PONATIS
! ..
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA
Leto 1.
21. maja 1944
SVETA
Štev. 2
10.
Odlok
Predsedstva Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih Narodno osvobodilnih odborih
Narodno osvobodilni odbori — vse od Krajevnih narodno osvobodilnih odborov pa do Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta in do Protifašističnega Sveta Narodno Osvoboditve Jugoslavije — ki so se v teku Narodno osvobodilne borbe slovenskega .in ostalih narodov Jugoslavije razvili v organe demokratične narodne oblasti, so v skladu s sklepi drugoga zasedanja Protifastič-nega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije in prvega zasedanja Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta osnova narodne in državne oblasti.
Po načelu nedeljivosti oblasti so narodno osvobodilni odlx>ri vsak za svoje področje predstavniki, polno narodne oblasti, s tem pa hkratu čuvarji resnične samouprave in državne celote.
1.	Kraj, okraj, okrožje Člen 1.
Kraji, okraji in okrožja so samoupravne edinke, člen 2.
Kraj — naselje, vtis, trg, mesto ~ je osnovna samoupravna edini ca.
Okraj združuje večje žtevilo zemljepisno, gospodarsko, prometno in socialno med seboj povezanih krajev kot neposredna višja samoupravna edinka.
Okrožje združuje več zemljepisno, gospodarsko, in prometno med seboj povezanih krajev kot višja samoupravna edinka, ki veže ljudsko samoupravo okrajev in krajev svojega področja z vrhovnimi organi slovenske narodne oblasti.
II. Narodno osvobodilni odbori
A.	Značaj, območje in naloge
Čleu 3.
Vsak kraj, okraj odnosno okrožje voli po posebnem votivnem redu Krajevni,' Okrajni odnosno Okrožni narodno osvobodilni odbor. Okrajni in Okrožni narodno osvobodilni odbori izbirajo iz svoje srede Okrajne odnosno Okrožne izvršne odbore.
Člen 4.
Narodno osvobodilni odbori so izvoljeni predstav-aikt ljudsko skupnosti kraja, okraja odnosno okrožja in so po načelu, da pripada vsa oblast narodu, za svoje področje organi državne oblasti.
Da morejo uspešno vršiti svoje poslanstvo, Narodno osvobodilni odbori sprejemajo sklepe in izdajajo odloke v mejah pravic, ki jim jih dajejo zakoni in odloki Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije in Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta odnosno njunih Predsedstev. Dalje vodijo vse upravno delo podrejeni li izvršnih odborov.
Člen 5.
Narodno osvobodilni odbori goje ljudsko skupnost, pospešujejo njene težnje za gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom ter vodijo ljudsko dejavnost s smotrom neprestanega dviganja gmotne in duhovne ravni kraja, okraja odnosno okrožja ter v korist narodne in državne skupnosti. V domovinski vojni je za delo Narodno osvobodilnih odborov predvsem merodajna narodna osvobodilna borba.
Zlasti spada med naloge Narodno osvobodilnih odborov:
a)	organizacija ljudstva za borbo proti sovražniku slovenskega naroda in Jugoslavije v tesni povezanosti z Narodno Osvobodilno Vojsko, dviganje borbenega duha, požrtvovalnosti in discipline,
b)	skrb za gmotno iin delovno pomoč kraja Narodno Osvobodilni Vojski in organizacija te pomoči,
c)	skrb za javni red ,in varnost prebivalcev,
č) skrb za pospeševanje gospodarstva v krajih, okrajih odnosno okrožjih in organ,izaoija medsebojne pomoči pri obdelavi -zemlje,
d)	uprava imovine kraja, okraja odnosno okrožja in določanje proračuna,
e)	uprava narodno osvobodilnega fonda,
f)	skrb za krajevne, okrajne odnosno okrožne prometne zveze in za varnsot javnega prometa na njih,
g)	organizacija prehrane prebivalstva in skrb za pre-hrano in pomoč siromašnemu prebivalstvu, zlasti rodbinam padlih, ujetih, interniranih dn mobiliziranih borcev; invalidom, beguncem, pogorelcem in vsem žrtvam terorja okupatorjev in njihovih pomagačev,
h)	skrb za obnovo, sodelovanje pri ugotavljanju zločinov in škode, povzročene po okupatorju in njegovih pomagačih,
d) skrb za vzdrževanje in vzgojo osirotele dece,
j) skrb za pravilno An pravično porazdelitev narodnega davka med prebivalci kraja, okraja in okrožja ter skrb za pobiranje tega davka v smislu predpisov,
, k) zaščita in varovanje javne imovine vsake vrste, ki se stalno ali prehodno nahaja na področju Narodno osvobodilnega odbora,
1)	skrb za dvig in razvoj splošne ljudske ptosvele in -šolstva posebej,
URADNI LIST
Leto L, štev. *2
m)	skrb za zdravje prebivalstva,
n)	skrb za zaščito in izvajanje iz demokratičnega državnega reda izvirajočih pravic in dolžnosti
državljanov, •	. .	. .
o)	evidenca in vodstvo spiska vsega prebivalstva
kraja, okraja in okrožja.
Člen ti.
Med naloge Okrajnega narodno osvobodilnega odbora spada poleg naštetih v prednjem členu, zlasti še:
a)	nadzor nad gospodarskimi in trgovskimi podjetji, ki so važna za oskrbo vojske in prebivalstva,
b)	nadzor nad poslovanjem Krajevnih narodno osvobodilnih odborov in skrb za skladnost interesov med krajevnimi edinicami okraja.
Člen 7.
Med naloge Okrožnega narodno osvobodilnega odbora spada poleg onih, navedenih v prednjih členih, zld-sti šo*
a)	nadzor nad industrijskimi podjetji, važnimi za opremo vojske in naroda,
b)	nadzorovanje 'in urejevanje cen, preprečevanje
verižništva in tihotapstva ter trgovine s sovražnikom,	■	.
c)	nadzor nad poslovanjem Okrajnih izvršnih odborov.
Člen 8.
Pri Narodno osvobodilnih odborih obstoji narodno osvobodilni fond. Poslovanje z narodno osvobodilnim fondom bo urejeno posebej.
Člen 9.
Narodno osvobodilni odbori so dolini nn svojem področju vestno in smiselno izvrševati zakonite predpise organov narodne oblasti višje stopnje.
Člen 12.
