Poštnina plačana v gotovini l F M A I H D O H <šteu. 3 * JVlarec 19M-0 Xeto XI Priložena je knjiga: Veselo praznuimo - prijetno godujmo Obiščite čimprej Ljubljana, Kongresni trg, pri Nunski cerkvi Za. p>dAa.icbph> pomdaA Vam. nudimo: Novosti modernih tkanin za plašče, kostume, obleke itd. Češko in angleško blago za moške obleke in površnike. PERJI IICY Bele tkanine za posteljnino, gradi za žimnice itd. J Ž.bi.k KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA DALMATINOVA 10 Najmoderneje urejena delavnica za vsa knjigoveška dela. Hitra in točna postrežba pri nizkih cenah. Izdelovanje posebnih akci-denčnih vezav po individualnih osnutkih. Trgovske knjige po naročilu, lastni črtalni stroj za vse vrste rastriranih tiskovin. Izvirne platnice za «ŽENO IN DOM» TELEFON 24-87 /Pvv Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo z zaščitno plombo »STERILIZIRANO« M f?#r fM^ ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME STBAŽIŠČE PRI KRANJU Naša žima je higiensko očiščena In sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je Drez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v ta namen z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje termente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo. » STERILIZIRANO « Pridobite nam dve novi naročnici, pa dobite lepo nagrado. — Razpis daril je na str. 4 prve letošnje številke «2ene in doma». ^"Tra-^-ura 1«, - stsm -s K Posamezna številka din 5.-, krojna priloga din 2.-, gospodinjska knjiga din 30.-, .Prijatelj, b prilogo din 7,-Deset broširanih leposlovnih knjig din 100— Vezava din 60.-. - Deset broširanih rodbinskih knjig 67.-. Vezava din 60.-. Rokopisi » ne vraSajo. Odgovorna urednica Rija Podkrajškovav Ljubljani uhaia VBakega '' v rae9eca- uredništvo in uprava v Ljnbljani, Dalmatinov. nI. 8/1. Tel. 21-82. - TMuU D.lnlSk» tiskarn, d. d. (predstavnik Franc* Pintar v Ljubljani). Slabo pregrizena hrana obtežuje želodec in večkrat povzroči obolenje. Zaradi tega pazite zlasti na nego zob in se varujte zobnega kamna, ki lahko razmaja zobe in povzroči, da pre-rano izpadejo. Trdni in zdravi so samo tisti zobje, ki so brez zobnega kamna. Uporabljajte za nego zob vedno Sargov Kalodontl Ta izvrstna zobna pasta vsebuje sulforicin oleat, ki razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Proti zobnemu kamnu Moje in tvoje pri otroku Pojem lastninske pravice se začenja že pri otroku. Kakor hitro razume, da je to ali ono njegovo, se ztudi v njem veselje na osebni posesti, in otrok brani svoje pravice, kakor pač more. Otrok hitro opazi, če mu zmanjka kaka igrača. Otrok ima že zgodaj svoje priljubljene igre in igrače, ki so mu posebno pri srcu, in vsaka izguba ga zelo boli. Nekega dne pa teh ljubljenih predmetov ni več, bodisi ker niso bili po materinem mnenju več za rabo, bodisi ker je z njimi obdarovala kakega drugega otroka. Proti temu se ne more ugovarjati. Nekaj drugega pa je od- vzetje teh predmetov samo po sebi. Tudi lastninsko pravico otrokovo je treba spoštovati, ne le zato, ker se otrok maščuje s tem, da kriči, ampak predvsem zato, ker se mora čimprej naučiti razlikovati, kaj je moje in tvoje. Edino otrok ima pravico, razdajati svoje igrače, in nič boljšega ne moremo storiti, kakor da otroku čim bolj zgodaj vcepimo veselje do darovanja, tako da se čuti pri tem srečnega in da se zave, da si lahko ta občutek sreče sam pripravi. Kmalu bo začel otrok pregledovati svoje igrače, in trenutek, ko se bo prvič ozrl po nekom, ki bi ga rad obdaroval, je odločilen za vse njegovo življenje. Brez pojma lastnine tudi ni darovanja, zakaj darovati moremo samo to, kar je naše. Če mati svojemu otroku kaj vzame, ker ji je to ravno prav, stori krivico in vseje seme za zelo nevarno nagnjenje. Kar dela mati, to sme delati tudi otrok. Ne bo torej dolgo trajalo, in otrok bo vzel drugemu otroku, kar mu bo všeč! Mati pa se bo cbtcu> je 6amo 4iMi, hi lahko pravilno žveči hrano! SARGOV zgrozila in se vprašala, od kod ima otrok to strašno nagnjenje. Naj le nekoliko pomisli. Morda je tega kriva punčka ali lutka, ki jo je otroku vzlic njegovim prošnjam vzela in jo dala drugemu otroku. Ali pa kaka druga igrača, ki jo je pred njegovimi očmi sežgala. Otroci so večkrat z vsem srcem navezani na stare, obrabljene reči in se za nove in drage skoraj ne menijo. To pa zaradi tega, ker so z onimi že zvezani spomini in majhna doživetja. In iz tega sestoji vendar vse človeško življenje. Brex težav deluje Darmol. K »emu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhinja fa-iev.niti potiranja krogljic In ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte 2 nepreizkušenimi preparati, temvni uredita svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom . . . ■ CM N t nek litin* več premah! To pravilo velja za vse dobre stvari, pa radi tega tudi za »Pravi Franck«. »Franck« daje beli kavi fin, poln okus In lepo zlatorjavo barvo. Zato pri kuhanju kave dodajte vedno dobro mero »Francka«, rajši več, kakor premalo. Franck KAVNI PRIDATEK (Skal mahnila j ni lep Lepota je pojem, ki ga časi izpre-minjajo. Kakor je včasih veljal someren profil, čiste jasne poteze za največjo lepoto, tako se zdaj cenijo izrazite poteze in usta, ki znajo govoriti. To je prineslo ženskam veliko srečo. Zdaj niso več odvisne samo od boginje lepote, ki je stala ob njihovi zibeii, temveč zdaj je v njihovih rokah, da lahko ustrežejo lepotnim pojmom naše dobe, da imajo negovan obraz s svežo, mlado poltjo, lepo barvo, čedno postavo in gibone ude. Našlo se je veliko poti, da se more vse to doseči, tako da je lahko vsaka ženska lepa. Lepa na svoj način. Ženska napravi laliko iz tega, kar ji je dala narava, nekaj značilnega, tip (kakor pravimo), in sicer s tem, da to, kar je lepo in dobro, podčrtava, drugo pa spretno zabrisuje in zakriva. S tem lahko veliko doseže — toda predvsem je za to potrebna energija! Zato vas vprašamo: Ali ste dovolj energični, da vstanete čim najbolj zgodaj, vsak dan, tudi če bi prav lahko še eno ali dve uri poležali? Nič ne dela telesa bolj lenega, Ako pri ženi nastopi SEKSUALNA NERVOZA (seksualna nevrastenija), se morejo poskusiti P R O F E M I N hormonske piluie za žene. Dobivajo se v lekarnah. Poskusna škatla s 30 pilulami din 84.—, 100 pilul din 217.—. Po povzetju razpošilja Apoteka Bahovec, Ljubljana. Zahtevajte opis in obširno navodilo, katero brezplačno razpošilja: Glavno skladište Farm. kem. Laboratorij Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846/39 tolstega in mlahavega, kakor dolgo ležanje, ki tudi obrazu ni v korist. Ali ste dovolj energični, da boste poleti in pozimi pri odprtem oknu lahko opravljeni vsako jutro nekoliko telovadili, potem pa si vse telo masirali? Ali ste dovolj energični, da si boste nato svoj obraz očistili, kakor je predpisano, in ga negovali po higienskih in lepotnih navodilih? Ali ste dovolj energični, da si hočete vsako jutro pet minut ščetiti svoje lase, da se bodo lepo svetili? Ali ste dovolj energični, da boste v nedeljo ali pa zvečer več ur izdržali z namaščenim obrazom? To vam bo ohranilo vašo kožo mlado in svežo. Ali ste dovolj energični, da se boste premagovali in ne boste uživali preveč sladkarij in takih jedi, ki so nevarne vaši postavi, ker povzročajo, da se nabira tolšča? Ali ste dovolj energični, da ne poj-dete nikoli zvečer spat, preden si ne očistite obraza prahu, podnevne kreme in pudra, šminke itd? Le tako boste ponoči lahko prosto dihali. Hkrati je dobra tudi masaža obraza. Ali ste dovolj energični, da pojdete, čeprav bi zvečer še radi posedeli v prijetni družbi ali kjer koli, ob deseti uri spat, v zavesti, da vam prekratko spanje kvari obraz, dolgo in zdravo spanje pa ga ohranja svežega in lepega? LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 OD 3. —8. MARCA A A OD 3. — 8. MARCA 50°/0 popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vso pojasnila -ajejo: ZVANIČNI BIRO LAJPCI-ŠKOG SAJMA BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1. in častni zastopniki ING. G.TONNIES, Ljubljana/ Tyrševa cesta 33 — Telefon št. 27-62 JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ulica 25 — Tel«fon št. 20-97 i mičnTSč Kdo ima prav? Kot mož Vaše dolgoletne naročnice upam, da Vas smem tudi jaz prositi, da mi odkrito in brez ovinkov poveste svoje mnenje v naslednji zadevi. Imam 10 letno hčerko edinko, zdravo, krepko, pa tudi pridno, pametno in čedno dekletce. Podani so torej vsi pogoji, da bi nama bilo dekle samo v srečo in veselje. Pa so vendar prav zaradi nje vsak dan prepiri. Žena jo namreč hoče vzgojiti v ponižno in skromno bitje, ki bo pohlevno in vdano klonilo glavo in hrbet usodi in vsa kemu, ki se mu bo ravno zahotelo oblasti nad njo. Jaz pa sem ravno nasprotnega mnenja. Prepričan sem, da se mora tudi dekle zavedati svoje vrednosti in ne sme pod nobenim pogojem dopustiti, da jo kdo podcenjeval ali omalovaževal. Da torej tudi dekle ne sme pozabiti, da ima svojo ceno in svojo pravico in pa — komolce. Kdo ima torej prav: žena ali jaz? Oče. Odgovor: Zlate sredine se držite Vi in zlate sredine naj se drži Vaša žena, pa bosta imela oba prav. In kar je najvažnejše pri tem: tako bo prav tudi za Vajinega otroka. In to je menda poglavitno, mar ne? Zavedati se morata oba, da je dekletovi, oziroma ženini uravnovešenosti e(t(odu lahko vzamete 1-2 ^aspirin tablete drugega zdravila po imenu ..Aspirin", temveč edino le „Bayer"-jev Aspirin. O«1. "3- pod S br. 37692 od 12. XII. I »3». Lasje bodo mehki in voljni kot svila in bodo imeli lep sijaj, če jih boste pravilno negovali. Uporabljajte ELIDA SHAMPO KAMILLOFLOR BRUNETAFLOR pretirana samozavest prav tako nevarna, kakor ji je nevarna pretirana SKromnost in ponižnost. Žena preveč razvitega ponosa in preizrazite samozavesti bo le redkokdaj našla svojo srečo. Možu in otrokom bo le težko dobra, vserazumevajoča in vse" odpuščajoča žena in mati. Ženi in materi, ki ji ni dano, da bi znala odpuščati, ti di ni dano, da bi osrečevala. Zato tudi sama ne bo našla sreče ne kot mati ne kot žena. Pa tudi v gospodinjstvu ali v poklicu ne bo dobila niti zadoščenja niti zadovoljstva. Kajti vsak najmanjši neuspeh bo njeni preobčutljivi samozavesti v neznosno bolečino in breme. Še nevarnejša od te samozavesti pa utegne postati dekletu ali ženi nedostatek vsake samozavesti. Občutek, da pomeni manj kakor pomenijo druge, da zmore manj, kakor zmorejo druge in da morda tudi po zunanjosti in po vedenju ni enakovredna drugim, ji utegne postati celo usoden, ker se le prepogosto razvije v občutek manjvrednosti. Zato krepite Vi v svoji hčerki samozavest in ponos ter jo naučite, da bo znala včasih uporabljati tudi komolce. Samo predaleč ne pojdite v tem svojem stremljenju! Sicer se utegne zgoditi, da se bosta samozavest in ponos spremenila v neosnovano domišljavost in prevzetnost in da bo dekle pozabilo, da je ženi dobrota in popustljivost uspešnejše, pa tudi primernejše orodje, kakor pa ostri komolci. Vaša žena pa naj nauči svojega otroka tiste plemenite dobrote in skromnosti, ki jo bo usposobila, ohraniti svoje dostojanstvo tudi tedaj, ko bo popuščala in — odpuščala. i ako bosta vzgojila svojega otroka v človeka, ki bo znal živeti svoje življenje tako, da bo v blagoslov in srečo njemu in vsem, ki se jih bo to življenje doteknilo. Potrebujemo dobro ohranjen, neza-mazan II. lenik «žene in doma» (1. 1930). Naročnico, ki bi ga hotela odstopiti, prosimo, naj javi ceno. Poročile so se naročnice: gospodična Elza Ferkova. z gospodom Stankom Bezjakom iz F rama, gospodična Marica Mehova z gospodom Stanislavom Šabcem iz Malega vrha, gospodična Rozi OsojnikoDa z gospodom Francem Kokaljem, žand. nared., komandirjem stanice iz Dobrniča, gospodična Jožica Snojeva z gospodom Ernestom Janežičem, mornariškim narednikom iz Ljubljane, gospodična Angela Stembergerjeva z gosp. Ivanom Dobooičnikom iz Ljubljane, gospodična Julka Šuštar jeva z gospodom Martinom Kejžarjem z Jesenic in gdč. Cilka Belinova z gosp. Blažem Seničem iz Celja. Iskreno čestitamo! Anonimna vprašanja Že večkrat smo opozarjali, da na anonimna vprašanja ne moremo odgovarjati. Če bi hoteli na vsako anonimno vprašanje odgovoriti v listu, potem bi bila skoraj vsa «Žena in dom» polna teh vprašanj. Zato ponovno opozarjamo, da naj vsaka, ki stavi vprašanje, sporoči svoj popolni naslov in priloži za pismeni odgovor znamke za 4.— din. Obupana iz O. naj sporoči svoj naslov in priloži znamke, da ji bomo pismeno odgovorili. Varujte svoje zdravje s tem, da skrbite za redno stol ico. Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Leo-pilule iiiitfMliii Marec 1940 a j baljže, če že j>t edajate dm\m? V današnjih časih se je skrb vselila v srca vseh ljudi. Življenjske potrebščine se dražijo, piače nameščencev pa so ostale neizpremenjene. Možnost poštenega zaslužka je vsak dan manjša, število brezposelnih pa vsak dan večje. Plašni in malodušni ljudje tarnajo čedalje bolj in se predajajo obupu. Zdaj pa odkrito povejte: ali vam kaj pomaga, če se vdajate žalosti in črnim mislim? Ne! Obup uničuje v vas še poslednjo trohico dobre volje in življenjskega poguma. Taki ljudje ne dosežejo nikoli uspeha v življenju. Kdor se hoče prebiti skozi hude čase, mora imeti v sebi pogum, vero v svoje zmožnosti, vero v usodo, ki ga bo srečno pripeljala do boljšega življenja. V sedanjih časih najbolj tarejo gmotne skrbi. Hudo vam je, če gledate na tiste, ki imajo več ko vi. Mnogo laže vam pa bo, če boste gledali na one, ki imajo mnogo manj od vas! Premagajte v sebi izkušnjavo, da bi zavidali druge in mislili na njihovo udobje. Pojdite v predmestja, v delavske kolonije, na kmete k malim posestnikom, potlej boste videli, da nimate pravice, govoriti o bedi in tarnati nad svojo usodo. Tisočim, desettisočim in sto-tisočim se godi še mnogo slabše kakor vam! Omejite svoje izdatke. Skušajte se prilagoditi danim razmeram. Treba si je pač to ali ono odreči, če nočemo zabresti v dolgove. Ne kupujte ničesar na obroke, da vas ne bo skrb, kako boste obroke plačevali, trla in razjedala. Gospodinja, ki skrbi za dom brez dolga, pa četudi skromno, je srečna. Če pa imate še obveznosti od prej, se skušajte čim bolj omejiti, da se hitro iznebite dolga. Takoj boste laže zadihali in bolj veselo gledali v svet. Ustvarite si novo življenjsko geslo: nič ne traja večno, vsakega trpljenja je prej ali slej konec, po sedmih suhih letih pride sedem debelih, svet se vrti! Danes vam je hudo, jutri morda že pride nekaj novega, kar vas bo razveselilo in dvignilo. Pesnik pravi: Življenje naše jok je in prisrčen smeh; pač srečen ta, ki modro združi to oboje ter ne pozabi resnosti v veselih dneh, a v žalosti še pesem si zapoje! Tako je tudi res v življenju. Se včeraj ste bili zadovoljni in srečni, danes pa ste izvedeli kaj hudega in ste potrti. Ali pa obratno. Dan ni dnevu podoben. Pač pa nam sleherni dan pokaže, da ni večnega trpljenja na tem svetu. Z dobro voljo premagajte v sebi žalost in obup in verujte, da se bo spet obrnilo na bolje. Če trezno razmišljate o današnjih hudih časih, si morate vendar reči, da nam še ni najhuje. Koliko pretrpijo države, ki živijo v vojnem stanju! Nam je vojna vihra prizanesla. In vsak dan, ki ga preživljamo v miru, ima že zaradi tega nekaj svetlega na sebi! Ali je kaj boljše, če se predajate obupu? Ne. Pokonci glavo! Vkljub vsemu je življenje lepo in vredno, da ga človek živi, le dobre volje ne smemo izgubljati in vere v boljše čase! UREDNIŠTVO 1/.usello ph.aiinuj.nvo f Zakaj pa ne? Ali naj se vedno kislo držimo? Saj si lahko z majhnim trudom napravimo življenje prijetno. Kako se to stori, Vam pove priložena knjiga: «Veselo praznujmo — prijefno godujmo«. To je knjiga, ki jo boste potrebovali vse življenje in pri vseh priložnostih. Ko jo boste pregledali, boste radi priznali, da je že samo ta knjiga vredna 37 dinarjev. Vi pa dobite za ta znesek še štiri druge knjige. Vsak drugi mesec Vam pošljemo po eno knjigo. Seveda je pa treba naročnino naprej plačati. Zakaj če izdajamo knjige po lastni ceni, ne moremo čakati na denar. Naši dobavitelji zahtevajo zaradi pomanjkanja gotovine, da jim plačamo papir, bar- ve, klišeje in drugi material naprej. Zato boste razumeli, da smo v težavnem položaju, ko moramo vse naprej plačati. Delavci in osofa/e mora tudi dobiti svojo plačo. Zategadelj Vas prosimo, poglejte, koliko imate še za to leto plačati na naročnini. Čeprav se je papir in material podražil in so se plače tiskarskega delavstva zvišate, nismo naročnine prav nič dvignili. Vse, kar želimo od Vas, je to, da plačate naročnino za vse leto naprej. Naročnina za 12 številk «Žene in doma» in 10 krojni h pol je.....68.