V zaključnem  poglavju  avtor pregledno podaja  regionalno struk tu ro  km etijstva 
ter njegove spremembe.
Delo je  napisano v klenem  in zgoščenem jeziku s tipično opisno metodo in 
s precejšnjim  prizadevanjem  za vizuelno predstav itv ijo  posam eznih elementov, 
čeprav n a  zelo preprost način.
S svojim  načinom  predstav itve je avtor dosegel, da tud i nestrokovnjak za­
gotovo dobi jasno sliko o prostorskih značilnostih km etijstva v K aliforniji. K nji­
ga lahko služi kot prim er pregledne predstav itve km etijsk ih  tipov podobnih 
območij.
Aa. H. Kainpp. An Agricultural Geography of Denmark, B udim pešta 1975, 
str. 88. P roblem atiko km etijstva je  avtor razdelil n a  sedem osnovnih poglavij,
v katerih  obravnava zgodovinski pregled, zadružniško gibanje, m oderno km e­
tijsko proizvodnjo, km etijske regije, gospodarske naložbe v km etijstvo in n ji­
hove učinke, p rihodnost danskega km etijstva te r km etijstvo na G rönlandu in 
otočju Föroyar.
V knjig i je podana ag ra rn a  geografija D anske zelo sistem atično in  jedrnato , 
p ri čemer je  poudarek na organizacijsko-tehnološki p la ti, skoraj povsem p a  je 
izpadel socialni fak tor. P rav  tako pogrešam o obravnavo danskega km etijstva 
v širših m ednarodnih okvirih, zlasti ker vemo, da je  doseglo izredno visoko stop­
njo tržnosti in  s tem padlo  v veliko odvisnost od gospodarskih dogajanj v svetu.
Posebno vrednost daje knjig i zelo bogato slikovno gradivo v obliki d iag ra­
mov, kartogram ov in fotografij.
M arijan  Klemenčič
D. L. Armand, Nauka o landšafte. O snovy teo rii i logiko-m atem atičeskie 
metody. Moskva 1975, 286 stran i, 67 risb.
Znani sovjetski »landšaftoved« je napisal zanim ivo in  nadvse ak tualno  
knjigo, ki sicer ni učbenik landšaftovedenija in tud i ne zaokrožena teorija  o 
tem, pač  p a  je  logično izpeljan  izbor teoretične, m etodološke in tud i metodične 
tem atike tega področja.
K njiga je  plod skoraj 40-letnega proučevanja av to rja  na področju teorije, 
m etodologije in  p rak tičnega regionalnega fizičnogeografskega proučevanja. 
Vzrok, da je avtor ta  vp rašan ja  strn il v knjigi, je predvsem  v tem, ker je  p ri 
svojem delu — kakor sam p rav i — pogosto naletel na m etodološka in druga 
vprašan ja , k i zav irajo  razvoj geografske znanosti, ker niso dovolj razčiščena, 
povzročajo p a  tud i nepotrebne diskusije med geografi. K p isan ju  knjige p a  so 
av to rja  vzpodbudile tud i pom anjkljivosti, k i so se začele po jav lja ti v novejši 
geografski literatu ri, izvirajo p a  povečini iz pom anjkljivega poznavanja osnov­
nih pojm ov m atem atike, fizike in logike m ed geografi, še zlasti, ker se v geo­
grafskih  delih čedalje bolj uporab ljajo . A vtor opozarja, da uporaba novih k van ­
tita tivn ih  metod nem alokrat spom inja n a  znanstveni snobizem, ko gre za upo­
rabo m atem atičnih  m etod tud i tam , k je r niso nu jne in  po nepotrebnem  
obremenjujejo^ geografske razprave tako, da m arsikdaj niso več razum ljive. A r­
m and je  kritičen  tud i do p retiranega izum ljan ja novih term inov, ki največk ra t 
ničesar novega ne povedo in stvari po nepotrebnem  zapletajo, nam esto da bi jih  
razjasnevali, k a r  tud i nazorno ilustrira . A vtor je  močno kritičen  tud i do dog­
m atikov in avtoritet, k i zavirajo  razvoj geografske znanosti. O pozarja  tud i na 
škodljiva strem ljen ja nekaterih  sovjetskih geografov, ki skušajo ugotav lja ti 
čim več »geografskih zakonov«, ker vidijo v tem dom ala edino pot do znan­
stvene avtoritete geografije, češ, kakšna znanost na j bi sicer geografija b ila  brez 
lastn ih  zakonov.
M arsikatero avtorjevo stališče sicer poznam o že iz njegovih dosedanjih 
razprav , v te j kn jig i p a  jih  je v m arsičem  dopolnil in poglobil, dokopal pa se 
je  tud i do novih spoznanj. A rm anda smo sicer poznali kot p ristaša  stroge raz­
m ejitve geografske znanosti, kak ršn a  je v sovjetski geografiji v navadi. V tej 
knjig i p a  spoznamo, da je av to rja  v zadnjem  času p repriča l naraščajoči pomen