Okrožni narodno osvobodilni odbor sestoji iz Okrožne narodno osvobodUne skupščine -in Okrožnega izvrs-
neB Okrožno narodno osvobodUno skupščino tvorijo vsi vanjo v okraju izvoljeni odposlanci.
Skliče jo na prvo sejo Predsedstvo SNOS.
Okrožni izvršni odbor, ki ga izvoli Okrožna narodna osvobodilna skupščina na prvi seji iz svoje srede, sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila odbor, nikov, ustrezajočega velikosti okrožja, najmanj pa dese-
c)	Poročevalci in odseki Člen 13.
V skladu e svojimi nalogami morajo Krajevni narodno osvobodilni odbori ter Okrajni nn Okrožni izvršni odbori določiti med svojimi člani odgovorne poročevalce za naslednje panoge svojega dela: Sodelovanje z vojsko, javni red in varnost, ugotavljanje zločinov in škode, povzročenih po okupatorjih in njihovih pomagačih, gospodarstvo, obnova, promet, socialno skrbstvo, prosveta in zdravstvo.
Okrajni in Okrožni izvršni odbor določita poleg tega še poročevalca za trgovino ter upravo, Okrožni pa tudi poročevalcu za 'industrijo.
Člen 14.
Pri Okrajnih in Okrožnih izvršnih odborih se vedno, pri Krajevnih narodno osvobodilnih odborih pa po potrebi organizirajo poleg poročevalcev posebni odseki. Odseku načeluje za vsako panogo dela odgovorni poročevalec izvršnega odbora.
Narodno osvobodilni odbori morejo nastaviti za delo v odsekih strokovne moči, morajo pa k delu poedinlh odsekov pritegniti kot posvetovalne in delovne organe širši krog prebivalcev svojega področja in organizacij, ki sodeluje v osvobodilni borbi.
B.	Organizacija
a)	Krajevni narodno osvobodilni odbor Člen 10.
Krajevni narodno osvobodilni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila članov odbornikov, ustrezajočega velikosti kraja.
Krajevni narodno osvobodilni odbori po mestih ae imenujejo Mestni narodno osvobodilni odbori,
b)	Okrajni in Okrožni narodno osvobodilni odbor Člen 11.
Okrajni narodno osvobodilni odbor sestoji iz Okrajne narodno osvobodilne skupščine in Okrajnega izvršnega odbora.
Okrajno narodno osvobodilno skupščino tvorijo vsi vanjo v okraju izvoljeni odposlanci.
Skliče jo na prvo sejo Okrožni izvršni odbor (Okrožni odbor OF).
Okrajni izvršni-odbor, iti ga izvoli Okrajna narodna osvobodilna skupščina iz svoje srede na prvi seji, sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila odbornikov, ustrezajočega velikosti kraja, najmanj pa osmih članov.
C.	Poslovanje
a)	Okrajna in Okrožna skupščina Člen 16.
Sejo Okrajne narodno osvobodilne skupščine sklicuje Okrajni izvršni odbor po potrebi, najmanj pa štirikrat na leto. Sklicati jo mora, če to zahteva tretjina članov skupščine ali petina Krajevnih narodno osvobodilnih odborov ali j>a kateri koli višji organ, vključno Slovenski Narodno Osvobodilni Svet.	,
Člen 16.
Seje Okrožne narodno osvobodilne skupščine sklicuje Okrožni izvršni odbor po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. Sklicati jo mora, če to zahteva petina članov skupščine ali le en Okrajni izvršni odbor ali pa Predsedstvo Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta.
Člen 17.
Okrajni odnosno Okrožni narodno osvobodilni skupščini predseduje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Okrajnega odnosno Okrožnega izvršnega odbora.
Glede sklepčnosti, vodstva, sklepanja in vodenja sejnih zapisnikov Okrajnih in Okrožnih skupščin veljajo smiselno določbe čl. 19. jn 20. tega odloka.
b)	Krajevni, Okrajni in Okrožni izvršni odbori
Člen 18.
Krajetnl narodno osvobodilni odbor in izvršni odbori Narodno osvobodilnih odborov sklepajo na sejab.
Seje sklicuje predsednik po potrebi ali na'zahtevo tretjine članov odbora. Vršiti se morajo najmanj dvakrat mesečno.
.Predsednici pripravi skupno s tajnikom dnevni red sej in jih vodi.
Predsednik in tajnik podpisujeta skupaj za te odbore.
Člen 19.
Seja je sklepčna, a ko je prisotnih več kot polovica vseh članov odbora.
Predlog je sprejet, če glasuje zanj večina navzočih. V primeru enakosti glasov je predlog zavrnjen.
Člen 20.
O poteku seje se. mora sproti voditi zapisnik, iz katerega morajo zlasti jasno biti razvidni vej .tor j eni sklepi.
Zapisnik podpišejo na koncu seje predsednik, lajnik in vsaj en član odbora.
Na zahtevo člana odbora, ki s .sklepi ali zapisnikom ne soglaša, se mora vpisati v zapisnik njegovo oddvo-jeno mnenje.
Člen 21.
Po en izvod po predsedniku in tajniku overjenega prepisa zapisnika se mora takoj po seji dostaviti neposredno višjemu lizvršnemu odboru in okrožnemu javnemu tožilcu.
Vsak volivni upravičenec na področju Narodno osvobodilnega odbora ima pravico pregledati zapisnike o od-borovih javnih sejah.
III.	Krajevni zbor volivcev
Člen 22.
Krajevni narodno osvobodilni odbor mora sklicati po potrebi, ali če to zaideva petina volivcev, najmanj pa enkrat mesečno volivne upravičence kraja na javno zborovanje.
Člen 23.
Zbor volivcev naj budi zanimanje slehernega po-edinca v kraju za politično življenje in za gospodarski, socialni in kulturni .napredek kraja in države. Po načelu enakopravnosti naj omogoča vsakomur svobodno pobudo za uveljavljanje sposobnosti s sodelovanjem pri vseli zadevah krajevne skupnosti. Budi in usmerja naj poedinea k plemenitemu tekmovanju v ljudski skupnosti.
Zbor volivcev naj s smotrnim odobrovanjem skupnih zadev, s stvarno kritiko dela Krajevnega narodno osvobodilnega odbora in njegovih članov ter odposlancev Okrajne in Okrožne narodno osvobodilne skupščine ščiti in varuje demokratično politično svobodo ljudstva.
Člen 24.