— din Naročnina za pet praktičnih knjig 37.— din in naročnina za 12 številk «Pri- jatelja» ter 10 prilog «Za pridne roke» .........62.— din Poglejte, koliko ste to leto že nakazali. Če ste že vse poslali, potem iskrena hvala za Vašo uvidevnost. Ako ste nakazali samo za pol leta, ali samo za en list, potem ugodite tej naši prošnji in nakažite še ostalo. S tem nam omogočite, da Vam bomo pošiljali liste brez poviška. Danes smo poslali knjigo: «Veselo praznujmo — prijetno godujmo® samo tistim, ki so naročnino v celoti plačale. Če torej hočete, da Vam jo prihodnji številki priložimo, tedaj nakažite za pet knjig..........37.— din Prisrčno se Vam zahvaljuje UPRAVA «ŽENE IN DOMA». Draga Hudalesova: 2e več ko dvajset let so stanovali Petričevi v drugem nadstropju ene izmed tistih visokih stanovanjskih hiš sredi mesta, ki s svojimi dolgočasnimi pročelji mučijo stanovalce na drugi strani ulice. Le kadar posije večerno sonce v njihova okna, se nekoliko zdramijo iz svoje čemerne zaspanosti, toda takoj, ko spet ugasne, so le še bolj puste ko prej. Ali res ni prav nič življenja v njih, da se s svojimi okni nikdar ne nasmehnejo, nikoli ne razjočejo? Ne, bržkone teče življenje ljudem za vsemi temi okni zmerom enako dobro, brez prave radosti in brez prave žalosti. Najbrže se nikoli ne zgodi nič tako velikega, da bi ne moglo ostati med stenami in za vedno spuščenimi zavesami. Kako vse drugače je v predmestnih ulicah, kjer preživljajo ljudje pol življenja na pragih in dvoriščih, kjer so okna verne, žive oči tega, kar se godi po hišah. Da, le poglejte! Vso zimo ni bilo videti mizarja Potočnika, zdaj pa že spet poseda po kosilu pri oknu in varuje najmlajšega. Torej se je vendarle vrnil k svoji družini, čeprav je takrat jeseni vpil, da ga ne bo in ne bo nikdar več domov, in naj le sosedje slišijo, da je njegova žena nič-vrednica, kakršne še ni videl svet! Ali pa tamle pri Jurkovih. Stari je iztaknil nekje delo, in otroci se na oknih vesele pomladanskega sonca vsak s svojim kosom belega kruha v rokah, in nič več jih ni videti, da bi si bili kar naprej v laseh, kakor včasih. In povsod drugod je treba pogledati samo na okna, pa veš, zakaj je Urbanova Minka letošnjo pomlad nasadila toliko pelargonij v lončke, zakaj so pri Čemerjevih prebelili kuhinjo in obesili na okna nove zastore, in zakaj Požegova Marjana zadnje čase ne prepeva več, kakor včasih, zakaj se s svojimi objokanim« očmi skriva ljudem. Ali so morda zato tako puste in dolgočasne tiste visoke mestne hiše, ki ožive samo, kadar jih obsije sonce, ker njihova okna nikoli ne izdajo življenja v njih? Da, včasih se na oknu Petričeve kuhinje sicer pokaže za hip dekliški obraz, toda samo za hip, kakor bi njene oči ne mogle prenesti pogleda na hiše na drugi strani. In res! Petričeva Anka je bila do grla sita teh visokih, zdolgočasnjenih poslopij, ki so ji dvajset let zakrivala nebo in zapirala pogled v svet. Oh, kako jih je sovražila in koliko nedeljskih popoldnevov je presedela v kuhinji in jim kazala hrbet, njene oči pa se niso mogle nad ničimer razveseliti in razvedriti. Seveda je navadno zmerom brala ali šivala, in stenska ura je bila njena edina prijateljica, zakaj gospa Petričeva je zadnja leta zmerom bolj pogosto bolehala, njen mož pa je bil doma samo, kadar je jedel in spal. Anka je sicer imela tudi brate, tri vesele, mlade fante, toda bili so pravi sinovi svojega očeta: povsod jim je bilo ljubše kakor doma. Tako je Anka večino svojega prostega časa preživela v kuhinji ali pa ob materini postelji, in ne smemo se ji čuditi, če je včasih z vso silo svojega mladega srca za-hrepenela po izpremembi, pa naj bi bila kakršna koli. Toda že naslednji trenutek ji je bilo žal in nič drugega si ni želela, kakor da bi bila njena mama spet zdrava, da bi kakor včasih hodili ob lepih dneh iz mesta tja, kjer ni Visokih hiš, ki zakrivajo svet in nebo. Potem pa je vendarle prišla izprememba. Dva njena brata sta se poročila isti mesec, najmlajši pa je dobil boljšo službo v Zagrebu in ga vso zimo ni bilo domov. Da bi laže plačevali stanovanje, so oddali prazno fantovsko sobo gospodu doktorju Jaklinu, ki je imel v pritličju advokatsko pisarno. Ker je imel svojo opremo in svojo postrežnico, so ga le redkokdaj videli. Anka pa je samo dvakrat naletela nanj, ko je odklepal vrata. Vendar je takoj spoznala, da je bil prevelik gospod, da bi se sploh zmenil za revno meščansko dekle. Neko nedeljo pa, ko je spet sedela tako sama, sklonjena nad šivanje, in poslušala enakomerno dihanje svoje matere v sobi in glasno tiktakanje ure, je potrkal na njihova vrata in z rezkim, mračnim glasom žeiei dober dan. «Urezal sem se z britvijo*, je rekel in stisnil okrvavljeni prst v žepni robec. «K večerji sem povabljen in prav ničesar nimam, s čimer bi si obvezal rano. Ali imate morda vi kaj, gospodična?* Anka ni čakala, da bi končal. Stekla je v sobo in se kmalu vrnila z obvezo. «Prosim*, je rekla. «Ali naj vam pomagam, da se ob-vežete?* In ker je opazila, kako mu je pogled obvisel na njeni že tako izprani domači obleki, se je naglo obrnila in rekla: «Sicer pa mislim, da boste sami bolje opravili!* «Oh, prosim!* je vzkliknil. «Ali bi ne bili tako prijazni?* Pomagala mu je, ne da bi ga pogledala, vendar je čutila, kako je zapičil pogled svojih temnih, oholih oči v njen obraz, ko je dejal: «5e svoj živi dan vas nisem videl nikjer, gospodična. Kaj se res nikoli ne ganete iz hiše? «Ne,* je rekla, «po službi sem zmeraj doma. Mama je zelo rahlega zdravja, ne morem je pustiti same?* «Toda mladost se ne vrne. Zapomnite si! Prišel bo čas, ko vam bo žal za vsako minuto, ki ste jo zapravili tako sami v tej kuhinji.* Še enkrat se ji je zahvalil in se ji nasmehnil. Na svidenje, gospodična!* Tisti popoldan se je Anka prvič po dolgem času odpravila- iz mesta proti Sv. Petru, in vsi moški, ki jih je srečala, so se ji zdeli od daleč podobni Stanku Jaklinu, toda od blizu ni bil nihče gospod doktor. Ko se je v mraku vrnila domov, je mati takoj opazila neki poseben sijaj v njenih očeh. «Kaj, Anka, kmalu bo pomlad, ali ne?» «Da, mama, martinčki so se že greli na soncu, zrak je bil poln sladkega vonja po zemlji. Tudi nekaj cvetlic ]e že odprlo glavice, fn Drava je žuborela kakor razposajen potok. Prav nič se mi ni zdela podobna stari kalni Dravi. Oh, bilo je tako čudovito lepo. Skoda, da nisi mogla z menoj, mama!* Gospa Petričeva se je bolestno nasmehnila, vendar ji je kar nato sreča napolnila srce, ko je zagledala nad seboj hčerkin srečni obraz. Drugi dan je Anka kakor po navadi sedela pri kosilu z ročnim delom v naročju. Stara stenska gra ji je hotela tudi to pot krajšati čas, pa je Anka ni poslušala. Prisluškovala je, kdaj se bodo oglasili koraki na hodniku. Ko je naposled zarožljal ključ v doktorjevih vratih, Je skoraj pozabila dihati in ni slišala, ko je potrkal. «Gospodična,* je rekel, ko je stal tik pred njo, cbil sem pri zdravniku, in moram vam povedati, da se je čudil, kako mojstrsko ste mi obvezali prst.» «Oh, ali res?* «Prav zares!* Čeprav je bila zelo zmedena, je vendarle opazila, da je njegov vroči pogled danes veljal samo njenemu obrazu in nič več njeni obleki. Stopil je tako blizu nje, da se je kar zdrznila, in rekel skoraj šepetaje: «ln" kadar ga bo treba spet obvezati, ali bom smel priti k vam, gospodična?* «Prosim*, je rekla tako tiho, da je bolj uganil, kakor slišal, kaj je menila. * In zdaj! Ali res niso bile več hiše na nasprotni strani tako puste in žalostne, da jim Anka ni več kazala hrbta, ko je sedela v prostem času ob oknu? Včasih je celo hotela uganiti, kako živijo ljudje za tistimi okni, če so srečni in zadovoljni, če se vesele pomladi ali pa če so morda sami in zapuščeni? Toda okna niso izdala ničesar, kakor niso povedala njihova, da Anka zdaj ni več tako sama, kakor včasih. Potem pa je bil tudi doktorjev prst vendar spet zdrav, in gospod Stanko Jaklin je moral prihajati odslej z drugačnimi vzroki v Petričevo kuhinjo. Ali morda gospodična ve, koliko je ura? Da, Anka je" zmerom vedela, saj se njihova stenska ura ni izlepa' ustavila. Drugič ji je prinesel knjigo. Gotovo je še ni brala. Ne, Anka je ni brala. In potem: ali bi ne hotela slišati znanega valčka Pjotra lljiča Cajkovskega. Pravkar ga bo oddajala pariška radijska postaja. Tako je Anka prvič prestopila prag njegove sobe. Takrat so cvetele marelice, čebele so oživele in ptički so se začeli vračati domov. Vsi vrtovi so bili polni veselega čebljanja vrabcev, in dolgo v mrak ni ugasnila večerna zarja. Toda vse lepo hitro mine. Prišlo je poletje, pekoči, dolgi dnevi, soparni, vroči večeri, noči brez spanja in miru, zakaj gospod doktor se je preselil v svojo vilo, ki so jo pravkar dozidali, in če ga je hotela Anka še kdaj videti, ga je morala počakati pred njegovo pisarno. Toda kaj, ko ni nikdar utegnil, zmerom bolj se mu je mudilo, zmerom manj časa je imel zanjo. In končno, ali res ne more razumeti, da je že dve leti zaročen z dekletom iz bogate in ugledne družine? Naj vendar ne bo smešna in sentimentalna! Za otroka, če ga bo res imela, ji bo plačeval, kaj pa Še hoče? Saj ne taji, da je njegov oče. Oh ne, saj prizna| In ali se je treba zato cmeriti? Naj vendar takoj neha, ljudje ju opazujejo! Ali ne vidi, da ga spravlja v sramoto in v posmeh? Zdaj pa zaprimo oči in nekoliko počakajmo! Mislimo si, da je minilo medtem pet ali šest let, in ko spet odpremo oči, vidimo, da stanujejo Petričevi še zmerom v drugem nadstropju ene izmed tistih visokih stanovanjskih hiš, ki s svojimi zdolgočasnjenimi pročelji mučijo stanovalce na nasprotni strani ulice. Gospa Petričeva nič več tako ne boleha, in nje;- mož raje ostaja doma kakor včasih. Anka še zmerom hodi v službo, v prostem času šiva ali bere, le ob sredah in sobotah sloni brez dela na oknu, dokler se ne prikaže na ulici droben petleten deček, ki ga vodi za roko mlado dekle. Takrat steče Anka po stopnicah in vsa rdeča in solznih oči objame dečka. «Koliko časa boš smel danes ostati pri meni, Janezek?* «Samo eno uro.* «Samo eno uro?* «Da, ampak očka je rekel, da bi šla v park, če utegneš?* «Oh, seveda utegnem, srček, seveda!* To je zgodba Anke Petričeve. Ali vedo ljudje z druge strani ulice zanjo? Ali vedo, da je deček, ki ga po dvakrat na teden tako radostno pričakuje, njen sin? In da' je njegov oče doktor, ki je imel včasih v njihovi ulici pisarno in ki je bil prevelik gospod, da bi rešil čast revnemu meščanskemu dekletu? Ne, ni je hotel več poznati. Svojega sina, svojo kri, pa je ljubil, posebno še, ko ga njegova zaročenka, tista ugledna, bogata gospodična, potem ko je zvedela, da ima otroka, ni marala več. Da, vse to vedo ljudje, zakaj Anka je s svojim obrazom, ko je pričakovala fantka pri oknu, vse izdala. Videli so radost v njenih očeh, kadar je prišel, in boleče razočaranje, kadar ga ni bilo. Toda kako to, da je pustila otroka temu oholemu častihlepnežu, temu ponosnemu, bogatemu gospodu, ki je tako grdo izrabil njeno osamelost, njeno neizkušeno srce? Pravijo, da ga ji je s silo vzel, da je na sodniji dokazal, da ga ona ne more vzgajati, kakor je za otroka potrebno. In da bi ji od žalosti ne počilo srce, ji je milostno dovolil, da ga sme dvakrat'na teden videti. Dvakrat na teden, samo dvakrat na teden! Tako pravijo. Toda mi jim ne moremo verjeti, zakaj: ali je mogoče, da živi človek s tako trdim srcem? Red, povsod redi Zdaj si fi zgoraj, potlej pa jaz, srce se nam smeje, se smeie obraz. DAN v cLo.mii otkok Z vsakim letom se množi število tistih mater, ki jim ni dano, da bi mogle biti samo matere svojih otrok, samo skrbnice svojih, čeprav še tako skromnih domov. Zen, ki se morajo poleg vsega dela, vseh skrbi, ki jim jih nalagajo otroci, mož in dom, tudi še izven doma pehati za skromen zaslužek. Vedno več je mater, 'ki nočejo, da bi njim in njih otrokom potekalo življenje zgolj ob najpotrebnejši skorjici kruha, in ki jim je premalo, da imajo nad seboj samo borno streho, katera jih komaj varuje dežja in mraza, ne da bi jim nudila tudi vsaj nekaj ugodja in udobja. To so matere, ki jih misel na delo za zaslužek izven doma kaj malo plaši in straši. Kar jih plaši, je edinole bojazen, da bi njih odsotnost utegnila biti otrokom v duševno ali telesno škodo. In prav tem materam so otroški domovi pravi blagoslov. Zjutraj, ko gredo na delo, oddajo otroka v domu, in brž ko se zapro za malčkom, vrata tega doma, je materi odvzeta vsa skrb za otrokovo blaginjo vse do večera, ko ga spet vzame domov. Novi, sodobni otroški domovi so otroku zares dom. Dom v pravem smislu besede. Ne morda zato, ker je to kraj, ki je otroškim potrebam in otrokovemu udobju posebno prilagojen, marveč predvsem zato, ker je to kraj, na katerega jih veže čut soodgovornosti. In to je tista prednost teh domov, ki jo otroku največkrat ne nudijo niti starši doma. Otroci so pač samo oskrbovanci svojih staršev (sicer taki, ki za svojo oskrbo ničesar ne prispevajo) in zato stoje vsemu gospodinjskemu delu v tem domu neudeleženi in tuji ob strani. V sodobnih otroških domovih pa je to vse drugače. Tu otrok ni samo oskrbovanec in negovanec ali gojenec, temveč član skupnosti in kot tak ima tudi svoje dolžnosti ne samo do sebe, ampak tudi do doma. Zjutraj, ko pridejo otroci v dom, je njih prva pot k malim umivalnikom. Sami si umi-jejo obraz, vrat, roke in ušesa; očistijo si zobe, se z največjo vnemo lotijo svojih kuštravih glavic in z zgledno vztrajnostjo obdelujejo svoje nohte. Kakšna razlika med vnemo, ki jo kažejo pri tem popolnoma samostojnem opravilu, in med nestrpno neučakanostjo, ki jo kaže sleherni otrok, kadar ga skrbna mamica češe in umiva! In v tem duhu poteka potem ves dan. Z resnimi obrazi vrše vse svoje male, pa vendar velike dolžnosti. Pospravljajo sobe., zalivajo cvetice, pripravljajo mize za obed in jih po obedu spet pospravljajo. V smotrni igri se izživljajo, kakor se izživljajo odrasli ljudje v delu in v športu. Z nežno požrtvovalnostjo pravih mamic negujejo in oblačijo svoje «otroke», z zbranostjo pravih študentov prodirajo v prve osnovne pojme učenosti in se z zanosom pravih filmskih div h kosilu zvoni-Brrrr • • mamice. • ,0*«^ 19' nagibal dne^e d zQ ^o do ce .t_ s,0ie i * posteč P w,ev g sve\ove° in . 