V ta namen morajo Krajevni narodno osvobodilni odbor in. njegovi člani poročati zboru volivcev o svojem delu,, o ugotovitvah in odločitvah nadzornih organov in sprejemati od njega pripombe in predloge. O predlogih
zbora volivcev mora odbor sklepati na prvi sledeči seji, sme pa prepustiti v kakem vprašanju sklepanje zboru volivcev samemu.
Člen 25.
Prav tako morajo poročati zborom volivcev v krajih, kjer so bili voljeni, odposlanci Okrajnih in Okrožnih skupščin.
Člen 26.
Krajevni narodno osvobodilni odbori so odgovorni zboru volivcev, Okrajni lin Okrožni izvršni odbori odgovarjajo Okrajni oz. Okrožni narodno osvobodilni skupščini, skupaj s Krajevnimi narodno osvobodilnimi odbori pa tudi neposredno višjemu izvršnemu organu narodne oblasti.
Dolžni so izpolnjevati vse predpise skupščin in nad-rejenega izvršnega odbora.
Člen 27.
Člani Krajevnega narodno osvobodilnega odbora, Okrajne in Okrožne skupščine so neposredno odgovorni volivcem svojega področja. Tj smejo poedinega člana, če namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje svojih dolžnosti, odpoklicati.
O odpoklicu morajo sklepati zbori volivcev, ki so sklicani izrečno v ta namen z vnaprej objavljenim dnevnim redom. Zbor volivcev je sklepčen za sklepanje o odpoklicu, če sta na njem navzoči dve tretjini v kraju pri-šotnih volivnih upravičencev po spisku, ki je tvoril podlago za zadnje volitve. Sklep o odpoklicu je sprejet, če je glasovala zanj na.zboru odnosno na zborih volivcev onih krajev, v katerih je bil izvoljen, nad polovična večina skupnega števila na zboru, odnosno na zborih navzočih volivcev.
Sklep o odpoklicu mora Krajevni narodno osvobodilni odbor obenem s podatki o tem, koliko volivnih upravičencev je bilo na zboru navzočih in koliko jih je za odpoklic glasovalo, nemudoma sporočiti Okrajnemu narodno osvobodilnemu odboru, če gre za člana Krajevnega narodno osvobodilnega odbora; Okrožnemu narodno osvobodilnemu odboru; če gre za odposlanca v Okrajno; Predsedstvu SNOS pa, če gre za odposlanca v Okrožni narodno osvobodilni skupščini.	,
Organ narodne oblasti, ki je sprejel sporočilo o odpoklicu,' ugotovi — ne da bi se spuščal v presojo stvarne upravičenosti odpoklica — le, ali je bil postopek pr? odpoklicu pravilen. V tem primeru razpiše in izvede nadomestne volitve v 14 dneh. V nasprotnem primeru pa izda nalog, naj prizadeti zbori volivcev o odpoklicu ponovno sklepajo.
IV.	Pravna sredstva
Člen 28.
Proti vsem ukrepom Krajevnih narodno osvobodilnih odborov odnosno Okrajnih in Okrožnih izvršnih odborov, ki kršijo pravice ali interese posameznika, skupin posameznikov ali organizacij, imajo prizadeti v 30 dneh po prejemu pismene odločbe pravico pritožbe na izvršni odbor neposredno višje stopnje odnosno na Predsedstvo SNOS.
Proti ukrepu Okrajne narodno osvobodilne skupščine gre pritožba na Okrožno narodno osvobodilno skupščino,
proti ukrepu Okrožne narodno osvobodilne skupščine pa na Slovenski Narodno Osvobodilni Svet.
Odločba je takoj izvršna. Pritožba ima odložilno moč, če odložitev ne škoduje narodno osvobodilni borbi ali važnim javnim interesom. 0 tem, ali je podan ta primer, odloča organ, ki je ukrep izdal In navede to v odločbi. Odločba organa narodne oblasti druge stopnje je pravnomočna.
Proti vsem predpisom splošnega značaja, ki kršijo zakon odnosno odlok, ima pravico pritožba na Predsedstvo SNOS vsakdo.
V. Prehodne in zaključne določbe
A.	Določitev področij krajev, okrajev in okrožij
Člen 29.
Končna določitev področij krajev, okrajev in okrožij bo odrejena z zakonom.
Dotlej odreja področja okrajev in okrožij Predsedstvo SNOS ob upoštevanju v čl. 2. tega odloka predvidenih okolnosti.
Cleu 30.
Dvoje ali več naselij se moro združiti v eno krajevno edinico. Pri tem naj se upoštevajo velikost naselja, krajevne potrebe, prometno razmere, -želje prebivalstva in možnost udeležbe prebivalstva v javnem državnem življenju.
Več krajev se more združiti v eno krajevno edinico na soglasen predlog prizadetih Krajevnih narodno osvobodilnih odborov.
Člen 31.
Izločitev naselja iz večje krajevne edinice in ustanovitev samostojne edinice za to naselje ali pripojitev k drugi krajevni odinici se more izvesti, če to zahteva bodisi na zboru volivcev, bodisi pismeno večina volivnili upravičencev tega kraja.
Člen 32.
0 združenju več naselij v eno krajevno edinico v smislu čl. 30. in o izločitvi naselja iz večje krajevne edinice v smislu čl. 31. tega odloka sklepa in odredi izvedbo Okrajni narodno osvobodilni odbor. Okrožni izvršni odbor in Predsedstvo SNOS moreta iz interesov skupnosti sama odrediti odnosno spremeniti združitev ali izločitev.
Ce gre za združenje naselij iz različnih krajev ali za pripojitev naselja v krajevne edinice drugega kraja ali za pripojitev kraja drugemu okraju istega okrožja, sklepa o združenju odnosno o pripojitvi in odredi izvedbo pristojni Okrožni izvršni odbor. Predsedstvo SNOS more iz interesov skupnosti samo odrediti ali spremeniti združitev odnosno pripojitev.
Če gre za združenje naselij raznih okrožij ali za pripojitev -naselja okraju drugega okrožja, sklepa o združenju odnosno pripojitvi Predsedstvo SNOS.
Člen 33.
Če nastane zaradi združenja ali izločitve po določilih tega odloka nova krajevna edinica, se izvedejo v njej najkasneje mesec dni po njeni ustanovitvi volitve v Krajevni narodno osvobodilni odbor.
B.	Imovina dosedanjih občin Člen 34.
Usoda imovine dosedanjih občin bo določena s posebnim odlokom.
Do izdaje tega odloka upravlja to imovino Krajevni narodno osvobodilni odbor, v čigar področju se imovina nahaja in polaga račun o njeni upravi Okrajnemu izvršnemu odboru, Id v primeru nejasnosti tudi odloča o tem, kateremu Krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru uprava imovine pripada.
C.	Finansiranje krajev, okrajev in okrožij Člen 35.
Poseben pravilnik, izdan na podlagi člena 4. odloka SNOS o narodnem davku z dne 20. februarja 1944, bo določil način finansiranja, ki je potrebno za izvajanje nalog narodno osvobodilnih odborov.
Č. Reševanje sporov o pristojnosti, navodilu za izvajanje tega odloka in poslovnik
Člen 36.
Spore o pristojnosti med posameznimi Narodno osvobodilnimi odbori rešuje Predsedstvo SNOS.
Člen 37.
Odsek za izgradnjo narodne oblasti pri Predsedstvu SNOS se pooblašča, da izdaja na podlagi tega odloka za njegovo izvedbo potrebna navodila.
Člen 38.
Narodno osvobodilni odbori morejo sprejeti poslovnik, ki ga odobri Predsedstvo SNOS.
D.	Stopanje odloku v veljavo Člen 39.
Ta odlok postane obvezen z objavo.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
11.
Odlok
o ustanovitvi Odseka za socialno skrbstvo in o imenovanju načelnika tega Odseka
Člen 1.
Na temelju točke 11. Deklaraoije Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta o vzpostavitvi Nacionalnega Komiteta Osvoboditve Slovenije, sprejete na I. zasedanju SNOS dne 19. februarja 1944, se osnuje Odsek za socialno skrbstvo.	,	,
člen 2.
Za načelnika Odseka za socialno skrbstvo pri Predsedstvu SNOS se imenuje
Jožo Jurančič,
ki se s tem razreši dosedanje funkcije načelnika Odseka za obnovo pri Predsedstvu SNOS.
Člen 3.
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1, r.
12.
Odlok
o imenovanju Komisije zn upravo narodne imovine pri Predsedstvu SNOS
Člen 1.
Na podlagi Odloka SNOS o ustanovitvi Komisije zn upravo narodne imovine nu slovenskem ozemlju imenuje Predsedstvo SNOS v to komisijo:
za predsednika dr. Kovačiča Staneta, za člane pa 1. ing. Sevnika Franja,
2.	Paulina Maksa,
3.	Kralja Jožeta,
4.	Rakušo Jožeta,
5.	Cetina Franja,
6.	polk. Pekarekn Miroslava,
7.	ing. Budihna Karmela,
8.	ing. Bajca Viktorja.
Člen 2.
Ta odlok postano takoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
„	Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
13.
Odlok
o imenovanju načelnika Odseka za obnovo pri Predsedstvu SNOS
Člen 1.
Na temelju člena 1. in člena 2, Odloka Predsedstva SNOS o imenovanju načelnikov Odsekov pri Predsedstvu SNOS imenuje Predsedstvo SNOS za načelnika Odseka za obnovo
tov. ing. arh. Salio Sedlarja, člen 2.
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1, r.
14.
Odlok
o imenovanju predsednika in blagajnika Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS
Člen 1. ,
Na temelju odloka Predsedstva SNOS o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS z dne
12. mavca 1944 imenuje Predsedstvo SNOS za predsed-mika Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS
Lavoslava Dolinška,
za blagajnika pa
Alojza Stularja.
Člen 2.
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 15. marca 1944.
Zn Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
15.
Odredba
o postavitvi javnih tožilcev pri vojaških sodiščih' NOV in PO Slovenije
Na podlagi čl.'3. Odloka o postavitvd in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam:
1.	tov. Vivodo Marjana za javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču VII. Korpusa NOV in POJ;
2.	tov. dr. Božo Kobeta za javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču IX. Korpusa NOV in POJ;
3.	tov. dr. Jožeta Žabkarja za javnega tožilca pri vojaških sodiščih XV. Divizije NOV in POJ;
4.	tov. Kramarja Lojzeta za javnega tožilca pri vojaških sodiščih XVIII. Divizije NOV in POJ;
5.	tov. dr. Marjana Šobra za javnega tožilca pri vojačkih sodiščih XXX. Divizije NOV in POJ;
6.	tov. Dolharja Alfonza za javnega tožilca pri vojaških sodiščih XXXI. Divizije NOV in POJ.
Dne 21. aprila 1944.
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher L r.
16.
Odredba
o postavitvi javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Novem mestu in za okrožji Novo mesto ter Stična—Grosapljo
Na podlagi čl. 3. Odloka o postavitvi m pristojnosti Glavnega javnega tožilca prj Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam;
tov. Zupana Ninota za javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču Novo mesto in za okrožji Novo mesto ter Stična—Grosuplje.
S tem je dosedanji tožilec pri navedenem področnem vojaškem sodišču razrešen svoje funkcije.
Dne 10. aprila 1944,
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher 1. r.
17.
Odredba
o postavitvi javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču, NOV in PO Slovenije
Na podlagi čl. 3. Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1044
postavljam:
tov. Vivod o Marjana za javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču NOV in PO Slovenije.
Dne 10. aprila 1944.
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher 1. r.
18.
Odredba
o postavitvi javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Črnomlju in za okrožje Bela krajina
Na podlagi čl. 3. Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam:
tov. dr. Pcterina Stanka za tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Črnomlju in za okrožje Bela krajina.
S tem je dosedanji tožilec pri navedenem področnem vojaškem sodišču razrešen svoje funkcije.
Dne 10. aprila 1944.
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher 1. r.
19.
PREDSEDSTVO SNOS Odsek za finance Štev. f)9-P,
Dne 27. IV. 1944.
Obveznice 3 odst. posojila Narodno osvoboditve:
1	kom. serija	A	Me v.	1811	noin. Lit	100.—
1	v „	A		1812	M	11	100,—
1	„ „	A		1813	11 11	100.—
1		A	„	1841	11 11	100,—
1	>>	n	A		1842	11 11	100.—
1	ii	n	A	„	1843	11 11	100,—
1	ii *	ii	B	„	2753	11 11	1000.—
so izgubljene in jih proglašamo za neveljavne.
Vodja oddelka za posojilo:	Načelnik odseka:
Line Žagar 1. r.	Viktor Repič 1. r.
TISKALA TISKARNA »TRIGLAV«
URADNI LIST
SLOVENSKEGA N ARO DNO-OSVOBODI ENEGA SVETA
Leto 1.   _ 21. maja 1944.	Štev 2.