0 bod° prov do\et čas, er? dogogo / vec Pr ,on0v P' .bo\| on> °U0C ;o so oHoc rudn.sV^ o\roc> ,na vir')«*1 Spanček zaspanček, majhen možic pride ponoči, nima no žic . . . Omu m o H (Zakonski pogovor.) On: «Ah, saj res, še nekaj ti moram povedati. Gospod Kovač mi je danes popoldne rekel —» Ona: «Kje si pa Kovača srečal?« On: «V kavarni sva bila skupaj —» Ona: »Kako pa je to, da sta šla skupaj v kavarno?» On: »Saj nisva šla skupaj. Šele v kavarni sem ga našel in —» Ona: «V kateri kavarni?« On: «V .Zvezdi'. Kovač —» Ona: «Jaz sem pa mislila, da hodiš po navadi v ,Emono'?« On: «Saj tudi večjidel hodim. Danes pa sem šel izjemno v .Zvezdo' in tam sem našel Kovača.« Ona: «Ali hodi on zmeraj v .Zvezdo'?* On (nekoliko ostro): «Ampak ljuba žena, tega res ne vem. Razen tega mi ni jasno, v kakšni zvezi je to s tem, kar bi ti rad povedal.» Ona: «1 no, saj samo vprašam. Kar nadaljuj!« On: »Torej Kovač je rekel, ko sva pila pelinovec Ona: »Kakšen pelinovec?« On: «No, pa vermut. Torej Kovač je rekel —» Ona: «Pa sem mislila, da vermuta nimaš rad?« On: «Posebno ne, toda —» , Ona: «Zakaj si ga pa potem naročil, če ga ne piješ rad?* On (ostro): «Moj Bog, vermut pa res ni v prav nobeni zvezi s tem, kar bi ti rad povedal!« Ona (užaljena): «Vem, ampak zaradi nedolžnega vprašanja ti vendar ni treba takoj vzrojiti. Kar nadaljuj!« On: «Torej ko sva pila pelinovec, je stopil v kavarno Novak s svojo ženo —» Ona: «Ta dva sta prišla?« On: «Kakor sem rekel!» Ona: (užaljena): »Moj Bog, nikar me vendar takoj ne nahruli!« On: »Stopila sta v kavarno in —» Ona: «Ali je gospa Novakova lepa?« On: «Prav čedna. Kovač je vstal, jo pozdravil in —» Ona: «Kaj jo pozna?« On: «Mar bi jo bil sicer pozdravil? jaz za svojo osebo —» Ona: «Kako pa je bila oblečena?« On: »Ne vem. Za to se nisem zanimal. Kar sem hotel povedati, je —» Ona: «Ali sta sedela blizu vaju?« On: «Da, pri sosedni mizi. In medtem ko sta si nekaj pripovedovala, je Kovač rekel —» Ona: »Ali sta lahko slišala, kaj je Kovač rekel?« Ona (užaljena): «Ljubi Bog, ti pa res ne moreš pripovedovati niti najmanjše zgodbice, da bi se pri tem ne razburjal in postajal oseben. Rajši bi si to zase ohranil, če si tak! Kaj je rekel Kovač?« On: «Saj si vendar pravkar rekla, naj si to rajši zase ohranim!« Ona (razdražena): «Danes si pa spet neznosen!« On: «Rekel je, da je bil oče gospe Novakove proti poroki in —» Ona: «Od kod je pa to vedel?« On (že jezen): »Vidiš, že spet začenjaš! Človek bi zblaznel!« Ona (s solzavim glasom): «Ti že zopet pozabljaš, s kom govoriš.* On: «Eh kaj! Kako pa more biti človek miren, če ga neprestano z neumnimi vprašanji —» Ona: so dobi v velikostih 15 1» 17 po 22 dinarjev. W 2041 W 2057 W 2064 W 2045 VV 2064. To spodnje k kombineže, ki se je zgoraj dobi v velikostih I. XI in III rilo naredimg lahko iz krilne raztrgala. Mali kroj »Ultra* se po 14 dinarjev. W 2041. Spalna srajca iz rožasiega pralnega blaga. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II, III. IV, V in VI po 14 dinarjev. W 2057. Spalna obleka iz umetne svile. Mali kroj «IIltra» se dobi v velikostih I, II, III, IV in V po 14 dinarjev. W 2045. Prenovljena spalna srajca. Ves zgornji del srajce je iz novega blaga. Mali kroj «Ultra» se dobi v veli-koBtih I, II, III, IV, V in VI po 14 dinarjev. 'Praktična oMjctRlLoL za mlado ženo in gospodinjo K 8650. Ta obleka je zelo praktična za noseče žene. V pasu je zožena z več prožnimi trakovi, ki imajo luknjice in se pripenjajo na gumbe, vsled česar širino pasu lahko iz-preminjamo. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.55 m. če je 90 cm Široko. Veliki kroj »Ultra-se dobi \ velikostih 17. I in II po 22 din. W 2065. Gospodinjski predpasnik. Blaga potrebujemo (za velikost 17) 2.80 m. če je 80 cm Široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17. I in II po 7 dinarjev. m MORA MISLITI IN RAČUNATI . .. m Hudo je, če se gospodinja trudi, da bi svoj mesečni proračun vzdržala v ravnovesju, pa mora na koncu meseca skoraj vedno vzeti kaj iz gotovine (ako jo seveda ima). Še hujše pa je, če mora vstopiti v novi mesec s primanjkljajem, ki ga je treba pokriti iz prejemkov za prihodnji mesec. Ako se hoče kdo poboljšati, mora poznati jedro svojega greha. Prav tako je v gospodinjstvu. Večina žen vzame — mislim — papir, svinčnik, si napiše vse postavke, prešteje denar, ga dene v pisemsko ovojko — in pobirala bo iz nje ves mesec polagoma, kar bo potrebovala. To je težko, zakaj včasi se zgodi kaj nepredvidenega. Zato je treba začeti drugače. Razdelite si postavke na trdne in premične. Trdne postavke so tiste, od katerih se ne da prav nič odšteti ali odtrgati. To so: najemnina, zavarovalnina, šolnina in postavka za izredne izdatke. Če nimamo za to zadnjo postavko večjega zneska, potem si ne smemo iz njega pod nobenim pogojem nič «izposojevati», temveč moramo še vsak mesec nekaj pridati. Zakaj nihče izmed nas ni varen pred poškodbo ali boleznijo. Včasih je dovolj, da si mora dati več članov rodbine popraviti zobe, in zaloga je izčrpana. Premične postavke so vse tiste, pri katerih lahko kaj prihranimo, ako pravilno izrabimo material, čas itd., ne da bi zaradi takih prihrankov trpela rodbina: To je: hrana, kurivo, razsvetljava, obleka, perilo, obutev, vzdrževanje stanovanja. Pa osebni izdatki in šolske potrebščine. Lahko prištejemo sem tudi kulturno postavko, počitnice, praznike. In pa še nekaj je tu: slučajnosti. Nekaj za zobno kremo, za zobne ščetke in podobne malenkosti. Tudi tukaj lahko kaj prihranimo. Izdatke za kurjavo si razdelite na dvanajst delov. V pomladanskih in poletnih mesecih se kajpak prav malo kuri, toda prav v teh mesecih se laže preskrbite s kurivom. Suho kurivo je boljše in pozimi več izda. Tako se vam proračun za zimo poceni. Pri razsvetljavi prihranimo, če se naučimo prav ravnati s svetili. Skoraj desetino prihranimo, ako svetimo o pravem času, ako imamo svetila pravilno nameščena in ako gledamo na to, da osredotočimo več rodbinskih članov na isto mesto. Pri vzdrževanju stanovanja se da precej prihraniti, če si razdelimo čas, varčujemo s čistili in uporabljamo za to takšna, ki so res dobra in praktična. Obleka, perilo, obutev ■—1 to je poglavje zase. Poglejte okrog sebe. Nekdo porabi za oblačenje strašno veliko denarja, pa nima kar naprej kaj obleči. Člani druge rodbine, ki žive v enakih gmotnih razmerah, pa so zmeraj dostojno oblečeni, a izdajo za obleko razmeroma malo. Odvisno je vse od ugodnega in premišljenega nakupa in od smotrnega vzdrževanja obleke. Postavko za oblačenje zaračunajte šele tedaj, ko uredite vse druge postavke; kar vam ostane, to mora zadostovati. Verjamem, da bo to marsikod prav majhen znesek. Toda preglejte svoje omare za obleko in perilo dobro in brez predsodkov glede starih predmetov. Marsikaj se da osvežiti z neznatnim okraskom, z očiščenjem, likanjem in prešivanjem. Kadar pa morate kupiti kaj novega, kupujte z največjim preudarkom. Barve in kroj ne smejo zbujati pozornosti. Rajši kupujte reči, ki ne zastarijo takoj, ko pride novb moda. Šolske potrebščine smo sicer uvrstili med premične postavke, vendar je dobro, če zaupamo otroku ta znesek, da si sam kupuje. Tako se otrok uči izdajati, pa tudi varčevati, medtem ko otrok, ki mu šolske potrebščine kupujejo starši, večkrat po nepotrebnem izdaja denar in ga troši. Koliko denarja se potroši tam, kjer mora otrok obnavljati šolske potrebščine samo zato, ker je zvezek zamastil ali celo izgubil, ker razsipa z barvami, izgublja svinčnike in kvari peresa. Seveda moram poudariti: Kjer dobiva otrok denar v roke, si mora tudi zapisovati, za kaj je denar uporabil, in mati mora to nadzorovati. Postavko za hrano sem nalašč pustila na konec. Saj nam v želodec nihče ne vidi! Toda posledice nepravilnega varčevanja pri hrani so lahko nedogledne in najdražje, zlasti še, če kdo resno zboli. Gospodinji je lahko v tolažbo dejstvo, da so živila, ki so poceni, skorajda najbolj zdrava. Treba je samo vedeti, kako moramo jedi pravilno sestavljati, da se dobro izkoristijo pri prebavljanju, kako moramo pri pripravi jedi gledati na to, da ohranimo vse redilne snovi, ki se tolikokrat uničujejo zaradi nepravilne priprave, kuhe itd. Gospodinja, ki se navadi, da za vsak teden napravi jedilni list, bo kmalu spoznala, koliko koristi ji to prinese. Ko bo jedilni list pripravljala v drugič, vtretjič, bo videla, da lahko v enem dnevu, ko se več kuha, nakuha tudi za prihodnji dan (krompir za struganje, sočivje itd.). Pazila bo potem, da bo ostali beljak uporabila prihodnji dan, da bo čimprej izkoristila sok, ki ji je ostal iz mesa itd. Jedilni list za ves teden je sploh važen, zlasti ker gospodinja potem ve, kako se lahko uporabijo tudi najmanjši ostanki. V naši reviji so v vsaki številki objavljeni primerni jedilniki. 500 kuharskih receptov dobite v knjigi «Kako naj kuham*, ki Vas stane 15.— din. B. D i i n e d G u .} C MOŽ SE LAHKO NAPRAVI PRILJUBLJENEGA 1. Ti bi moral na primer storiti tudi kaj več, kakor samo v tramvaju ponuditi svoj sedež mladi lepi dami. Moral bi biti tudi v trgovini pri nakupovanju enkrat viteški in malo popustiti zdelani in zgarani mami. Lahko bi celo po predstavi v kinu malo pomagal v garderobi tistile dami zraven sebe, namesto da jo odrivaš z vso močjo svojih moških komolcev. 2. Tudi če si že dolgo oženjen, zaročen, zaljubljen, pojdi enkrat s svojo ženo ven! To nič ne stane, zbuja pa spomine na lepe čase. In hkrati skušaj ustvariti razpoloženje, kakor da je ostalo še nekaj živega iz tistih lepih časov. 3. Priznaj svoji ženi, da se z njo dosti bolje in prijetneje zabavaš, kakor s sto in sto svojih tovarišev in prijateljev. 4. Kot moder, pameten in nežen mož bi si moral vedno prizadevati, da bi enotno skupno življenje ne postalo enolično. Zato pohvali včasih posebno posrečeno jed, priznaj ženino spretnost in vrlost v gospodinjstvu, reci ji, kako je videti zdrava in lepa, poudarjaj vedno njeno samostojnost. To daje sožitju nežne tone in soglasje, prijetno ubra-not. To ženo izpodbuja, ne da bi sama to opazila. 5. Kupi ženi zdaj pa zdaj za dva dinarja šopek ali cvetlico, tudi če nj za to posebne priložnosti. Če ji kupiš za god dragih orhidej, to ni toliko, kakor če ji kdaj ob navadnem dnevu kupiš cvetlico ali šopek, ki te skoraj nič ne stane. 6. In pa: če le moreš, bodi pošten... 7. Ker zahtevaš od svoje žene zvestobo, bodi tudi sam zvest! MOŽ SE LAHKO NAPRAVI NEPRILJUBLJENEGA ... t. Če neprestano pripoveduje, da se zna gospa Z. z dosti manjšimi sredstvi veliko lepše oblačiti, da ima očitno boljši okus, ki bi bil lahko njegovi ženi za zgled. 2. Če se doma ali pa na vlaku takoj zagrebe v časopis. Njej ne privošči niti ene strani časopisa, niti romančka! Bere in bere... in če bi mu njegova žena morda kaj pripovedovala, le kar nekaj zamrmra, o čemer lahko pozneje po potrebi reče, da je bilo to «da» ali pa «ne». 3. Če po daljšem poznanju že noče več nositi ženi zavojčkov, ji ponuditi sedeža in ji dati prednosti povsod, kjer ji prednost gre. "Pismo- cLMota tiahoimcu, ki Ahuti s&už&z Dragi Janko! Morda se boš začudil, da Ti pišem, ko se vendar vsak dan vidiva in si lahko vse poveva, kar imava na srcu. Ampak prav to, kar nama najbolj lezi na srcu, gre večkrat težko čez ustnice! Ne ustraši se, iz mojega pisma ne boš izvedel nobene strašne tajnosti. Vse, kar bi ti hotela napisati in kar se mi morda ne bo posrečilo, niti da bi zapisala, sem Ti prav za prav že večkrat povedala. Toda rada bi se Ti pošteno, iz vsega srca spovedala — pa se mi nikoli ne posreči. Vselej me ostraši Tvoj strogi, začudeni pogled, v katerem berem sum, da govori iz mene samo sočutje s Teboj in prizadevanje, da bi Te potolažila. To pa ni res! Verjemi mi, Janko, da v moji ljubezni ni niti sledu kakega prizanašanja. V moji ljubezni! Vidiš, kako se bolje, svobodneje piše, kakor govori: prvikrat sem zdajle imenovala svoje čustvo do Tebe odkrito s pravim imenom. Vselej, kadar sem Ti hotela i o povedali, česar si niti Ti nisi upal reči, me je zadržala neka čudna bojazljivost. Veš, neka taka velika odgovornost. Ljubezen — to je vendar nekaj tako velikanskega in tako močnega, da ji le v neki zadregi in s skrbmi odpiramo vrata svojega malega življenja. To je, kakor da bi priletel k nam, o naš vsakdanji dom, nenadno velikanski, krasen ptič. Kadi bi mu zabranili, da bi ne videl naše revščine. Bojimo se, da bi se ne zadel ob nizki strop in se ranil, če se rani ali umaže pri nas perot, odleti in se nikoli več ne vrne. Nadi bi mu vse stanovanje okrasili. In sonce bi moralo sijati k nam. Cel nov svet bi mu radi ustvarili, da bi se ne čutil pri nas tujca. Ampak to je težko, če je človek reven. Strašno težko, fant! Tega Ti vendar ni treba praviti. Čudno je to: vendar me prej, preden s on se seznanila, ni prav nič težilo, da sem revna. Zdaj pa včasih tako hrepenim, da bi imela nekaj denarja! Najela bi majhno stanovalijce. Kupila bi nekaj pohištva in posode, zastore... vse seveda čisto preprosto. Toda ne na obroke! Poznava se že pet let, in ves ta čas se mi še ni posrečilo, da bi si prihranila za vse to, kar bi hotela za naju dva nabaviti. Seveda bi Ti tega od mene ne sprejel. Kakor da je to Tvoja krivda, če imam jaz službo, Ti pa ne! Boli me, ker se zaradi teh reči tako razburjaš in da Ti to brani, govoriti z menoj o tem, da se bova nekoč vzela. Zakaj moram biti za Tebe samo «slabotna ženska» in ne Tvoj prijatelj? Te težave so vendar samo prehodne. Ali pa misliš, da bo ostalo večno tako? Ali res ne verjameš, da bo tak človek kakor Ti, tako energičen in sposoben, večno ostal «za plotom»? Ne delajmo iz sebe mučenikcv! Saj ti in jaz nisva edina na svetu v takem položaju. Neka rešitev se bo že našla! Pomisli, dragi, da bo res prišel nekoč čas, ko bova skupaj stanovala. Da Ti ne bo treba več romati iz stanovanja v stanovanje. Da bova zvečer sedela skupaj pri topli lastni peči, vsak s knjigo v roki,- v taki bližini in takem ozračju, kakor si ga le moremo misliti o najlepši predstavi. Vse to bo, samo da najdeš službo! V to verujem in bi želela, da bi veroval tudi Ti. Rada Te bom imela vedno, vse dni. In prav zato mi moraš obljubiti, da mi boš odkritosrčen. Mislim, da bi možu lahko ve odpustila samo laži ne! Ti si mi bil zmerom odkrit, nikoli nisi prišel z neumnimi pokloni in nisi liotel biti pred menoj 4. Če se z ljubeznivim ponosom lastnika in posestnika neprestano vprašuje, ali mu je njegova žena tudi res hvaležna za vse, kar zanjo stori. 5. Če prezre, da se je njegova ženu samo za njega tako lepo oblekla in ima na sebi celo njegovo priljubljeno barvo ali cvetlico. 6. Če njegovi ženi slučajno ni dobro in noče iti zaradi tega z njim na nogometno tekmo, ima seveda vso pravico, da se posmehuje ženski razneženosti in preobčutljivosti. Kar posluži naj se te pravice! 7. Slednjič — naj pripoveduje pogosto o svojih uspehih pri drugih ženskah! To imajo žene rade... Nič ni bolj poniževalno za ženo, kakor če ji mož pripoveduje o razmerjih, ki jih je imel pred zakonom. Brezsrčno pa je, če se celo hvali z uspehi ki jih je imel ali jih ima po poroki. 8. In slednjič, kdor hoče biti nepriljubljen, naj ženi pripoveduje, da se ne zna lepotičiti, da gubanči čelo. da zavija usta, kadar govori... ŽENA SE LAHKO NAREDI PRIJETNO. 1. Za moža moraš imeti zmerom čas. Veliko časa. Zakaj mož mora že med dnevom ustreči volji in muham toliko ljudi, da je srečen, če se \ saj žena ravna po njem. 2. Povej mu včasih, da se ti zdijo vsi njegovi sorodniki zelo prijetni ljudje, da je zlasti njegova rodovina prav za prav veliko bo1 j spoštovanja vredna in prijetna, kakor je on sam doslej mislil. 3. Morda se boš celo naučila smučati ali plavati ali sploh gojiti kak šport, ki ga ima on rad. 4. Iz istega razloga bi morala ti zvečer v vrtni restavraciji izpiti z njim čašo piva, čeprav bi ti bila skodelica sladoleda bolj všeč. 5. Delaj se, kakor da tisoč malih ni-čemurnosti svojega moža sploh ne vi- več, kakor si d resnici. Nikoli nisi igral prosilca, niti Dona Juana. Hvaležna sem ti za to. In vendar tiči ravno tu nevarnost za najin odnos, o kateri se nikoli ne upam pogovoriti s Teboj. Zakaj se vase zapiraš in mi iskrene je ne zaupaš svojih neuspehov? Včasih se mi zdi, da meče senco med naju ravno to, da jaz delam, Ti pa za zdaj ne moreš. Drugikrat se spet bojiš, da bi plačala malenkosten račun, vsako še tako majhno darilce sprejemaš tako, da me boli. Veš, sem vendar samo ženska, četudi dober prijatelj, in trpim, če se kaj med naju postavi. In tudi če sem ženska, si ne nadevaj maske nebrižnosti, da bi se morda ne zmanjšal v mojih očeh s tem, ako bi tožil. Kako nespametno je to — saj sem Ti tako blizu, da naju more to samo še bolj zvezali. Tako sem srečna, da sva se našla, ravno midva. Kako enolično in brez smotra bi bilo to životarjenje brez Tebe! Nikoli več ne bom ničesar podobnega izgovorila niti napisala, toda imeti moram občutek, da se lahko na Tebe zanesem tako, kakor Ti na mene. Verujem, da si moreva svojo bodočnost pripraviti večjidel sama. Gradiva jo s pogumom, z razumom — in z ljubeznijo! Mi boš kmalu pisal? In prav to, česar bi si mi morda ne upal reči v oči? Moje najlepše misli so s Teboj. Zdenka P. S. Pleteni Ti pulover, lep, moder. Hotela sem. Te presenetiti, ampak danes tega nisem mogla zamolčati. Octfromh Moja Zdenka! Prav si imela. Življenje se pričenja takrat, ko čutimo, da smo srečni. To, kar je bilo prej, je bila samo predigra k življenju. Vesel sem, da veruješ v to, kako znam vzeti življenje pravilno v roko. Trdno verujem, da bom nekega dne izstopil iz vrste teh, katerih roke niso imele priložnosti, da bi se ljubkale z delom. Vem, da bo to kmalu. In potem? Potem pojdem kakor po navadi k Tebi, z isto ljubeznijo, toda z novo, večjo vero v svojo srečo. Iskreno Ti bom stisnil roko in Ti prav po tihem povedal, kako Te imam rad. Vselej, kadar se trudim, da bi našel službo, vidim Tvojo sliko pred seboj. To je lepo, če najde mož v današnjem času, ko ljudje tako naglo žive in pozabljajo, ženo, ki zna iskreno in nesebično ljubiti. Draga Zdenka! Zahvaljujem se Ti za Tvoje zaupanje, ki me je okrepilo za novi boj za eksistenco. Vesel sem, da sem v Tebi našel vdanega tovariša in popolno ženo. Danes zvečer, ko se snideva, Ti bom z besedami potrdil to, kar sem Ti tukaj napisal. Na svidenje se veseli Tvoj Janko Tej številki smo priložili knjigo: «Veselo praznujmo — prijetno godujmo«. Sedaj pripravljamo za Vas knjigo «Po vedenju boste sodili« (Vedenje, kramljanje, potovanje, dopisovanje). Zgornje je eno izmed pisem iz te knjige. Pet knjig dobite za 37 dinarjev. Če še niste nakazali, hitro, še danes pošljite. diš, toda pazi, da jih ne izgubiš nikoli iz misli! 6. Vprašaj ga za svet tudi takrat, kadar prav dobro veš, kaj hočeš. Takšna zaupljivost se možu dobiika. Tem bolj mu ugaja, čim manj mož tisto reč razume. In čim manj je mož v tem strokovnjak, tem bolj je sposoben, da se ravna po nasvetu drugega (to je: po tvojem). Tako lahko ubiješ dve muhi z enim udarcem: pokažeš se ljubeznivo ženko in hkrati dosežeš, kar je tvoja volja. 7. Naposled je prav, če svojemu možu zdaj pa zdaj pokažeš, da ga spoštuješ in ljubiš bolj ko vse druge moške na svetu. GOSPA, ALI HOČETE POSTATI NEPRILJUBLJENI? 1. Na nedeljskih sprehodih nosi na- čeloma nove in tesne čeveljčke! Ko boš prehodila dva kilometra po gozdni poti, ne boš mogla več naprej. S tem je načrt izleta, ki ga je tvoj mož tako dolgo delal, prekrižan. Namesto na Šmarno goro prideta z možem v gostilno pod njo in se dolgočasita, dokler ne pride avtobus, da se vrneta v mesto. 2. Pripoveduje mu, da se je kajpak prav vsaka tvojih sošolk omožila z generalnim ravnateljem, ti pa da nisi taka in da se znaš zadovoljiti tudi v skromnih razmerah. Takšna besedica «tudi», če jo izgovoriš s primernim poudarkom, razjezi celo najbolj dobrodušnega moža 3. Če te vpraša: «Kam pojdeva danes?« — mu odgovori: «Meni je vseeno b Ali pa: «Kamor ti hočeš!» V najboljšem primeru pa še reci, da nimaš kaj obleči. 4. Zvečer \ kavarni si izberi pri cvetličarki lep šopek rož, četudi veš, da stane vsaka roža pet dinarjev in je pojutrnjem «zadnjega». 5. Telefoniraj mu večkrat na dan v pisarno, da mu lahko poveš, da se ni zgodilo nič posebnega. 6. Pri plesu sanjari samo o poslednjem plesalcu, kako krasno zna plesati, da se njegov ples na žalost ne da niti primerjati s plesom tvojega prijatelja. Takšen izraz «na žalost» na pravem mestu učinkuje tako kakor besedica «tudi» pod št. 2 in razkači celo najpo-nosnejšega kavalirja. 7. Slednjič — nikoli ne beri knjige, še manj pa časopisov. Saj je tvoj mož vendar vesel, če ti mora kar naprej vse iznova • pojasnjevati. J \jLite s, SREČNI? ...............................................................m........ "Včasih slišite toliko tožb, da se vam zdi, kakor da vladajo ta svet same nesreče in nezgode. Toda svet v vlogi dobrega in zla — to smo mi, ljudje. Kakršni smo mi, takšen je svet. Mi tvorimo zlo ali pa dobro. In če sem torej jaz nesrečna, moram predvsem iskati vzrok v sebi, v s\oji najbližji okolici. Pogosto slišimo bridke besede: Čudim se, da more Bog gledati na takšne ne-prilike, na takšno zlo. Ali pa ta in ona izmed nas potoži: Zakaj moram ravno jaz tako trpeti, toliko izkusiti? Zakaj sem jaz tako nesrečna? To je že v človeški naravi, da radi obdolžujemo druge. Zase imamo samo opravičbe in izgovore pa olajševalne okoliščine. Toda predvsem bi morali strogo presojati same sebe. Vprašajmo se, če nismo same krive zla, zaradi katerega tako tožimo? Ali nismo z lastno roko zakrivile svoje nesreče? Če na primer naš zakon ni srečen, zakaj ne? Ali smo si dobro in prav izbrale svojega življenjskega druga? Nismo li tolikokrat prezrle njegove slabosti in napake, ki so se potem ravno na nas hudo maščevale? Ugajal nam je njegov lepi obraz, prezrle pa smo, da je ta obraz všeč še mnogim drugim ženskam. Kdo je torej kriv, da se je naš zakon razmajal in da ni tak. kakršnega si želimo? Ali nismo zadovoljne zato, ker nas mučijo otroci? Toda zakaj nas mučijo? Ali so dobro vzgojeni? Kaj smo zakrivile ali zanemarile v njihovi vzgoji? Zakaj so postali neposlušni ali celo zlobni? Duša otrokova je gnetljiva kakor vosek in se da na vse načine oblikovati. Kako je to, da se nam to oblikovanje ni posrečilo? Koga moremo obdolžiti? Dajmo, mislimo predvsem na svoje slabosti in napake! Bodimo proti sebi bolj kritične in ne bojmo se priznati svoje napake. Spoznanje lastne napake je velik korak k poboljšanju. V spoznanju., kaj je pravo bistvo zla, nesreče in greha, je naša pot k boljšemu življenju, k zadovoljnosti, sreči in miru. S. V. / Marjorie Fischer: Prva nevihta lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!IIIIIIH Najhujši je bil trenutek, ko je odprl vrata in planil ven. Bila je užaljena, ko ji je rekel, da ne zna ne kuhati, ne pospravljati, ne biti prijetna. «Mama je zmerom pravila, da nisi pravi mož za mene,« mu je rekla; »sebičen si in nevesten — mama je imela prav.« In pri tem poslednjem omenku matere je hotela povedati, kaj je mama prej večkrat rekla o Ivanu in kako ji je dopovedovala, da je pri svojih osemnajstih letih premlada, da bi se poročila, zlasti še z Ivanom. — Tvan se je naglo obrnil, jo prijel za rame in jo stresel. V tem trenutku je sklenila, da ga bo zapustila. Ihte in z neizmerno žalostjo je devala v kovčeg svoje reči in se pripravljal na odhod iz svojega zakona, ki je bil star natanko dva meseca, en teden in tri dni. «Le kako si mogel, Ivan!« je ihtela, in solze so ji padale na lepo perilo, okrašeno s krasnimi čipkami. «Tako sem te imela rada! Nič nisem tožila zaradi dela v gospodinjstvu, čeprav nisem v življenju nič delala.« Obrisala si je oči s kombinežo, ki je ni imela še nikoli na sebi. «Mama, on — on je res položil roko name! Stresel me je, da, malone bi me bil tepel. Oh, mama, nikoli me ni ljubil, drugače bi tega ne bil mogel storiti! Ampak pokazala mu bom!« Zaprla je kovčeg in ga postavila k vratom. Potem je šla k pisalni mizi in hitro napisala na svoj novi pisemski papir; «Ivan, najin zakon je bil strašna zmota. Odhajam domov in upam, da te ne bom nikoli več videla. Po svoje ostale reči pridem, ko te ne bo doma. Helena.« Še enkrat je prebrala pismo, ga dela v ovojko, napisala nanjo »Ivan«, vzela spet pismo iz ovojke in ga dela v drugo pa zapisala «Gospod Ivan Konjar«. Potem se je ozrla po sobi. Ne, tukaj ne! V dnevni sobi ne! Naj le prej vstopi in jo kliče kakor zmeraj — in ne dobi odgovora. «Ampak tega sploh ne bo storil, ker me ne ljubi.« Iznova se je razjokala, šla v spalnico in postavila pismo k ogledalu na toaletni mizi. Potem si je oblekla plašč, posadila klobuk na glavo in odšla za vselej s svojim kovče-gom. Poklicala je taksija in mu dala materin naslov. Bila je že skoraj doma, toda domov ni mogla. Odpeljala se je na železniško postajo. Kovčeg je pustila v garderobi in šla v kino. Na nič drugega ji i mogla misliti kakor na Ivana, oh, ampak kako žalostno! Ali bo trpel? Ali se bo sploh zmenil za to, da jo je za vedno izgubil? Samo ko bi ga mogla videti! In pa — ko bi bil le preveč nesrečen, bi se lahko dala omehčati. Hotela ga je videti in že je snovala načrt. Spet si je naročila taksija in o pol šestih je bila že v svojem stanovanju. Sporočilo o njeni nepreklicni odločitvi je bilo na toaletni mizici. Plašč in klobuk je skrila v kuhinjo in zlezla pod posteljo. Da, to je bilo dobro: izpod posteljnega pogrinjala je lahko videla vso sobo; posebno dobro je videla toaletno mizico — in pismo. Tu bo ostala in opazovala Ivana, ko bo bral pismo, in potem, ko bo preveč žalosten in potrt, bo zlezla izpod postelje in ga potolažila. Ležala je pod posteljo, vrat jo je že bolel. Ob šestih — kakor vselej v dobi teh dveh mesecev, enega tedna 111 treh dni — je Ivan zavrtel ključ v vratih in jo poklical. «Halo, dragica!« je zaklical iz dnevne sobe. Srce ji je začelo močno biti. solze so ji stopile v oči. «Oh, dragi Ivan! Toda roko je bil položil name, stresel me je, morda je celo zmožen, da bi svojo ženo tepel. Zato se mora pokoriti.« Naglo je stopil v spalnico,. s cvetlicami v roki in z zaskrbljenim obrazom. Ko je zagledala cvetlice, se je omehčala; toda ne! Malo strahu mu ne bo škodovalo! Pazljivo je gledala izpod pogrinjala. »Zdaj! Videl je pismo. Odpira ga!> Ivan je mirno bral pismo, potem pa se je zagledal v praznino. Helena se je že pripravljala, da bi planila izpod postelje, če bi se zrušil. Toda ... toda... 011 se sploh ni zrušil! Iz žepa je vzel svinčnik, položil pismo na mizico in je nekaj pripisoval. Potem je del pismo nazaj v ovojko in ga položil na prejšnje mesto. Lad. Khas: Stric Martin je krepak mož, ki se mu leta ne poznajo, čeprav je v življenju že veliko trpel. Toda njegove roke so znale vselej prav prijeti /.a delo, tako da je sam dobro živel in je tudi svojih petero otrok pošteno preskrbel. Pri tem pa ni bil stiskač, narobe! Znal je posedeti pri vinu, se boriti na kegljišču in marsikatero veselo pesem zaigrati na harmoniko. Kadar pa je bil čas za delo, se ga je vselej pošteno lotil. In tudi v prostem času ni clržal rok križem, temveč je na primer popravljal ure ali delal kaj drugega. Lenariti stric Martin ni znal. In zdrav je bil vedno, hvala Bogu, nikoli ni tožil. «Kaj? Oh, Ivan!« Obrnil se je, po tihem žvižgajoč, in zdaj so stale njegove noge v rjavih nizkih čevljih zraven postelje. Sukal je številke na telefonu. «Tone?» je rekel Ivan. «Kako se ti godi? — O, dobro. Ali bi ne hote! iti nocoj nekam na večerjo? — Da, prav, ona je ravno z doma.. . Dobro. Na svidenje!« Oh, le kako je mogel! Niti malo gu ni ganilo. Nikoli 11111 ni nič pomenila. Zadušila je ilitenje in ga opazovala, kako gre v kopalnico. Slišala je, kako teče voda, in Ivan je začel peti. «Ni-koli ni pel, kadar sem bila doma. Vesel je, da sem odšla. To je pripisal v moje pismo, da bi našla, ko pridem po obleko.