ODLOK
Predsedstva Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih Narodno osvobodilnih odborih
Narodno osvobodilni odbori — vse od Krajevnih narodno osvobodilnih odborov pa do Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta in do Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije — ki so se v teku Narodno osvobodilne borbe slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije razvili v organe demokratične narodne oblasti, so v skladu s sklepi drugega zasedanja
Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije in prvega zasedanja Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta in osnova narodne in državne oblasti.
Po načelu nedeljivosti oblasti so narodno osvobodilni odbori vsak za svoje področje predstavniki polne narodne oblasti, s tem pa hkratu čuvarji resnične samouprave in državne celote.
I. Kraj, okraj, okrožje
Čltn 1
Kraji, okraji in okrožja so samoupravne edinice. Člen 2
Kraj — naselje, vas, trg, mesto — je osnovna samoupravna edinica.
Okraj združuje večje število zemljepisno, gospo-
darsko, prometno in socialno med seboj povezanih krajev kot neposredna višja samoupravna cdinica.
Okrožje združuje več zemljepisno, gospodarsko, in prometno med seboj povezanih kiajev kol višja samoupravna edinica, ki veže ljudsko samoupravo okrajev in krajev svojega področja z vrhovnimi organi slovenske narodne oblasti.
II. Narodno osvobodilni odbori A) ZNAČAJ, OBMOČJE IN NALOGE
Člen 3
Vsak kraj, okraj odnosno okrožje voli po posebnem volilnem redu Krajevni, Okrajni odnosno Okrožni narodno osvobodilni odbor. Okrajni in Okrožni narodno osvobodilni odbori izbirajo iz svoje srede Okrajne odnosno Okrožne izvršne odbore.
Člen 4
Narodno osvobodilni odbori so izvoljeni predstavniki ljudske skupnosti kraja, okraja odnosno okrožja in so po načelu, da pripada vsa oblast narodu, za svoje področje organi državne oblasti.
Da morejo uspešno vršiti svoje poslanstvo, Narodno osvobodilni odbori sprejemajo sklepe in izdajajo odloke v mejah pravic, ki jim jih dajejo zakoni in odloki Protifašističnega Sveta Na-iodne Osvoboditve Jugoslavije in Slovenskega Narodno-Osvobodilnega Sveta, odnosno njunih Predsedstev. Dalje vodijo vse upravno delo podrejenih izvršnih odborov.
Člen 5
Narodno osvobodilni odbori goje ljudsko skupnost, pospešujejo njene težnje za gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom ter vodijo ljudsko dejavnost s smotrom neprestanega dviganja gmotne in duhovne ravni kraja, okraja odnosno okrožja ter v korist narodne in državne skupnosti. V domovinski vojni je za delo Narodno osvo-
bodilnih odborov predvsem merodajna narodna osvobodilna borba.
Zlasti spada med naloge Narodnoosvobodilnih odborov:
a)	organizacija ljudstva za borbo proti sovražniku slovenskega naroda in Jugoslavije v tesni povezanosti z Narodno Osvobodilno Vojsko, dviganje borbenega duha, požrtvovalnosti in discipline,
b)	skrb za gmotno in delovno pomoč kraja Narodno Osvobodilni Vojski in organizacija te pomoči,
c)	skrb za javni red in varnost prebivalcev,
č) skrb za pospeševanje gospodarstva v krajih, okrajih odnomo okrožj'h in organizacija medsebojne pomoči pri obdelavi /emlje,
d)	uprava imovine kraja, okraja, odnosno o-krožja in določanje proračuna,
e)	uprava narodno osvobodilnega fonda,
f)	skrb za krajevne, okrajne odnosno okrožne prometne zveze in za varnost javnega prometa na njih,
g)	organizacija prehrane prebivalstva in skrb za prehrano in pomoč siromašnemu prebivalstvu, zlasti rodbinam padi.h, ujetih, interniranih in mobiliziranih boicvv; inv.didom, beguncem, pogorelcem in vsem žrtvam lerorja okupatorjev in njihovih pomagačev,
h)	skrb za obnovo, sodelovanje pri ugotavljanju zločinov in škode, povzročene po okupatorju in njegovih pomagačih,
i)	skrb za vzdrževanjem vzgojo osirotele dece,
j)	skrb za pravilno in pravično porazdelitev narodnega davka med prebivalci kraja, okraja in okrožja ter skrb za pobiranje tega davka v smislu predpisov,
k)	zaščita in varovanje javne imovine vsake vrste, ki se stalno ali prehodno nahaja na področju Narodno osvobodilnega odbora,
l)	skrb za dvig in razvoj splošne ljudske prosvete in šolstva posebej,
m)	skrb za zdravje prebivalstva,
n)	skrb za zaščito in izvajanje iz demokratičnega državnega reda izvirajočih pravic in dolžnosti državljanov,
o)	evidenca in vodstvo spiska vsega prebivalstva kraja, okraja in okrožja.
Člen 6
Med naloge Okramega narodno osvobodilnega odbora spada poleg naštetih v prednjem členu, zlasti še:
a) nadzor nad gospodarskimi in trgovskimi
podjetji, ki so važna za oskrbo vojske in prebivalstva,
b) nadzor nad poslovanjem Krajevnih narodno osvobodilnih odborov in skrb za skladnost interesov med krajevnimi edinicami okraja.
Člen 7
Med naloge Okrožnega narodno osvobodilnega odbora spada poleg onih, navedenih v prednjih členih, zlasti še:
a)	nadzor nad industrijskimi podjetji, važnimi za opremo vojske in naroda,
b)	nadzorovanje in urejevanje cen, preprečevanje verižništva in tihotapstva ter trgovine s sovražnikom,
c)	nadzor nad poslovanjem Okrajnih izvršnih odborov.
Člen 8
Pri Narodno osvobodilnih odborih obstoji narodno osvobodilni fond. Poslovanje z narodno osvobodilnim fondom bo urejeno posebej.
Člen 9
Narodno osvobodilni odbori so dolžni na svojem področju vestno in smiselno izvrševati zakonite predpise organov narodne oblasti višje stopnje.
B) ORGANIZACIJA
a) Krajevni narodno osvobodilni odbor
Člen 10
Krajevni narodno osvobodilni odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila članov odbornikov, ustrezajočega velikosti kraja.
Krajevni narodno osvobodiini odbori po mestih se imenujejo Mestni narodno osvobodilni odbori.
b) Okrajni in Okrožni narodno osvobodilni odbor Člen n
Okrajni narodno osvobodilni odbor sestoji iz Okrajne narod io osvobodilne skupščine in Okrajnega izvršnega odbora.
Okrajno narodno osvobodilno skupščino tvorijo vsi vanjo v Okraju izvoljeni poslanci.
Skliče jo na prvo sejo Okrožni izvršni odbor (Okrožni odbor OF).
Okrajni izvršni odbor, ki ga izvoli Okrajna narodna osvobodilna skupščina iz svoje srede na prvi seji sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila odbornikov, ustrezajočega velikosti kraja, najmanj pa osem članov.
Člen 12
Okrožni narodno osvobodilni odbor sestoji iz Okrožne narodno osvobodilne skupščine in Okrožnega izvršnega odbora.
Okrožno narodno osvobodilno skupščino tvorijo vsi vanjo v okrožju izvoljeni poslanci.
Skliče jo na prvo sejo Predsedstvo SNOS.
Okrožni izvršni odbor, ki ga izvoli Okrožna
narodna osvobodilna skupščina na prvi seji iz svoje srede sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika in števila odbornikov, ustrezajočega velikosti okrožja, najmanj pa desetih članov.
c)	Poročevalci in odseki
Člen 13
V skladu s svojimi nalogami morajo Krajevni narodno osvobodilni odbori ter Okrajni in Okrožni izvršni odbori določiti med svojimi člani odgovorne poročevalce za naslednje panoge svojega dela: Sodelovanje z vojsko, javni red in varnost, ugotavljanje zločinov in škode, povzročenih po okupatorjih in njihovih pomagačih, gospodarstvo, obnova, promet, socialno skrbstvo, prosveta in zdravstvo.
Okrajni in Okrožni izvršni odbor določita poleg tega še poročevalca za trgovino ter upravo, Okrožni pa tudi poročevalca za industrijo.
Člen 14
Pri Okrajnih in Okrožnih izvršnih odborih se vedno, pri Krajevnih narodno osvobodilnih odborih pa po potrebi organizirajo poleg poročevalcev posebni odseki. Odseku načeljuje za vsako panogo dela odgovorni poročevalec izvršnega odbora.
N irodno osvobodilni odbori morejo nastaviti za delo v odsekih strokovne moči, morajo pa k delu poedinih odsekov pritegniti kot posvetovalne in delovne organe širši krog prebivalcev svojega področja in organizacij, ki sodeluje v osvobodilni borbi.
C) POSLOVANJE
a) Okrajna in Okrožna skupščina Člen 15
Seja Okrajne narodno osvobodilne skupščine sklicuje Okrajni izvršni odbor po potrebi, najmanj
pa štirikrat na leto. Sklicati jo mora, če to zahteva tretjina članov skupščine ali petina Krajevnih narodno osvobodilnih odborov ali pa katerikoli višji organ, vključno Slovenski Narodno Osvobodilni Svet.
LETO 1., ŠTEV. 2
Člen 16
Seje Okrožne narodno osvobodilne skupščine sklicuje Okrožni izvršni odbor po potrebi, najmanj pa trikrat na leto. Sklicati jo mora, če to zahteva petina članov skupščine ali le en Okrajni izvršni odbor ali pa Predsedstvo Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta.
Člen 17
Okrajni odnosno Okrožni narodno osvobodilni skupščini, predseduje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik Okrajnega odnosno Okrožnega izvršnega odbora.
Glede sklepčnosti, vodstva; sklepanja in vodenja sejnih zapisnikov Okrajnih in Okrožnih skupščin veljajo smiselno določbe čl. 19 in 20 tega odloka.
b) Krajevni, Okrajni in Okrožni izvršni odbori
Člen is
Krajevni narodno osvobodilni odbor in Izvršni odbori Narodno osvobodilnih odborov sklepajo na sejah.
Seje sklicuje predsednik po potrebi ali na zahtevo tretjine članov odbora. Vršiti se morajo najmanj dvakrat mesečno.
Predsednik pripravlja skupno s tajnikom dnevni red sej in jih vodi.
III. Krajevni
Člen 22
Krajevni narodno osvobodilni odbor mora sklicati po potrebi, ali če to zahteva petina vdlil-cev, najmanj pa enkrat mesečno volilne upravičence kraja na javno zborovanje.
Člen 23
Zbor volilcev naj budi zanimanje slehernega poedinca v kraju za politično življenje in za gospodarski, socialni in kulturni napredek kraja in države. Po načelu enakopravnosti naj omogoča vsakomur svobodno pobudo za uveljavljanje sposobnosti s sodelovanjem pri vseh zadevah krajevne skupnosti. Budi in usmerja naj poedinca k plemenitemu tekmovanju v ljudski skupnosti.
Zbor volilcev naj s smotrnim obravnavanjem skupnih zadev, s stvarno kritiko dela Krajevnega narodno osvobodilnega odbora in njegovih članov ter poslancev Okrajne in Okrožne narodno osvobodilne skupščine ščiti in varuje demokratično politično svobodo ljudstva.
Člen 24
V ta namen morajo Krajevni narodno osvobodilni odbor in njegovi člani poročati zboru volilcev o svojem delu, o ugotovitvah in odločitvah nadzornih organov in sprejemati od njega pripombe in predloge. O predlogih zbora volilcev mora odbor sklepati na prvi sledeči seji, sme pa prepustiti v kakem vprašanju sklepanje zboru volilcev samemu.
Člen 25
Prav tako morajo poročati zborom volilcev v krajih, kjer so bili voljeni, poslanci Okrajnih in Okrožnih skupščin.
Predsednik in tajnik podpisujeta skupaj za te odbore.
Člen 19
Seja je sklepčna, ako je prisotnih več kot polovica vseh članov odbora.
Predlog je sprejet, če glasuje zanj večina navzočih. V primeru enakosti glasov je predlog zavrnjen.
Člen 20
O poteku seje se mora sproti voditi zapisnik, iz katerega morajo zlasti jasno biti razvidni vsi storjeni sklepi.
Zapisnik podpišejo na koncu seje predsednik, tajnik in vsaj en član odbora.
Na zahtevo člana odbora, ki s sklepi ali zapisnikom ne soglaša, se mora vpisati v zapisnik njegovo oddvojeno mnenje.
Člen 21
Po en izvod po predsedniku in tajniku overjenega prepisa zapisnika se mora takoj po seji dostaviti neposredno višjemu izvršnemu odboru in okrožnemu javnemu tožilcu.