« Ivan je veselo pel, Helena pa je jokala. Pod posteljo je bila tema, tla so bila trda. Vse jo je bolelo: ni se upala ganiti in vendar nekako ni bila več tu, v svojem izgubljenem stanovanju. Bila je tam, kjer je Ivan mislil, da je. Zdaj ni zanj nič več pomenila. Privzdignila je posteljno pogrinjalo in videla^prah ob steni, kjer je morda že več dni pozabila pomesti. Oh, ko bi že vendar odšel. Zlezla bi izpod postelje, prebrala, kar je zapisal, in odšla za zmeraj. Ampak on se še malo ni menil za vse to — njo pa je bolel hrbet, noge — in srce. Toda slišite, kaj poje?! Staro pesmico ... »Zapustilo me dekle je...« je veselo pel Ivan, Helena pa je jokala in jokala pod posteljo. Slednjič je voda v kopalnici prenehala teči, Ivan se je vrnil. Sedel je na posteljo prav nad njo. Dvignil je boso nogo. oblekel nogavico, se obul, in potem je isto storil z drugo nogo. Počasi se je oblačil in po tihem žvižgal. Ko so se za njim zaprla vrata, je zlezla izpod postelje, si osušila solze in vzela pismo z mizice. Prsti so, se ji tresli, ko je brala: «Pod posteljo si.» Stric Martin je še) z glavo pokonci bodočim dogodkom nasproti. In če si je kaj v to glavo vtepel, mu tega 111 mogla izbiti nobena zemeljska moč. Vse se je lepo razvijalo. Šele pred kakimi desetimi leti ga je začela boleti noga. Stric je moral polegati, in to je bilo zanj obupno. Doktorji so mu zavijali nogo v blato in ga pošiljali iz kopališča v kopališče, toda pomagalo je to samo za nekaj časa, potem pa se je vrnila bolečina, še hujša, kakor je bila prej. Deset let je stric trpel in deset let se je čudil, kako more takšna spaka, ki ti zaide v palec na nogi, odraslega človeka storiti STRIC MARTIN lll!lll!lllllllllllllll!l!!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH (ako brezmočnega. Toda potem mu je bilo tega zadosti in porodila se mu je misel. Javil je svojemu zdravniku, da tega ne bo več trpel in da si bo dal nogo odrezati. Doktor se je najprej čudil, potem se je smejal, nato je razlagal svoje učenosti in naposled se je prepričal, da strica ne bo mogel pregovoriti. Poslal je strica v bolnico. Tam so dali strica Martina na oddelek za notranje bolezni, ampak on se je takoj oglasil: «Jaz ne spadam sem. Prišel sem, da mi odrežete nogo, dajte me torej na kirurgični oddelek.« Pravili so mu sicer, da je treba nogo najprej negovati in zdraviti, ampak stric je izjavil enkrat za zmeraj, da je to že sklenjeno in da mu bodo nogo odrezati morali. Odvedli so ga torej na kirurgični oddelek. Tudi tam so ga hoteli venomer zdraviti in so se izgovarjali pri stričevih vprašanjih s tem, da mora odločiti gospod profesor. Stric je moral precej kričati, da je slednjič priklical profesorja. Ta je prišel v belem plašču in je bliskal z naočniki. «Torej, kaj je z nogo?« je rekel, kakor bi odsekal. «Odrezali jo bomo!« je dejal stric prav tako ostro. Gospo:! profesor je ogledoval nogo in mečkal palec. Seknndarij mu je moral poročati, kaj so zdravniki našli, in je nazadnje povedal svoje mnenje, da se ne bo rezalo. Stric pa, kakor da ga pičiš! Noga mora proč! Gospod profesor je vprašal, ali se niso sorodniki nič potrudili, da bi strica pregovorili, naj ne bo tako trmast. Povedalo se mu je, da je rodbina soglasno izjavila, da strica Martina nikakor ni mogoče pregovoriti. In tako je gospod primarij prenehal bliskati z naočniki in je začel v stricu s sladkim glasom zbujati ljubezen do noge. Ampak strica je minila potrpežljivost in se je spravil na gospoda primarija: »Poglejte, gospod primarij, meni je tri in sedemdeset let. Kaj mi je, vraga, na tem, ali imam nogo ali ne? Meni bi zadostovala lesena. Vas tale noga ne boli, kajne, zato vam je lahko govoriti. Deset let me zavijate v blato, pa nič ne pomaga. Kar lepo mi jo od-režite, meni ni nič za bolno nogo. Hočem imeti blaženi mir!« Gospod primarij je menda priznal, da je nekaj na teh besedah. Rekel je samo, da mora torej stric podpisati neko izjavo, potem pa se bo zgodilo po njegovi volji. «Zakaj pa ne!» je rekel stric Martin. «Kar dajte sem, pa bom podpisal!« Operacija je bila. v petek dopoldne. Nogo so mu odrezali v kolenu. Ob eni popoldne smo ga šli obiskat, a vsi so ostali zunaj, mene pa so poslali k stricu, da bi pogledal, ali je stric pri zavesti in ali je sploh še kaj upanja. Nisem bil še v bolniški dvorani, pa se mi je že zdelo, da slišim glas strica Martina. «Saprament, ženska!« je krepko govoril stričev glas. «če že mislite, da mora biti tako, si pustite to cigareto, ampak vžigalnik mi vrnite, in sicer takoj!» In res — stric Martin je imel ravno majhen spor s sestro, ki ga je zalotila pri kajenju. Florijan Čuk je ali — bolje povedano — je bil nekoč čevljar. Pred mnogo, mnogo leti seveda. Ampak za delo ni bil. To se pravi, za delo bi že bil, a manjkala mu je marljivost in veselje do dela. Veliko rajši je pohajkoval po svetu, kakor pa da bi vlekel ves dan dreto. No, in žganje, tisto dobro žganje je imel Florijan zmeraj rajši. Nazadnje se sploh ni mogel ločiti od njega. Toda nekega dne je prišla tudi zanj ura, ko je moral romati v nebesa. Pri tem ni veliko razmišljal. Kvečjemu o tem, kako mu bo dišalo nebeško žganje. Zdaj pa zdaj je nekoliko počival. Ne zaradi utrujenosti, ampak zato, ker je bila to njegova prva pot, na kateri ga ni spremljal njegov prijatelj — žganje. Dolgo je moral Florijan romati, zelo dolgo, preden je prišel pred nebeška vrata. In tam mu je postalo malo tesno pri srcu, ko je pomislil na svoje grehe. Toda potem se je opogumil in je trikrat potegnil za zvonec. Zvonec za vrati je veselo zazvonil, in vrata so se takoj odprla. Ven je prišel majhen, debel gospod z dolgo brado, v vzoreasti domači halji in v toplih copatah. V roki je držal dolgo pipo. Ah, to je sveti Peter sam, se je razveselil Florijan, hkrati pa se je nekoliko ustrašil. «0, Florijan Čuk«, je dejal sv. Peter in puhnil bele oblačke iz pipe. Nekaj časa sta se oba radovedno gledala, potem pa je sv. Peter vprašal: »Dobro. ampak kaj prav za prav hočeš?« «No — v nebesa!« je rekel Florijan in se čudil, da ga sv. Peter sploh iz-prašuje. «Veš kaj, moj ljubi Florijan,« je poudarjal sv. Peter, «pri tebi je to težko. Ti nisi v vsem svojem življenju nikoli nič delal in si bil neprenehoma pijan. In zdaj hočeš v nebesa,» Florijan Čuk se je popraskal za ušesom. «Ti si bil pravi nebodigatreba«, se je razvnemal sv. Peter. «Pravi halo-dri. Ali si kdaj sploh v svojem življenju storil kako veliko dejanje?!« Florijan Čuk je neumno buljil predse in izpraševal samega sebe: «AIi sem storil kako veliko dejanje? Da — če takole pomislim, se na nič ne spomnim.» «Zdravo !> pravi, «pojdi za njo, naj mi vrne tisti vžigalnik!« Dal sem mu vžigalice. Stric je vzel iz stare copate Ibar cigareto in si jo prižgal. «No, stric, kako je?« sem ga vprašal. «Prijatelj,» je rekel stric Martin, «sem kakor nanovo rojen!« »Potem te pa ne morem pustiti v nc-besa«, je godrnjal sv. Peter. Florijan Čuk je napeto premišljeval. Pot mu je stopil na čelo. ihtel je in stokal, ampak na nič se ni mogel spomniti. «No, kaj je?« je bil sv. Peter nestrpen, ker m iv je pred nebeškimi vrati preveč vleklo. Zdajci se je Florijanu razjasnil obraz, in rekel je: «Da — sem se že spomnil! Nekoč sem našel denarnico, trije zlatniki so bili v njej. Pa še listek, kjer je bilo zapisano, čigava je denarnica, že tisti dan sem vrnil denarnico kmetu, ki jo je izgubil!« «To je bilo lepo in pošteno, ampak še zmeraj ne veliko dejanje«, je menil sv. Peter. «.Ampak — jaz se zlatnikov še dotaknil nisem!» je podčrtaval Florijan svoje dejanje. «Saj to b; bil tudi greli«, je dejal sv. Peter in potegnil dim iz pipe. «Toda — jaz sem bil takrat hudo lačen!« je zaklical Florijan in bil prepričan, da ga bo zdaj gotovo pustil v nebesa. Sv. Peter pa je samo rekel: «Po-tem je bilo to še lepše, da si vrnil denarnico in zlatnike, a še zmeraj ne veliko dejanje.j. »Sveti Peter, deset ur sem moral hoditi. Deset ur do kmeta, ki je izgubil denarnico.« «Potem je bilo to še veliko, veliko lepše zate, a še vedno ne veliko dejanje.« Florijan Čuk je mrzlično premišljeval, sv. Peter pa se je začel počasi obračati k nebeškim vratom. »Sveti Peter,« je zakričal Florijan ves obupan, «deset ur sem moral hoditi, deset ur!« Sv. Peter je sočutno zmignil z rameni, rekel pa ni nič. «Pri tem pa še v nobeno gostilno nisem krenil«, je dopolnil Florijan Čuk. »Ampak to še davno ni veliko dejanje«, je menil sv. Peter in je že odpiral nebeška vrata. «Kaj? Ni veliko dejanje?« je kričal Florijan Čuk. «Ni veliko dejanje, ko sem moral pri tem — štel sem — iti mimo štiri in dvajsetih gostiln!« Zdaj se je sv. Peter nasmehnil in rekel: »Potem pa seveda ...» In smehljaje se, je pustil sv. Peter Florijana Čuka v nebesa. R. L. Baraniecki: Kako je prišel Florijan Čuk v nebesa „Ali mora žena možu zmerom vse povedati?" Mnogo odgovorov smo že prejeli na našo novo anketo. Vseh seveda ne moremo objaviti, ker bi za to porabili preveč prostora. Izbiramo pač tiste dopise, ki kažejo največ izvirnosti ali pa izsledkov življenjskih izkušenj. Naše bralke pa posebej opozarjamo, da se ne strinjamo z vsebino vseh pisem, ki jih objavljamo. Uredništvo. Drage tovarišice! Ni moškega na svetu, ki bi zaslužil popolno odkritosrčnost s strani žene. Povejte mi, ali pozna katera izmed vas moža, ki svoji ženi vse pove? Ne, takega čudeža še nismo doživele. Zatorej svetujem vsem tovarišicam: ne zaostajajte za moškimi! Ločena zaradi moževe «odkritosrčnosti». Velecenjena gospa urednica, rada bi Vam odgovorila na Vašo zadnjo anketo. Ko pa sedim pri pisanju, šele spoznavam, da je prav za prav zelo težko odgovoriti nanjo. Ko sem bežno prebrala razpis, sem sklenila, da se tudi jaz udeležim Vaših anket. Imela sem polno domislekov, zdaj pa vidim, da se na to vprašanje ne da na splošno odgovoriti. Od moža je odvisno, ali naj bo žena povsem zaupna. Nekateri možje niti ne marajo, da jim žene vse povedo, in jih odpravijo s kratko opombo: «Nikar ne čenčaj!* Drugi bo pa morda hudo razburjen, če mu žena takoj ne pove, da je na cesti srečala moževega tovariša. Tretji se bo celo razburil, če mu takoj ne «zaupa», da se je mleko podražilo za 25 par pri litru. Kako je torej mogoče na splošno odgovoriti na takšno vprašanje? Hočem biti pravična. Zato mislim, da bi bilo najpametneje takole: v vseh večjih rečeh, o vseh zadevah, ki se tičejo skupnega gospodinjstva, gmotnega stanja, poklicnih reči, naj žena brezpogojno zaupa možu vse. Če se pa tiče nekaj njene osebne časti, otrok, moževe časti ali česa podobnega, naj premisli, ali s svojo odkritosrčnostjo koristi zakonu ali pa mu škoduje. Če vidi, da bi utegnila s preveliko zaupnostjo skaliti harmonijo v zakonu — potem naj molči! Če pa ne ogroža miru v domu, naj zaupa možu vse in naj mu nikoli ničesar ne prikriva. Kakor sem omenila že v začetku svojega pisma, se na to vprašanje po mojem mnenju ne da na splošno odgovoriti. Niso vsi ljudje enaki, zato je treba vsak primer individualno obravnavati. Sprejmite lepe pozdrave! Vaša vdana naročnica C. G., profesorica. Nedolžna šala. Ko bi Vi vedeli, koliko očitkov sem že doživela v zadnjih treh letih zaradi svoje neumne nepremišljenosti. Nekoč na plesu me je znanec iz šolskih let na skrivaj poljubil. Nekoliko preveč je pil, in v predpustnem času moški niso tako natančni. Ko mi je čez čas mož očital, da nisem nič več mikavna, pa mi je zaradi užaljenega samoljubja ušlo, da sem mu povedala, kaj vse mi je moj bivši šolski tovariš pri plesu šepetal in da me je celo poljubil. Ni bilo zadosti, da ga je zaradi tega pretepel, čeprav je ta na tisti nesrečni poljub že davno pozabil. Kaj si je o meni mislil? Revež, najbrže ne bo nikoli nobene več poljubil, tako ga je moj mož zdelal. Od tistega časa nimam več miru. Če greva v družbo, gleda za menoj kakor ris. Sam od tistega časa sploh ne pleše le zato, da me lahko opazuje. Če pride kdo dvakrat pome, moram že domov. Najrajši bi me doma zaprl ali pa privezal. Sedaj se obnaša kakor kakšen turški paša. In to vse zaradi tega, ker sem v nepremišljenosti jezik stegnila. Velecen jena gospa urednica! Preden odgovorim na Vašo anketo, Vas prosim, povejte najprej Vi svoje mnenje. O Vas sem slišala, da je Vaša sodba vedno pravilna in da ji je le težko ugovarjati. Vam že več ko deset let izdajajo naročnice tajnosti, in poznate nas ženske do potankosti. Iz dopisov pa gotovo spoznavate tudi, kakšni so moški. Zato mislim, da boste ustregli vsem naročnicam, če jim Vi odgovorite na svoje lastno vprašanje. Vaša sodba bo gotovo odločilna. Vas lepo pozdravljam. Ana G. Za Vašo anketo. Odgovori, ki ste jili doslej prejeli, so več ali manj osebni. Ugotoviti moram, da bi moralo biti vprašanje precizirano. Ni vse za vsakogar. Tistemu, ki je po srcu plemenit, lahko vse zaupaš. Tak mož Te bo razumel in Ti grešno misel ali celo greh odpustil in ga pozabil. Drugi moški pa bo iz majhne zadevice napravil veliko' afero. Za svojo osebo sem mnenja: 1. ljudje še nismo tako popolni, da bi mogli vse prav razumevati in odpuščati; 2. vsak človek, tudi če je poročen, si mora ohraniti neko duhovno svobodo. Iz tega sledi: reči, ki so izključno moja tajnost, obdržim zase, če ši nočem s svojo odkritosrčnostjo nakopati sumničenja in suž-nosti. «Ali naj žena možu vse pove?» Figo! Samo enkrat sem to storila, pa še danes mi je žal. Bridko se kesam za svoje zaupanje. Pa ne mislite, da sem storila kakšen greli. Nič takega ni bilo. Njegovemu bratu sem pred leti posodila denar, ki mi ga ni vrnil. Mož pa mi vedno, kadar mi manjka denar za gospodinjstvo, očita, »gotovo si že zopet komu posodila. Tako razmetavaš moj težko prisluženi denar.» Veste, da sem jezna. Zato pravim: molk je zlato. Gospa! Moja žena dobiva Vaš list, v katerem je razpisano vprašanje,. ali naj žena možu vse pove. Povedal Vam bom zgodbo svojega dobrega prijatelja. Saj poznate moške bolj kakor kakšna druga ženska. Vsak, kdor ima priložnost, si privošči zvrhano mero življenjskih dobrot. Moški je ves nesrečen, če nima pri ženskah uspeha. Povsod se ponuja, tudi tam, kjer bi ne bilo treba. Ko doseže svoj namen (čeprav pri plačani ženski), se od samega ponosa ves raz-šopiri. Vsak si domišljuje, da je «on» prvi dosegel svoj namen in da je samo «on» izvoljenec dotične ženske. V svoji domišljiji pa ne ve, da je ženska, ki se vdaja moškemu iz radovednosti ali za denar, vsakemu na razpolago in, če se že morda brani prvih naskokov, se brani le zato, da bi bila bolj pože-ljena. Kadar so moški sami v družbi, takrat jih ni nič drugega, kakor sama baharija. Ako moški ne modrujejo o političnih zadevah, pri katerih je drug bolj pameten od drugega, pa govore o uspehih pri ženskah. Čim bolj se kdo baha, tem več je vreden. Z eno besedo: vsak moški si domišljuje, da je ali rojen minister ali pa neprekosljiv Don Juan. Tudi moj prijatelj, ki je bil leto dni oženjen, je zahajal v tako družbo. Mislil je, da je vse to res, kar so si ože-njenci pripovedovali. Seveda mu ni bilo težko priti do enakih uspehov. Kaj