Vsak volilni upravičenec na področju Narodno osvobodilnega odbora ima pravico pregledati zapisnike o od borovih javnih sejah.
zbor volilcev
Člen 26
Krajevni narodno osvobodilni odbori so odgovorni zboru volilcev Okrajni in Okrožni izvršni odbori odgovarjajo Okrajni ož. Okrožni narodno osvobodilni skupščini,skupaj s Krajevnimi narodno osvobodilnimi odbori pa tudi neposrednemu višjemu izvršnemu organu narodne oblasti.
Dolžni so izpolnjevati vse predpise skupščin in nadrejenega izvršnega odbora.
člen 27
Člani Krajevnega narodno osvobodilnega odbora, Okrajne in Okrožne skupščine so neposredno odgovorni volilccm svojega področja. Ti smejo poedinega člana, če namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje svojih dolžnosti, odpoklicati.
O odpoklicu morajo sklepati zbori volilcev, ki so sklicani izrecno v ta namen z vnaprej objavljenim dnevnim redom. Zbor volilcev je sklepčen za sklepanje o odpoklicu, če sta na njem navzoči dve tretjini v kraju prisotnih volilnih upravičencev po spisku, ki je tvoril podlago za zadnje volitve. Sklep o odpoklicu je sprejet, če je glasovalo zanj na zboru odnosno na zborih volilcev onih krajev, v katerih je bil izvoljen, nad polovična večina skupnega števila na zboru, odnosno na zborih navzočih volilcev.
Sklep o odpoklicu mota Krajevni narodno osvobodilni odbor obenem s podatki o tem. ko iko volilnih upravičencev je bilo na zboru navzočih in koliko jih je za odpoklic glasovalo, nemudoma sporočiti Okrajnemu narodno osvobodilnemu odboru, če gre za člana Krajevnega narodno osvobodilnega odboia; Okrožnemu narodno osvobodilnemu odboru, če gre za poslanca v Okrajno;
Predsedstvu SNOS pa, če gre za poslanca v Okrožni narodno osvobodilni skupščini.
Organ narodne oblasti, ki je sprejel sporočilo o odpoklicu ugotovi - ne da bi se spuščal v presojo stvarne upravičenosti odpoklica - le, ali
je bil postopek pri odpoklicu pravilen. V tem primeru razpiše in izvede nadomestne volitve v 14 dneh. V nasprotnem primeru pa izda nalog, naj prizadeti zbori volilcev o odpoklicu ponovno sklepajo.
IV. Pravna sredstva
Člen 28
Proti vsem ukrepom Krajevnih narodno osvobodilnih odborov, odnosno Okrajnih in Okrožnih izvršnih odborov, ki kršijo pravice ali interese posameznika, skupin posameznikov ali organizacij, imajo prizadeti v 30 dneh po prejemu pismene odločbe pravico pritožbe na izvršni odbor neposredno višje stopnje odnosno na Predsedstvo SNOS.
Proti ukrepu Okrajne narodno osvobodilne skupščine gre pritožba na Okrožno narodno osvobodilno skupščino, proti ukrepu Okrožne narodne
osvobodilne skupščine pa na Slovenski Narodno Osvobodilni Svet.
Odločba je takoj izvršna. Pritožba ima odložilno moč, če odložitev ne škoduje narodno	!
osvobodilni borbi ali važnim javnim interesom.	'
O tem, ali je podan ta primer, odloča organ, ki je ukrep izdal in navede to v odločbi. Odločba organa narodne oblasti druge stopnje je pravo-močna.
Proti vsem predpisom splošnega značaja, ki kršijo zakon odnosno odlok, ima pravico pritožbe na Predsedstvo SNOS vsakdo.
V.	Prehodne in zaključne določbe.
A) DOLOČITEV PODROČIJ KRAJEV, OKRAJEV IN OKROŽIJ.
Člen 29
Končna določitev področij krajev, okrajev in okrožij bo odrejena z zakonom.
Dotlej odreja področja okrajev in okrožij Predsedstvo SNOS ob upoštevanju v čl. 2. tega odloka predvidenih okolnosti.
Člen 30
Dvoje ali več naselij se more združiti v eno krajevno edinico. Pri tem naj se upoštevajo velikost naselja, krajevne potrebe, prometne razmere, želje prebivalstva in možnost udeležbe prebivalstva v javnem državnem življenju.
Več krajev se more združiti v eno krajevno edinico na soglasen predlog prizadetih Krajevnih narodno osvobodilnih odborov.
Člen 31
Izločitev naselja iz večje krajevne edinice in ustanovitev samostojne edinice za to naselje ali pripojitev k drugi krajevni edinici se more izvesti, če to zahteva bodisi na zboru volilcev, bodisi pismeno večina volilnih upravičencev tega kraja.
Člen 32
O združenju več naselij v eno krajevno edi-
nico v smislu čl. 30. in o izločitvi naselja iz iz večje krajevne edinice v smislu čl. 31. tega odloka sklepa in odredi izvedbo Okrajni narodno osvobodilni odbor. Okrožni izvršni odbor in Predsedstvo SNOS moreta iz interesov skupnosti sama odrediti odnosno spremeniti združitev ali izločitev.
Če gre za združenje naselij iz različnih krajev ali pripojitev naselja v krajevne edinice drugega krajajrli za pripojitev kraja drugemu okraju istega okrožja, sklepa o združenju, odnosno o pripojitvi in odredi izvedbo pristojni Okrožni izvršni odbor. Predsedstvo SNOS more iz interesov skupnosti samo odrediti ali spremeniti združitev, odnosno pripojitev.
Če gre za združenje naselij raznih okrožij ali pripojitev naselja okraju drugega okrožja, sklepa o združenju odnosno pripojitvi Predsedstvo
Člen 33
Če nastane zaradi združenja ali izločitve po določilih tega odloka nova krajevna edinica, se izvedejo v njej najkasneje mesec dni po njeni ustanovitvi volitve v Krajevni narodno osvobodilni odbor.
B) IMOVINA DOSEDANJIH OBČIN
Člen 34
Usoda imovine dosedanjih občin bo določena s posebnim odlokom.
Do izdaje tega odloka upravlja to imovino Krajevni narodno osvobodilni odbor, v čigar po-
dročju se imovina nahaja in polaga račun o njeni upravi Okrajnemu izvršnemu odboru, ki v primeru nejasnosti tudi odloča o tem, kateremu Krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru uprava imovine pripada.
C) FINANCIRANJE KRAJEV, OKRAJEV IN OKROŽIJ
Člen 35
Poseben pravilnik, izdan na podlagi člena 4 odloka SNOS o narodnem davku z dne 20. febru-
arja 1944, bo določil način financiranja, ki jc potrebno za izvajanje nalog narodno osvobodilnih odborov.

Č) REŠEVANJE SPOROV O PRISTOJNOSTI, NAVODILA ZA IZVAJANJE TEGA ODLOKA
IN POSLOVNIK
Člen 36
Spore o pristojnosti med posameznimi Narodno osvobodilnimi odbori rešuje Predsedstvo SNOS. Člen 37
Odsek za izgradnjo narodne oblasti pri Pred-
sedstvu SNOS se pooblašča, da izdaja na podlagi tega odloka za njegovo izvedbo potrebna navodila. Člen 38
Narodno osvobodilni odbori morejo sprejeti poslovnik, ki ga odobri Predsedstvo SNOS.
D) STOPANJE ODLOKA V VELJAVO
Člen 39
Ta odlok postane obvezen z objavo.
Sekretar:
Boris Kidrič 1. r.
Za Predsedstvo SNOS:
Predsednik:
Josip Vidmar I. r.
ODLOK
o ustanovitvi Odseka za socialno skrbstvo In o imenovanju načelnika tega Odseka
Člen 1
Na temelju točke II. Deklaracije Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta o vzpostavitvi Nacionalnega Komiteta Osvoboditve Slovenije, sprejele na 1. zasedanju SNOS dne 19. februarja 1944 se osnuje Odsek za socialno skrbstvo.
Člen 2
Za načelnika Odseka za socialno skrbstvo pri Predsedstvu SNOS se imenuje
Jože Jurančič,
ki se s tem razreši dosedanje funkcije načelnika Odseka za obnovo pri Predsedstvu SNOS.
Člen 3
Ta odlok postane lakoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
ODLOK
o imenovanju Komisije za upravo narodne imovine pri Predsedstvu SNOS.
Člen 1
Na podlagi Odloka SNOS o ustanovitvi Komisije za upravo narodne imovine na slovenskem ozemlju imenuje Predsedstvo SNOS v to komisijo:
dr. Kovačiča Staneta,
L ing. Sevnika Franja,
2 Paulina Maksa,
3.	Kralja Jožeta,
4.	Rakušo Jožeta,
5.	Cetina Franja,
C. polk. Pekareka Miroslava,
7 ing. Budihna Karmela,
8. ing. Bajca Viktorja.
Člen 2
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
.	Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:
Boris Kidrič I. r.
Predsednik:
Josip Vidmar I. r.
za predsednika za člane pa
ODLOK
o imenovanju načelnika Odseka za obnovo pri Predsedstvu SNOS
Člen 1
Na temelju člena 1. in člena 2. Odloka Predsedstva SNOS o imenovanju načelnikov Odsekov pri Predsedstvu SNOS imenuje Predsedstvo SNOS za načelnika Odseka za obnovo
tov. ing. arh. Sašo Sedlarja.
Člen 2
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 19. aprila 1944.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:	Predsednik:
Boris Kidrič 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
ODLOK
o imenovanju predsednika in blagajnika Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS.
Člen I
Na temelju odloka Predsedstva SNOS o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944, imenuje Predsedstvo SNOS za predsednika Denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS Lavoslava Dolinška, za blagajnika pa
Alojza Štularja.
Člen 2
Ta odlok postane takoj veljaven.
Dne 15. marca 1944.
Za Predsedstvo SNOS:
Sekretar:
Boris Kidrič 1. r.
Predsednik:
Josip Vidmar I. r.
ODREDBA
o postavitvi javnih tožilcev pri vojaških sodiščih NOV in PO Slovenije
Na podlagi čl. 3 Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca ori Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam :
1. tov. Vivodo Marjana, za javnega tožilca pri Višjem voj. sodišču VII. Korpusa NOV in POJ-
x,^,r .	2 tov- dr. Božo Kobeta, za javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču IX Korpusa
NOV in POJ;	r
3.	tov dr. Jožeta Žabkarja, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XV. Divizije NOV in POJ;
4.	tov. Kramarja Lojzeta, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XVIII. Divizije NOV in POJ;
5.	tov. dr. Marjana Šobra, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XXX. Divizije NOV in POJ;
6.	tov. Dolharja Alfonza, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XXXI. Divizije NOV in POJ. Dne 21. aprila 1944.
ODREDBA
o postavitvi javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Novem mestu in za okrožji Novo mesto ter Stična — Grosuplje.
Na podlagi čl. 3 Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam:
tov. Zupana Ninota za javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču Novo mesto in za okrožji Novo mesto ter Stična—Grosuplje.
S tem je dosedanji tožilec pri navedenem področnem vojaškem sodišču razrešen svoje
funkcije.
Dne 10. aprila 1944.
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher 1. r.
ODREDBA
o postavitvi javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču NOV in PO Slovenije
Na podlagi čl. 3 Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z dne 12. marca 1944
postavljam :
tov. Vivodo Marjana za javnega tožilca pri Višjem vojaškem sodišču NOV in PO Slovenije. Dne 10. aprila 1944.
Glavni javni tožilec: major dr. Vito Kraigher I. r.
ODREDBA
o postavitvi javnega tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Črnomlju in za okrožje Bela krajina
Na podlagi čl. 3 Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS z. dne P-’, marca 1944
postavljam:
tov. dr. Pelerina Stanka za tožilca pri področnem vojaškem sodišču v Črnomlju in za okrožje Bela krajina.
S tem je dosedanji tožilec pri navedenem področnem vojaškem sodišču razrešen svoje
funkcije.
Dne 10. aprila 1944.
PREDSEDSTVO SNOS Odsek za finance
Štev. 59-P.
Dne 27. IV. 1944
Obveznice 3 odst. posojila Narodne osvoboditve:
	kom serija A štev.	1811	nom. Lit	100-
	»	i, A „	1812	n	ft	100-—
	ft	it A #,	1813	tt	tt	100 —
	»»	n A „	1841	tt	tt	I00-—
	„	„ A „	1842	n	tt	100 —
	,,	,, A ,,	1843	n	tt	I00-—
	»»	tf	^	tt	2753	n	rt	1.000-—
so izgubljene in jih proglašamo za neveljavne.
Vodja oddelka za posojilo:
Line Žagar 1. r.
Načelnik Odseka:
Viktor Repič 1. r.