hitro je dobil užitkov željno poročeno žensko, s katero je imel več mesecev intimne odnose. Seveda je o vseh svojih ljubezenskih podvigih pripovedoval svojemu stalnemu omizju. Njegov najboljši prijatelj, ki je že dolge mesece dvoril njegovi ženi, pa je to pri prvi priložnosti izkoristil in povedal njegovi ženi, ki je bila sicer dobra ženska, toda razborita in maščevalna. Ta je ob tej novici najprej pretočila potoke solz, potem pa skupno s prijateljem kovala maščevalne naklepe. To pa je bila voda na njegov mlin. Naslednji dan se je seveda žena na vso moč kesala svoje nepremišljenosti in v razpoloženju, v kakršnem je bila, se je možu izpovedala. Seveda je ta «zvesti in dobri mož* takoj pripravil kovčege ter odšel in pustil ženo in tri otroke. Sedaj pa bo to umazano perilo pralo sodišče. Iz te vsakdanje zgodbe se naj žene zapomnijo, da so moški domišljavi ši-rokoustneži in da jim je vsaka ženska, ki jim pride pod roko, boljša od lastne žene. Zato naj žena nikdar ne pove takih reči, ki se ne dajo popraviti in ki povzročajo tragedije. Ivan L. Kristina Vrhovčeva: ^ FRAN MILČINSKI; - VZGOJNIK V ženski založbi uBelo-modre knjižnice> je nedavno izšlo približno sto strani obsegajoče delce gospe Kristine Vrhovčeve: > nezmanjšano vnemo sega po njej. V nadaljnjih dveh poglavjih se ustavlja Vrhovčeva ob Milčinskem kot mladinskem pisatelju in humoristu. Kol mladinski pisatelj se je pokazal Milčinski izredno dobrega poznavalca otroške duše, rojen humorist pa je na široko odprl svoje toplo srce, ki ni poznalo zlobe in zagrenjenosti. Na osnovi študije o Milčinskem kot mladinskem sodniku, organizatorju mladinskega skrbstva in na osnovi njegovih člankov in literarnega dela ugotavlja Vrhovčeva v sklepnem poglavju, da Milčinski v vsem odgovarja tipu vzgojnika, kakršnega je pokazala v uvodu. Študijo je napisala Vrhovčeva z veliko vestnostjo in ljubeznijo. S tem delom se je uvrstila med one redke, ki skušajo s pedagoškega vidika osvetliti delo naših kulturnih delavcev, zlasti književnikov. Odlika Vrliovčeve ni samo v izboru snovi, marveč tudi v njeni obdelavi, pri kateri je upoštevala vse momente, ki nam približujejo Milčinskega kot vzgojnika. Prav je, da je Belo-modra knjižnica» izdala to delo, ki je vzlic znanstvenemu pečatu pisano tako, da bo vsak, ki pozna dela Milčinskega ali ki se bavi z vzgojo mladine, rad segel po njem. M. K. uprave ni bilo niti ene korupcijske afere, kar je dokaz, da se mesto res odlično upravlja. Pa vendar se je enkrat ženska uprava stresla do korenin. Temu bo vsak čas leto dni. Takrat so morali prvič poseči moški vmes, da so rešili spor. Zgodilo se je namreč, da je dala gospa sodnica Glin gospe županji na seji občinskega sveta — zaušnico. Županja je sodnici očitala, da premalo pazi na prepoved paše svinj na občinskem ozemlju. In na to je energična sodnica odgovorila z zaušnico. Možje so rešili ta spor tako, da so izvolili odbor, ki je s popolnim razumevanjem za ta nenavadni pripetljaj zadevo preiskal in nato razglasil salomonsko razsodbo: «No-čemo izgubiti naše odlične županje, pa tudi ne naše sodnice. Zato mora sodnica prositi za odpuščanje, županja pa mora to opravičbo sprejeti brez kakršnega koli ugovora.» In tako se je tudi zgodilo, in v Friendly je bil spet mir in pokoj. Prodajalka. Pritrdili mi boste, da sledeča resnična dogodbica uči, kako se v prodajalni ne sme postopati. Vsaka več ima svoje meje. Prišla sem nekoč v trgovino za moško modo in sem hotela kupiti svojemu možu dežnik s koščenim držajem za god. «Oprostite, slučajno so nam koščeni pošli. Ampak, gospa, imamo najnovejše klobuke, kravate poslednje mode, morda kak lep ovratnik. lepo srajčko...», je žvrgolel prodajalec, kakor da se je na pamet naučil. Mene je pa pograbilo in sem rekla: «Oprostite, jaz sem prišla kupovat dežnik, ne pa srajčko!« Pa sem se obrnila in odšla. Vse, kar je prav. Nasprotno pa je napačno tudi tole: «Prosim, rada bi knjigo ,Večna pomlad', ki je nedavno izšla, in sicer vezano.* «Vezane pa nimamo na žalost», je kratko odgovorila prodajalka. Knjiga se je namreč zelo hitro prodajala in so vezani izvodi kmalu pošli. Toda knjiga je bila v vezavi, in prodajalka bi bila prav lahko rekla: «Oprostite. vezane v tem trenutku nimamo, je pa v vezavi in jutri ali pojutršnjem vam jo oskrbi mo.» Kakor ni prav, če vsiljuje prodajalec nekomu, ki pride kupovat robec, zalogo vseh predmetov, tako je napačno odbiti kupca z malomarnim «nimamo». To je bila Milka čisto drugačna. Ni bila trgovsko izobražena, ampak dekle z dežele, ki je dobro dovršila narodno šolo in se je znala vljudno vesti. Bila je za sobarico pri trgovski družini N. v mestu. Služila je v zadovoljstvo vseh. imela je naravno inteligenco in prirojeno spretnost. Pred božičem je bilo več dela v trgovini, in gospodar si je mislil, da bi lahko Milka pomagala v trgovini. In ni se zmotil. Prepričal se je, da je ena izmed najboljših prodajalk, in obdržal jo je za prodajalko z večjo plačo, kakor jo je imela prej, pa še stanovanje in hrano je imela pri njem. Ampak Milka je to tudi zaslužila. Bila je s kupci vljudna, postrežljiva, spretna, vedno veselega obraza, nikoli nejevoljna, pa tudi če je morala sitni odjemalki razkazati pol trgovine — včasih celo brez uspeha. Nikoli pa ni nikomur vsiljivo ponujala za nekaj, česar ni bilo v zalogi, nečesa takega, kar je bilo popolnoma druge vrste kakor to, kar je kupec želel. Pač pa je vselej rekla: «Oprostite, na žalost v trenutku ne morem postreei, še včeraj smo imeli nekaj komadov. Jutri, kvečjemu pojutršnjem dobimo novo pošiljko. Morda vam smemo dostaviti na dom?» Ali pa: «V tej barvi ali kakovosti tega nimamo v trenutku. Morebiti bi se odločili za kako drugo barvo... če ne, vam še danes ali jutri preskrbimo ..Nekoč se je zatekla celo k majhni laži, ki pa je bila opravičljiva zaradi Milkine usluž-nosti in pa prizadevnosti, da bi svojemu delodajalcu le koristila. Neka gospa bi rada kupila neko malenkost, ki je pa v trgovini niso imeli. Brž se je spomnila: «Prosim, gospa, bodite tako prijazni in potrpite nekaj minut. V prodajalni je zmanjkalo, takoj prinesemo iz skladišča.» In že je stopila k slugi in ga poslala tisto reč kupit v bližnjo enakovrstno trgovino. Takšna spretna in svojim delodajalcem vdana dekleta bodo zmeraj našla službo in, če bodo hotela, jo bodo lahko zamenjala za boljšo, zakaj glas o dobrem delavcu odpira vrata . .. KAKO naj /r ynrH Tudi žepni robček ima svoj bon ton. Če opazujete, kako ljudje uporabljajo žepni robec, si lahko ustvarite sliko o njihovi dobri vzgoji. 1. Žepni robec uporabljamo brez hrupa. Skrajno neotesano je, če kdo po uporabi ogleduje robec! .!. Ženske spravljajo žepni robec v torbico, v rokovnik ali pa v žep plašča ali obleke. 5. Moški nosijo žepni robec v žepu suknjiča ali plašča, nikakor pa ne v hlačnem žepu. 4. Najlepši so beli robci. Napravimo jih iz platna ali pa iz lanenega bati-sia. Moški robci so lahko večji, ženski manjši. 5. Barvasti in svileni robci niso posebno lepi. Svila je v ta namen sploh nerabna, ker ne vpija mokrote. 6. Žepnega robca ne smemo nikoli položiti na mizo. Samo malomarne gospodinje pustijo, da leže njihovi robci po stolih, posteljah in zofali. 7. V gledališču, pri koncertih ali predavanjih pazimo še posebno, da ne delamo hrupa s kihanjem in usekava-njem, da ne motimo drugih poslušalcev. Hudo prehlajen človek ne gre v družbo, če je dobro vzgojen. 8. Robci, ki jih nosijo gospodje v zunanjem naprsnem žepu, so lahko manjše oblike in se morajo v barvi ujemati z obleko. Čipkasti robčki ne spadajo k moški obleki. 9. Dobro vzgojena dama nikoli ne spravlja robčka v izrez obleke. Tudi pri večerni plesni obleki je treba najti prostorček za žepni robček. V zadnjih letih je moda ustvarila za žepne robce ljubke pompadure, ki se ujemajo s plesno obleko. 10. Žepni robček mora biti zmerom snažen! ab. Naš malček poskuša prve korake. Mlada mamica komaj čaka, da bi njen prvorojenec začel hoditi. Če je pozneje še kaj otrok, ni ta želja več tako močna, ker mati ve, da je z otrokom veliko več dela in skrbi, ko začne hoditi. Toda na prvorojenčeve korake vsaka mamica nestrpno čaka. Zato marsikatera mati prezgodaj postavlja otroka na noge, že takrat, ko so nožice še šibke in kosti mehke. V tem primeru mati lahko otroku hudo škodi. Kdaj začnimo učiti otroka hoditi, je odvisno od otroka samegn. Zdrav, pravilno razvit otrok bo sam od sebe o pravem času vstajal in tudi poskušal prve korake. Kar je prisiljeno in predčasno je škodljivo. Brž ko otrok že sam sedi, mu nabavimo stajico. Stajica ni draga, za nekaj kovačev nam jo napravi mizar iz navadnega mehkega lesa, ki se da umivati. V stajici otrok sedi in se igra. Ko ima dovolj močne nožice, se oprime ograje in poskuša vstati. Kmalu bo tudi ob ograjici hodil, najprej malo, pozneje pa zmerom več. Če pade, nič hudega. Paziti moramo le, da z glavico ne zadene pretrdo ob rob ograje. Zdaj pa še zmerom ni primeren čas, da bi ga učili hoditi. Pustite ga v stajici, naj si utrjuje mišičevje v nogah. Kadar je utrujen, lahko sede. Če čuti potrebo po gibanju, hodi. Sam najbolje ve, kaj mu prija. Polagoma bo poskušal korakati tudi po sredi ali bo hotel poiskati kakšno igračo ali pa se bo v raztrese-nosti pozabil prijeti za ograjo. Šele tedaj ga lahko vzamemo iz stajice in ga pustimo hoditi zunaj, najbolje po mehki travi. Razni pasovi, stolčki na kolesih in druge priprave so škodljivi, ker pritiskajo otroka na trebušček in prsi. Primite otroka za obe roki in naj hodi pred vami. Samostojno hoditi ga najlaže naučimo, ako držimo roke ob njem, da ga lahko prestre-žemo, če bi omahnil. Ako se otrok boji sam hoditi, ga nikar ne silimo. Šele ko stopa res trdno in brez strahu, ga pustimo, naj napravi sam daljšo pot. Paziti pa moramo, da se pri padcu ne udari in ne prestraši. Če pade, ga ne milujmo, delajmo se, kakor da tega nismo opazili, ali pa obrnimo vse na šaljivo plat. Zakaj sicer bi otroka samo pomehkužili, tako da bi pozneje jokal za vsako malenkost. Če se otrok pri padcu prestraši in se boji spet sam hoditi, ga pustimo v miru, dokler ne pozabi prestanega strahu in začne spet sam korakati. Če z letom ne shodi, vprašajmo zdravnika. (a. b.) Ina Slokanova: J1j.erici sbiurioit (Nadaljevanje) Tako se je leto nagnilo v jesen in iz jeseni v zimo ter se končno spet prerodilo v novo pomlad. Zdaj so bih Mrakovi večinoma na polju, otroka pa v šoli. Lenka je bila sama. Sesala je v platneno krpo zavit grizljaj prežvečenega kruha in gledala muhe, ki so, glasno brenčeč, plesale pod stropom. Ko se je tega naveličala, je zateglo, žalostno zajokala. Jokala je in ce ni bilo nikogar, da bi jo potolažil, se je končno morala potolažiti sama. Utihnila je in se spet zagledala v ples muh pod stropom. Solze na licih so se ji počasi sušile. Največkrat je potem hitro zaspala in, ko so se domači vrnili s polja, so jo našli spečo. Na licih so se ji še poznali sledovi solza. Čas je hitel s svojimi večno enakimi koraki. Lenka je rasla. Zdaj že dolgo ni več pila samo z vodo razredčenega mleka. Jedla je zabeljene žgance, ovseni močnik, krompir in ajdov kruh ter sploh vse, kar je pnšlo pri Mrakovih na mizo. Čisto neopazno je dobila prve zdbe in shodila. Rasla je kakor divja mladika, ki jo je kdo ve v kateri viharni noči in iz kdo ve kakšnega semena zasejal veter. Bila je pač otrok, kakor vsi drugi otroci njene starosti, toda zelo bistroumen in lep otrok. Govoriti se je naučila kar nevede. Mrakovko je klicala za mater, kakor sta jo klicala Minca in Janez, Marjeti pa je največkrat rekla Marjeta, kakor je slišala od drugih. Le redkokdaj se je spomnila in ji rekla botra, kakor je Marjeta želela in jo učila. Igrala se je z Janezom in Minco, kakor da bi bila njuna prava sestrica. Bila sta še nekako dobra z njo, ker sta spoznala, da ju pri materi ne bo mogla nikoli izpodriniti. Imela sta jo za nekakšno igračo, ker je bila toliko manjša od njiju in slabotnejša. Po mili volji sta ji lahko nagajala, ji jemala, kadar je jedla, naslastnejše grižljaje, in ji delala, kar sta hotela. Ni se jima mogla upreti niti ju zatožiti, ker je še slabo govorila in ker bi je mati tako ne poslušala in ji verjela. Lenka pa je bila še premajhna, da bi razumela vso to visoko politiko svojih malih tovarišev. Njeno srce je bilo še preveč nedolžno, da bi moglo sovražiti ali se maščevati. Samo žalostna je bila lahko. Njeno edino orožje in edina uteha je bil jok. In jokala je veliko. Kadar so se njene velike, globoke oči napolnile s solzami, sta otroka vzlic temu, da nista čutila od nje skoraj nobene ljubezni in nobenega prijateljstva, ker sta vedela, da je pritepenka, ki ne spada k družini, prestrašena oibmirovala, in skoraj se jima je zasmilila. Saj je bilo toliko resnične, ganljive žalosti v njenem tihem joku brez tožba, brez ihtenja in nervozno trmastih trzljajev. Tiste velike, svetle kaplje, ki so ji polzele po bledih licih, so bile kakor kaplje grenkega pelina. Sicer pa se je Lenka znala tudi smejati. Prelepo se je znala smejati. Najlepše in najveseleje se je za-smejala takrat, kadar ji je Marjeta ob nedeljah, ko se je vrnila od maše, mimogrede prinesla «nekaj» iz štacune. Lenka je vedela, da je tisto «nekaj» zelo dobro in sladko, in se je presrčno zasmejala, ko je začela Marjeta brskati po žepu svojega prazničnega krila, dokler ni končno privlekla iz njega velikega škrniclja. Lenka se je zasmejala, vzela škrnicelj in hvaležno rekla: «Ala, botla!» Potem se je vsa srečna nasmehnila tudi Marjeta, jo pobožala, se sklonila k njej in rekla: «Veš, to sem ti prinesla zato, ker si bila pridna. Vedno moraš biti pridna, veš.» Lenka je prikimala, čeprav jo je poslušala le še na pol, potem pa je sedla na hišni prag in začela razvijati škrnicelj. Dekla jo je še enkrat vsa zadovoljna pogledala, nato pa se je hitro obrnila in odšla čez dvorišče k svoji izbi. Med potjo si je odvezovala črno svileno ruto. Potem pa je prišlo «veliko razodetje*, ki je za Lenko tako moralo prej ali slej priti. Takrat je bila že precej velika, hodila je že v šolo. Tisti žalostni dan, ki je bil sicer zelo lep, saj je bilo zgodaj spomladi in je sonce sijalo, je ostal kot nekakšen večen, žalosten mejnik v Lenkinem življenju. Takrat je bil v sosednji vasi velik semenj, in gospodar in gospodinja sta se že zgodaj zutraj odpeljala tja. Prej pa je Mra-kovka še obljubila otrokom, da jim prinese s sejma lepih daril, če bodo pridni. Obljubo je res izpolnila. Ko sta se pozno popoldne z možem vrnila, je prinesla janežu novo srajco in dva velika modra robca, Minci rdeč, belo pikčast predpasnik in še vsakemu veliko rdeče medeno srce, Lenki pa samo škrnicelj bonbonov. Ta krivica je Lenko prehudo zadela. Še huje kakor za predpasnikom je žalovala za rdečim, belo pisanim medenim srcem. Komaj je požirala solze, ko je lazila okrog Mrakovke, ki se je preoblačila, in moledovala: «Mati, še meni dajte lecta, lepo prosim, še meni dajte.* «Kaj sitnariš b se je končno zadri a Mra-kovka nad njo, «Lecta mi dajte, kakor Minci in Janezu b je bruhnilo iz Lenke, ki ni mogla več zadrževati solz. Tedaj je Mrakovka, ki je bila zlovoljna od dolge poti, vzrojila: «Ne boš tiho? Vesela bodi, da si dobila cukra, pritepenka! Saj ti nisi naša.» «Vidiš, ti nisi naša. Naša mati niso tvoja matib je potegnila Minca z materjo. Lenki se je jok hipoma utrgal. Utihnila je in se zamislila. Kaj niso nekoč, ko se je vračala iz šole, kričali fantiči za njo: «Lenka pritepenka! ?» Takrat je mislila, da ji pravijo to kar tako. Da jo zmerjajo in se norčujejo iz nje, ker je bila oblečena v Minčino preveliko jopico. Pa tudi Minca in Janez sta jo včasih tako zmerjala, kadar so se sprli. Lenka pritepenka! Naša mati niso tvoja mati! Kdo pa je potem Lenkina mati?! Vsak otrok mora vendar imeti mater. Kje je Lenkina mati? Marjeta? Ne, ona je samo botra. Toda ona to najbrž ve. Botra ji bo povedala, ker jo ima rada. Vprašala bo botro Marjeto. Položila je škrnicelj s cukrom na klop in se tiho izmuznila iz hiše ter stekla čez dvorišče. Botro je našla v hlevu, kjer je opravljala živino. «Botra!» jo je plaho poklicala s praga. Svoj klic pa je morala nekajkrat ponoviti, ker je bila Marjeta precej naglušna. «Kaj je, Lenčica?» se ji je končno nasmehnila Marjeta, ko jo je zagledala. Ob mehkem Marjetinem glasu je postalo Lenki spet hudo. Zaihtela je. Dekla je stopila bliže in ji potegnila roke z obraza. «Kaj se je zgodilo?* jo je spraševala. «So te tepli? Kdo? Minca? Janez?» Lenka pa je samo odkimala in še huje zaihtela. «Kaj pa je vendar, povej?« je postalo še Marjeti hudo. Prijela jo je za bradico in dvignila k sebi njen umazani, objokani obrazek. Tedaj je Lenka zajecljala: «Mati so rekli, da niso, da niso — moja mati. Da sem — pritepenkab Vnovič je zaihtela. «Kaj so rekli?» se je Marjeta sklonila k njej, ker se ji je zdelo, da ne sliši prav. «Da sssem pri-te-pen-kab je joka je ponovil otrok. Marjeta je pomolčala, kakor da zbira misli, Lenka pa jo je pogledala skozi solze in zaprosila: «Povejte, botra, kje je moja mama, če mati res niso moja matib Marjeta je pogledala otroka z dolgim pogledom. S takšnim velikim zaupanjem in pričakovanjem je upiralo dekletce vanjo svoje objokane, žalostne oči. 1 ega zaupanja ne sme zapraviti. Otroku mora povedati resnico. Saj bi jo tako morala zvedeti prej ali slej. «Vse ti bom povedala. Sem stopi, da naju ne bodo videli z dvorišča,» je rekla in jo potegnila v kot. Lenka se je stisnila k njej. Njen pogled je visel na bo-trinih ustnah. «Tvoj a mati,» je nerodno začela Marjeta in jezik se ji je zatikal, «je tam gori na hribu ob cerkvi. Ko si prišla ti na svet, je umrla. Tule, prav v tem hlevu smo jo našli neko jutro mrtvo, mrzlo, in tebe je držala v naročju. Bila je lepa, mlada, toda nihče v vasi je ni poznal in nobenega pisanja nismo našli pri njej, da bi vedeli, od kod je prišla. Najbrž je prišla iz mesta. Župnik so jo zastonj pokopali, ti pa si ostala pri nas. Zdaj si naša. Gospodinja te imajo radi, kakor prava mati so ti. Če so te danes ozmerjali, si jih morala že pošteno ujeziti, ves, Lenka. Saj tudi Janeza in Min-co kdaj ozmerjajo. No, zdaj ne joči, Lenka! Če bos v nedeljo popoldne hotela, pojdeva na mamin grob. Le potolaži se!» S svojo staro, od žuljev skoraj neobčutljivo dlanjo jo je nerodno pobožala po laseh. Lenka se ni ganila. Slonela je ob zidu, kakor da nekaj globoko premišljuje. Iz oči so ji tekle solze. Čez nekaj časa pa se je zganila in tiho, kakor sama sebi, rekla: «Torej mati res niso moja mati.» Potem je s sklonjeno glavo odšla zadaj za hlev, kjer je v skritem kotičku imela star, na pol polomljen vstolček in kamor se je zatekala, kadar je bila ozmerjana ali tepena. Tam se je v miru in sama razjokala. Ni se oglasila, ko jo je gospodinja klicala k večerji-in Minci, ki je prišla ponjo, se je skrila v listje. Šele Marjeti se je posrečilo da jo je našla in pregovorila, da je odšla z njo v hišo. Tam je gospodinja obe pošteno ozmerjala, Lenko, ker je trmasta, potuhnjena in zlobna, Marjeto pa zato, ker jo razvaja in ji daje potuho. ■a * * Odkar je Lenka zanesljivo vedela, da ni M rako va, je bila nekako vsa prerojena. Postala je resna, tiha i„ zamišljena. Pri delu je pomagala s podvojeno vnemo. Z Janezom in Minco se ni več toliko družila Zadovoljna je bila z vsako jedjo in vsako obleko, ki ji jo je dala gospodinja. Nič več ni jokala in sitnarila, ce sta Janez in Minca nekaj dobila, ona pa nič. S podvojeno ljubeznijo pa se je oklepala stare Marjete. Odslej jo je vedno klicala samo za botro. In starka je bila te njene nove navade zelo vesela. Neredko ji je iz svojih prihrankov kupila pri vaškem štacunarju kos pisanega blaga ter ji dala pri šivilji narediti obleko ali predpasnik, da bi s tem čini bolj zabrisala razliko, ki jo je delala gospodinja pri obleki svoje Min- ce in Lenke. Tako se je pogosto ugodilo, da je bila Lenka po Marjetini zaslugi celo lepše oblečena kakor gospodarjeva hči. Seveda se je potem gospodinja jezila in godrnjala na Marjeto, kako neumno zapravlja denar in dela iz Lenke razvajeno smrkljo. Stara dekla pa se je na vse takšne gospodinjine očitke samo ponižno smehljala in govorila vedno isto: «Čemu pa naj hranim? Saj mi na onem svetu ne bo treba kupovati ne oblek in ne jedi. In Lenka je tako pridna. Pri delu mi je res v veliko pomoč.» Skoraj vsako nedeljsko popoldne sta z Marjeto odšli na grič za cerkvijo, kjer je bila pokopana Lenkina mati. Ko sta odmolili za pokoj njene duše in je Marjeta počasi spravila svoj stari molek z debelimi lesenimi jagodami v globoki žep svojega krila, je Lenka tiho obstala s sklenjenimi rokami in sklonjeno glavo in se zagledala v cvetno rušo pred seboj, ki je skrivala v svojem mrzlem naročju njeno mater in z njo za večno nerešeno skrivnost Lenkineigia rodu. «Da, da, sirota uboga, kdo ve od kod je bila prišla», je poltiho govoričila Marjeta. «Naj je bilo njeno življenje kakršno že, velikega greha ni mogla imeti na duši, ker je bila v smrti tako lepa. Ne gledam rada mrtvih ljudi, ker imam potem ponoči hude sanje, njo pa sem šla gledat, ko so jo polagali v krsto, in rečem ti, Lenka, takšnega lepega mrliča še svoj živ dan nisem videla. Lase je imela dolge in svetle kakor ti in lesketali so se, kakor bi bili pozlačeni. In obraz, kakor da ni mrtva, ampak samo spi... Bila je kakor angel, rečem ti, Lenka ...» Tako je po Marjetini zaslugi Lenka spoznala svojo mater, čeprav je nikoli ni videla. Strmela je v zeleno rušo in v mislih čisto določno videla mater pred seboj: mlado ženo z dolgimi, svetlimi, kakor pozlačenimi lasmi, lepo in nežno kakor angel. Minevala so leta. Gospodar in gospodinja sta se postarala, mladi rod je rasel. Najprej je dorasel Janez. Dokončal je vaško šolo. Glas se mu je spremenil in postal nizek, moški. Pod nosom so m,u začele poganjati brčice. Nič več se ni družil s sestro in Lenko. Zvečer je neredko ušel k fantom na vas. Potem se je Minca razvila iz deklica v dekle in se začela ozirati za fanti, fantje pa za njo. Ta Minca bi ne bila napačna žena, Mrakovi so bili petični. K Mrakovim so začeli zahajati snubci. Toda Minca in še bolj stara Mrakovka sta bili izbirčni. Dekletu se nikamor ne mudi, čas ima. da izbira in izbere tistega, ki ji bo najbolj po volji. In Minca je izbirala. Dolgo. Minca je bila zelo izbirčna. Zavedala se je, da je gruntarska, in tudi sicer ni njena zunanjost kar tako. Medtem pa je tiho, neopazno doraščala in dorasla Lenka v senci gospodarjeve hčerke, kakor je nekoč doraščala pravljična Pe-pelka. Lenka se je razvila v visoko, vitko skoraj meščan-so lepo dekle, ki se je znalo preljubko smejati. Toda včasih se je zgodilo, da se ji je smeh nenadoma pretrgal. S sanjavim pogledom se je zazrla nekam predse in utihnila. In tisti dan se ni nikomur več posrečilo, da bi jo še pripravil do smeha. Da je Lenka dorasla, je prvi spoznal Janez. Ko je neko jutro, lepo umita, nesla mimo njega golido mleka, ji je povedal: «Lenka, lepa si postala, veš.» Zardela je in ga zavrnila: «Ti pa sj grd.» (Dalje prihodnjič.) ELI DA MILA -ljubijo celo najbolj razvajene žene Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo. Radi svoje izbiane sestavine polep- ^ šujejo poH in negujejo kožo. w ^ Obilni vonj ostane v milu do zadnjega ostanka in se še dolgo občuti na koži. LI D A ^7 MILO CVETIC I posebno blago in učinkovito čudovitega vonja \3ašo kožo oaraj.em jas fN I VE A CREHE7 Bodisi da dežuje, da sneži ali pa da pada toča, tudi če oster, mrzel veter brije okrog oglov, vedno je NIVEA pripravljena, varovati Vam kožo. Zato si dobro namažite lice in roke s kremo NIVEA, preden greste ven v naravo. Tako preprečite, da Vam koža ne razpoka ali pa ne postane hrapava. Ker NIVEA vsebuje EUCERIT, ima blagodejen vpliv globoko v kožo. Koža jo popolnoma posrka in zato ne zapusti nikakega mastnega sijaia. J. H. Roesler: KONCERT Mara se je na koncert neizrečeno veselila. Zdajci je pozvonil telefon. «Prosim?s> je rekla Mara. «Mara?» «Halo, Janko, ti?» Tri nova odkritja: Č I STI N IT za domače pranje in čiščenje volnenih in svilenih oblek J U v E NTU S tekoči šampon proti prhljaju B A BY tekoče brezalkalično sredstvo za nego po izpuščajih obolele kože. Mesec marec: vsoko popoldne brezplačno ooskusno pranje s Cisti-nitom. Prinesiteobleke in pletenine s seboj. Ne bo Vam žal, če zgubite pol uricel Samoprodaja v Specialni trgovini z modernimi pralnimi sredstvi: Ing. Franjo Lavrič, Ljubljana Celovška cesta 28 (poleg pivovarne Union). «Na žalost ti moram sporočiti nekaj neprijetnega, Mara«, je dejal Janko. «Še danes moram poslovno odpotovati. Moj vlak odhaja že o pol osmih, tako da me ne bo danes več domov.« «Ah, Jankob Mlado gospo je srce bolelo, prav hudo jo je bolelo. «Kako dolgo pa boš z doma?> je vprašala. «Osem dni, morebiti tudi deset.« «Moram te prej še enkrat videti, Janko!« «Nemogoče!» «Pridem na postajo. Je prav?> «To bi bilo lepo, Mara», je odgovoril Janko. «Veselim se, da prideš. Toda bodi točna, vlak ne čaka.« «In koncert?« »Kakšen koncert?« «Hotela sva vendar drevi na simfonični koncert«, je odgovorila Mara razočarana. «Saj imaš celo že vstopnici v žepu —» «Saj res! Koncert! Škoda, Mara.« •»Velika škoda, Janko.« Mož, ki ga je Mara ljubila in ki se je bil z Maro oženil, jo je tolažil: «Ti si kar obleci večerno obleko, ko pojdeš na postajo. Koncert se prične ob tri četrti na osem. Prišla boš še pravočasno.« «Da, Janko. Samo —» «Samo?» «Če bi bil ti zraven, bi bil koncert veliko lepši.« Janko je vzdihnil: «Moj vlak odhaja o pol osmih — bodi točna, dragica; pričakoval te boni na postaji.« Ko je Mara odložila slušalko, je bila ura malo manj ko sedem. Hitela je v svojo spalnico, da bi se preoblekla. Tako hitro se ni še nikoli oblekla, še nikoli tako naglo preobula, še nikdar s takšno naglico napolnila svoje večerne torbice in tako malo časa se ni še nikoli gledala v zrcalo, preden je zapustila hišo. Točno o pol osmih je že stala na postaji; bila je lepša kakor kdaj koli, zakaj razburjenje v taki naglici ji je pordečilo lica. Ko je zagledala Janka — «Kje pa imaš kovčeg, Janko?« KOZMETIČNE OPERACIJE Nosne, ušesne, obrazne in telesne plastike, operacije gub itd. Dr. E. EITNER-jev Dunajski Kosmetikum (Wiener Kosmetikum) WIEN VI. Getreidemarkt 7 Budapest, Boszormenyi utca 13' 15 «Kakšen kovčeg?> «Saj vendar od potuješ?* «Jaz odpotujem?« «Sam si mi vendar to povedal po telefonu!« Prijel jo je nežno pod pazduho ter jo odvedel k svojemu vozu. «Ali si zelo huda, Mara,» je rekel, «ali mi odpustiš, če ostanem tukaj?> «Ali sploh nisi hotel odpotovati, Janko? « {amo 0 Mkem novem kemičnem sredstvu, ki si bo osvojilo trg v najkrajšem času. Cela vrsta dobrih lastnosti ga uvrSčajo na celo vseh do sedag poznanih pralnih sredstev za barvaste tkanine in pletenine. io novo sredstvo je namreč uporabljivo tudi v najtrSi vodi. ker se ne spaja z apnencem. Iz mila in apnenca sestoječi kosmiči se trdovratno opri- ar "L"?11110 P°sebno na temnih oblekah. To sredstvo pa takih kosmičev ne povzroči, temveč jih iz takih oblek celo odpravi. Presenetljivo je, kako lepe m jasne postanejo barve in kako se sveti vlakno v svojem naravnem blesku. J 6?-d8tVO «?IST.INIT> se obilo peni. Vse, česar ne moremo v I"1' » f v. ™ai> s peno simo, zlasti preproge, blazine, prevle- čeno pohištvo m drugo. Prednost tega sredstva je v tem, da ojačimo vodno raztopino poljubno, kohkor je pač potrebno za temeljito čiščenje, ker se da mešati z vodo v vsakem razmerju. Nesnaga se kar vidno izloča iz tkanin maščobe se popolnoma raztope. Madeže odpravimo iz oblek z mlačno raztopino «Cistinita» m s trdo krtačo. S tem postopkom se madeži ne razširjajo, m tudi raztopina ne zapusti nikakih sledov. •CistiniU pere enako lepo volno, svilo, bombaž, platno, klobučevino, pralno usnje kakor tudi vse umetne tkanine. Ker ni gorljivo, se ni bati eksplozij. Ker je uporaba zelo ekonomična in zato poceni, pomeni to novo sredstvo resničen preobrat v načinu domačega praiija in čiščenja. - V '* . - i. . •• ? ""... :::;-..v. ' '^isiiizdi: ' * m * i * ? * < v* ^ t i , 7 * * . ' * ' . * ' * i * Barvana pletenina, ki je bila oprana v običajni vodi z milom. Večkratno temeljito izplakovanje ni moglo odpraviti neraztopljivih milnih spojin z apnencem trde vode. Ves komad je kakor oprašen in dela vtis, kakor da bi bil prevlečen z nekakim lepilom. Ing. FRANC LAVRIČ, Telefon interurban 24-60. Ta pa je bila oprana s «Čistinitom», čeprav tudi v običajni vodi. Komad pokaže že po prvem izplako-vanju vso svežost "barv, sijaj vlakna brez vsake usedline, ki bi zmanjšala mehkobo in prožnost posameznih nitk. Po končanem izplakovanju in sušenju bo ta pletenina kakor nova. Ljubljana, Levstikova 25/11. Brzojavi: Olympb Ljubljana. J\hxmLQjOL se smeje / Razpokana koža. Pozimi koža kaj rada razpoka. Zato si naredimo preprosto zdravilo, ki je poceni in zelo učinkovito. Prekuhajmo četrt litra čiste vode in jo zmešajmo v četrtinko litra čistega, v lekarni kupljenega glicerina. S tem si namažimo roke vselej, kadar jih umijemo. Koža postane mehka in voljna. Tudi vrat je dobro ma-zati s to raztopino. Kdor hoče, lahko prida še nekaj kapljic kolonjske vode. Za prani in sipi žepni robci postanejo spet lepo beli, če dodamo zadnji vodi, d kateri jih splakujemo, nekaj kapljic vodikovega prekisa. Mokri čevlji radi razpokajo, kadar se suše. To preprečimo, če jih najprej z mlačno vodo izmijemo in potem skrbno nateremo z ricinovim oljem. Knjiga »Veselo praznujmo" je danes priložena. Če jo niste dobili, tedaj nakažite po priloženi položnici za pet praktičnih knjig 37 din. Prvo knjigo »Veselo praznujmo" Vam potem priložimo prihodnji številki. Madeže od voska in stearina odpravimo iz svečnikov, če jih pomočimo v vrelo vodo. HORACIJEVA ODA. Rimski pesnik Horacij je nekoč napisal odo, v kateri pravi med drugim: ... oljčni sad me krepi, cikorija me osvežuje, všeč mi je slez ... Potemtakem so že Rimljani cenili osvežujoči učinek te rastline. Danes je cikorija sestavni del naše vsadanje hrane, in to v podobi dobre bele kave s Pravim Franckom, ki se izdeluje iz korenin domače po-žlahtnjene cikorije. Jedro Kneippove sladne kave je iz-premenjeno v kristalizirani sladni sladkor, ki hrani in krepi živce. cKncip-pova sladna kava* se dobi samo v originalnih paketih s sliko župnika. ^pK>spodinjstvo »ati Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha s par-mezanskim rižem. 2. Govedina. Krompirjev pire. Kisla repa. Zvečer: Pljučka v omaki. Polenta. Torek. Opoldne: 1. Cvetačna juha (12). 2. Sesekljani goveji zrezki. Pečen krompir. Vložena pesa. Zvečer: Plačinke z možgani. Motovileč. Sreda. Opoldne: 1. Svinetina s sardelami. Kruhovi cmoki (257). 2. Kompot. Zvečer: Mlinci. Krompirjeva solata z regratom. Četrtek. Opoldne: i. Goveja juha s teste-nimi polžki (55). 2. Govedina. Pražen krompir. Cvetačna omaka. Zvečer: Jetrna omaka. Koruzni žličniki (277). Petek. Opoldne: i. Fižolova juha. 2. Ribji guljaž. Makaroni. 3. Kompot. Zvečer: Mlečna kaša. Sobota. O p o 1 d n e: 1. Obara. Ajdovi žganci. 2. Sirov kolač z jabolki. Zvečer: Ocvrta jajca. Špinača. Nedelja. Opoldne: i. Pomladanska juha (45). 2. Kumarčna pečenka (174). Dušen riž. Zabeljene artičoke. 3. Pustni krofi. Zvečer: Ocvrta jajca. Vložene gobice. Opomba: Številke v oklepajih pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham*. Za debelo tiskana jedila prinašamo recepte. Parmezanski riž. Vmešamo 2 dkg presnega masla z enim celim jajcem in enim rumenjakom, pridenemo v mleku namočeno žemljo (6 dkg), 6 dkg drobtin, 3 dkg nastrganega parmezanskega sira, nekoliko soli, za noževo konico muškatovega oreška in pol žlice moke. Iz te zmesi naredimo testo, ki ga potem pretlačim« skozi obrnjen strgalnik naravnost ▼ vrelo juho. Vložena pesa. Kilogram oprane pese skuhamo v slanem kropu. Ko je kuhana, jo stresem» v mrzlo vodo, potem pa olupimo. Olup-ljeno peso narežemo na tanke lističe ia zložimo v porcelanast lonec ter dodamo 6 dkg očiščenega in na lističe narezanega hrena. Vse to polijemo potem z mrzlim kisom (KI), ki smo ga prevreli s pesnim sokom (3 žlice), sladkorjem dkg), s soljo in s sladkim janežem (pol žličke). Pesa mora biti s tekočino pokrita. Zdaj posodo skrbno pokrijem« in postavimo za 3—4 dni na hladno. Palačinke z možgani. Iz četrt litra mleka, nekoliko »oli, 12 dkg moke in enega jajca naredim« tekoče testo, iz katerega spečemo na masti ali pa na maslu tanke palačinke, ki jih potem namažemo z možganskim nadevom in vsako posebej zrijemo. Možganski nadev: Možgane de-nemo za nekaj časa v toplo Todo, da lahko potegnemo z njih kožico. Nato jih sesekljamo, vržemo na razbeljeno mast, na kateri smo opražili nekoliko sesekljane čebule, osolimo in opopramo ter neprestano mešamo. Potem pridenemo nekaj raztepenih jajc (2—4) ia mešamo dalje tako dolgo, da beljaki za-krknejo. Nazadnje potresemo na možgane še nekoliko sesekljanega peter-šilja. Svinetina s sardelami. Iz 75 dkg svinjskega plečeta ali pa stegna poberemo kosti in porežemo z njega kožice. Nato meso potolčemo, zvežemo z vrvico, osolimo in odrgnemo s sardelnim maslom ali ga pa pretaknemo z dvema sardelama in s 4 dkg prekajene slanine, oboje pa prej nare- žemo na rezance. Tako pripravljeno meso denemo dušit v kožico, v kateri smo na 3 dkg presnega masla (ali masti) in nekaj slanine opražili 4 dkg na ploščice narezane čebule. Potem zalivamo meso po malem s kostno juho ali pa z vrelo vodo, nakar ga obrnemo, potre-semo povrhu z 2 dkg drobnih preseja-nih drobtin, potem pa porinemo kožico v pečico, kjer naj se meso do kraja speče. Ko je meso pečeno, ga narežemo na rezine, opražimo na masti 2 dkg moke, zalijemo z juho ali pa z vrelo vodo, prevremo in precedimo omako na meso. Lahko pa zalijemo meso z osminko litra kisle smetane, v kateri razžvrklja-mo 2 dkg moke in dodamo omaki nekoliko limonovega soka. V tem primeru ne potrebujemo drobtin in ne pražimo na masti moke. Mlinci. Iz moke in vode zamesimo testo in ga razdelimo na več hlebčkov, ki jih potem razvaljamo na več mlincev. Te mlince spečemo na pekači v pečici. Ko jih potrebujemo, jih zlomimo na manjše kose, poparimo z vrelo slano vodo, nakar jih dobro odcedimo in zabelimo z mastjo od kakršne koli pečenke ali pa s presnim maslom, na katerem smo opražili drobtine. Cvetačna omaka. Glavo cvetače očistimo in potopimo za dalje časa v mlačno vodo, da izle-zejo iz nje vse gosenice in mušice, ki se rade zalezejo vanjo. Nato razdelimo glavo na večje cvete, ki jih pristavimo v slan krop. Ko je cvetača mehka, naredimo iz 4 dkg masti ali presnega masla in 4 dkg moke svetlo prežgan je, ki ga stresemo k cvetači, nakar prilijemo zajemalko kisle smetane in počakamo, da vse skupaj dobro prevre. Jetrna omaka. Na 2 dkg razbeljenega presnega masla ali pa slanine opražimo 2 dkg na drobno sesekljane čebule in nekoliko ku-mine. Nato pridenemo 5 dkg na rezance narezanih govejih ali pa telečjih jeter in jih dušimo četrt ure. Medtem napravimo iz 2 dkg masti in 3 dkg moke svetlo prežgan je, ki ga razredčimo z juho, potem pa pridenemo opražena jetra in vse skupaj prevremo. Preden to omako serviramo, jo še precedimo, opopramo in osolimo. Prav tako pripravljamo tudi omako iz ledvic. Ribji guljaž. Na 3 žlicah olja opražimo majhno glavico na drobno sesekljane čebule, pridenemo nekoliko paprike in dušimo v tem tri četrti kilograma na kose narezanih rib. Ko je meso mehko, opražimo ob kraju posode zvrhano žlico moke, potem pa prilijemo vode ter pridenemo razredčeno padadižnikovo mezgo in precej kisle smetane, lahko pa tudi nekoliko limonovega soka. Nato guljaž osolimo in ga, ko še enkrat prevre, takoj serviramo s kuhanim krompirjem ali pa z makaroni. Sirov kolač z jabolki. Na razvaljalno desko presejemo 24 dkg mehke moke, pridenemo pol žličke soli, četrt žličke pecilnega praška in 6 dkg nastrganega si^a, potem pa zdrobimo v vse to še 10 dkg presnega masla ali masti. Nato obdelavamo meso z nožem in prilivamo po malem mrzle vode (vsega 6 žlic), dokler ne nastane precej trdo gladko testo, ki ga potem razdelimo na dva enaka hlebčka. Ta dva hlebčka razvaljamo v dva okrogla inlinca (ki imata približno po 26 cm v premera). Z enim obložimo okroglo obliko in ga ob kraju in na dnu po večkrat z vilicami prebo-demo. Na ta mlinec namažemo pripravljeni jabolčni nadev, ga pokrijemo z drugim mlincem in stisnemo ob kraju oba mlinca z mokrimi prsti, da se spri-meta. Zdaj namažemo kolač po vrhu z rumenjakom, ga prebodemo z vilicami in pečemo kolač 50—60 minut v pečici. Ko je pečen, ga zrežemo na kose in potresemo s sladkorjem. Jabolčni nadev: K kg jabolk olupimo in zrežemo na tanke rezine. Nato jih potresemo s 4 dkg moke in z 10 dkg stolčenega sladkorja, ki smo mu pridejali nekoliko stolčenega cimeta ali pa vanilije. Nato jabolka dobro premešamo in jih stresemo na spodnji mlinec, po vrhu pa potresemo kosmiče presnega masla (3 dkg). To pokrijemo potem z drugim mlincem. Zabeljene artičoke. Pet majhnih, gladkih in okroglih arti-čok, ki imajo velike cvete in so mesnate, od odspodaj navzgor zarežemo, pomažemo z limonovim sokom in jih denemo kuhat v slan krop. Vode mora biti toliko, da so artičoke pokrite. Nato pridenemo vodi še nekoliko limonovega soka in kuhamo artičoke tako dolgo, da se da list rad utrgati. Potem artičoke na situ odcedimo, nakar vrhnje liste in bodice z žlico previdno izdolbemo, da ne poškodujemo vrhnjih listov. Nato zložimo artičoke v skledo, jih potresemo z drobtinami in polijemo z 8 dkg razbeljenega presnega masla. Pustni krofi. 15 dkg presnega masla, 10 dkg sladkorja, 3 žlice ruma, 2 celi jajci in 6 rumenjakov mešamo 10 minut. Medtem postavimo iz 6 dkg drožja, malo mleka, žličke sladkorja in nekoliko moke kvas. Nato pogrejemo 1 kg mehke moke in Vi litra mleka, pridenemo vzhajani kvas in nekoliko soli ter stepamo testo kakšnih 15 minut. Ko testo dovolj vzhaja, ga razvaljamo in zrežemo iz njega z obodci krofe. Iz te množine lahko naredimo približno 40 krofov. Francoski krompir. Kilogram krompirja operemo in olupimo, iznova operemo in hitro narežemo na % cin široke in 3 cm dolge paličke. Narezani krompir zav,ijemo potem v suh prtiček. Nato razbeliino v kožici >2 1 olja, denemo krompir po malem na žično mrežo in ga z njo vred cvremo na olju, da bledo zaru-meni. Potem predenemo krompir z mrežo vred v drugo kožico z razbeljenim maslom (12dkg), v katerem ga do kraja scvremo. Krompir cvremo vsega skupaj nekako 20 minut, in sicer vselej v majhnih količinah. Nazadnje ga stresemo v skledo, osolimo, potresemo s sekljanim zelenim peterši-Ijem in dobro premešamo. Tako pripravljen krompir serviramo k mesu v naravni omaki. Juvan Franc: Šopek na mizi Menda je ni gospodinje, ki bi ne ime la rada na mizi šopka cvetic. Malo-katera pa ve, kako se mora s temi cveticami ravnati, da ostanejo dalje časa sveže. Vse odrezane cvetice srkajo vodo in z njo hrano še vedno s steblom, zato moramo vsako jutro na novo odrezati spodnji del, ker steblo gnije in bi se voda usmradila. Vodo menjavajmo vsako jutro, da se cvetke osvežijo, v vodo pa spustimo košček ogla ali za noževo konico soli. Na trgu dobimo cvetice trdo preve-zane z vrvico, ki jo moramo takoj od-vezati. Uvenele cvetke postavimo v hladen in temen prostor ter jih orosimo z mrzlo vodo. Ko se osvežijo, jih prenesemo v sobo in razvrstimo po vazah. Pri urejanju cvetic v vaze je treba upoštevati tudi prostor, kjer naj stoje, vazo in cvetice same. V visoke steklene vaze postavljamo rože, ki imajo dolge peclje in visoke šopke, n. pr. nageljne, vrtnice, gladijole, ostrožnike, dalije itd. V nizke, skledaste vaze pa razvrstimo one cvetke, ki imajo krajše peclje in učinkujejo le v skupini: vijolice, tro-bentice, encijan, teloh i. dr. Ako hočemo imeti cvetice v keramičnih vazah, moramo gledati, da s cvetjem še povzdignemo umetniško dovršenost vaze. V takih vazah navadno bolj in lepše učinkuje ena sama cvetica ali vejica cvetočega grma, kakor cel šop. Steklene vaze čistimo le z mlačno milnico, nato jih izplaknemo s čisto vodo. Zadnji vodi dodamo nekoliko plavila, da dobi steklo lep modrikast lesk. Seveda ne smemo vaze nato obrisati, ampak se mora sama posušiti. Keramičnih vaz zunaj sploh ne umivamo, temveč jim le obrišemo prah. 12 IfPOTlM Pomlad in lepota Vso zimo smo v prehrani pogrešali zelenjavo in sadje. Posledica pomanjkanja vitaminov se hitro kaže na polti. Koža ni več sveža in napeta, lojnice ne delujejo dobro, napravijo se zajedalci in mozolji. Hkrati je tudi mraz slabo vplival na polt, jo izsušil in ji dal sta-rikav videz. Vse to odpravimo v štirih ali šestih tednih. Vsako jutro zaužijemo kako odvajalo, odvajalni čaj, vroče mleko, kozarec mlačne vode, žličko grenke soli ali kaj podobnega. Redno iztrebljanje nam osnaži organizem, kri začne spet živahneje krožiti po telesu, prekrvljena polt je videti spet sveža in mladostna. Jejmo čim več sadja, zlasti pomaranč, mnogo pomladanske zelenjave, motovilca, regrata in špinače. Še bolj zdravo je, če gremo vsak dan na daljši izprehod in če zjutraj vsaj deset minut telovadimo. V zimskem času se je mišičevje polenilo in po-mehkužilo. Naša hoja ni več tako prožna in lahka, telo ni več tako gibčno. Redni sprehodi in dobro izbrana telovadba nam hitro vrnejo gibčnost. Dobro telesno počutje se kaže v našem razpoloženju, kajti zdrav človek je zmerom veder. Posebno pazimo spomladi na noge. Gotovo ste že opazili, da se spomladi hitro utrudite. Noge vam rade zabrek-nejo, vsako izpremembo vremena čutite v nogah. Kopljite si vsak večer noge v mlačni vodi in jih potem šele oplaknite z mrzlo vodo. Žene, ki morajo v gospodinjstvu ali pa v poklicu mnogo stati, naj si po kopeli masirajo noge z razredčenim alkoholom. Noge masiramo od prstov navzgor. Trdo kožo, obtiščance in kurja očesa si dajte pri pedikerju odpraviti, če pa ste do-- volj spretni, si jih odstranite sami. Sijajna navodila za telovadbo in za učinkovito spomladansko zdravljenje dobite v naši knjigi cKako se naj žena neguje*. Odre Pismo. »Mama, ali na j nesem pismo v poštni nabiralnik?« «Za Boga, otrok, zunaj lije, da bi nihče niti psa ne poslal iz hiše. Naj gre oče!« Primera. V šcii. cKako pa muha je?« »Skozi rilec, kakor slon. — samo nekoliko manj« Že. «Ali si se umil, Pepček?« vpraša mama. «Da, mama, že včeraj...« Nesporazum. Zdravnik: «Ne morem napraviti diagnoze; mislim, da je to zaradi pijače.« Bolnik: «No, bom pa prišel, ko boste trezni!« Nekaj ni pristno. «No, v vašem potnem listu stoji, da imate plešo, v resnici pa imate goste in močne lase. Potni list je torej ponarejen.« «Ne. ampak lasje so ponarejeni.!» Slaba prebava. tGospod Kraljič, vi imate slabo prebavo? Pijte vsako jutro kozarec tople vode!« «To že davno delam, gospod doktor, ampak moja žena pravi temu kava.« Junec. V vaški šoli so čakali nadzornika. V drugem razredu se je hotel gospod učitelj prepričati, ali poznajo učenci vse živali na slikah, ki so visele po stenah. «Novak, kaj je tole?« «Prosim, krava.« «Dobro, in tole, Koren?« , «To je konj.« «Tudi dobro. In dalje, Linkar, kaj je to?« «To je — to je bik!« «Otroci, zapomnite si, pred gospodom nadzornikom morate reči junec«, je naročal gospod učitelj. Izpraševal je tako dolgo, da so si otroci zapomnili. Potem je prišel čez nekaj dni nadzornik. Nekoliko časa je izpraševal in potem je kakor slučajno pogledal slike ter začel izpraševati podobno kakor prej gospod učitelj. Otroci so ponosno odgovarjali in, ko so prišli do usodne slike, je zmagoslavno odgovoril Novak, da je to junec. Gospod nadzornik se je nasmehnil in dejal: «Dobro, Novak, ampak pri nas na kmetih se pravi temu bik.« Novak pa se je branil: «Prosim, gospod učitelj hočejo, da rečemo junec.« «To je čisto prav, otroci. Ampak da ne bo nesporazumljenja, recite torej gospodu učitelju junec, meni pa bik.« ... dokler ji ni siric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom! Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schiditovegd mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo,tako, da postane Schichfov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! RADION pere sam! RADION pere sam POCENI V DOBI DRAGINJE to je letošnji „Beli teden" Kastnerja in Ohlerja! Zaloge blaga so letos na žalost zelo omejene. Zoto naročite čim prej, ako hočete dobiti to, kar želite, dobro in poceni