OBZORJA STROKE
ci ona I ni h identitet v z a hodno evropskem prostoru), ki .so se uveljavili v nemškem jezikovnem prostoru (Nemčija, Avstrija). Predstavila je zelo zanimive življenjske zgodbe (rte primer zgodbo finske psihiatrinje, ki je svojo kariero nadaljevala v Nemčiji, ter se morala zato tega jezika naučili zelo poglobljeno).
Navedeni referati, ki sem jih na tem mestu povzela zelo v grobem (V celoti bodo objavljeni v zborniku poletne etnološke šole), so spodbudili zavzeta razpravljanja na okroglih mizah in delavnicah; pa tudi v neformalnih razgovorih udeležencev. Tudi v njih je bil opazen razkorak med "zahodnimi" in "vzhodnimi" etnologi. Medtem ko so etnologi in antropologi, ki pripadajo narodom z utrjeno lastno nacionalno in državniško identiteto, nacionalizem uvideli le v njegovi ekstremni agresivni obliki pri tujih etničnih in narodnih skupinah, ki živijo v zahodnoevropskih nacionalnih skupnostih (na primer Kurdi v Nemčiji) ter samo pri mat gina I ti i h socialnih skupinah znotraj lastne nacionalne skupnosti, so se etnologi postsoeial i stičnih držav zavzemali tudi za uvid pomena etnološkega raziskovanja nacionalne identitete kot ene temeljnih oblik identitete v sodobnem svetu, ki jo morajo sami šele uveljaviti. Pokazalo se je, da imata obe skupini v dilemi, kako ujeti ravnotežje med dejstvom, da etnologija ni od Širših družbenih in političnih okoliščin neodvisna znanost in nujnostjo, da mora kot znanost (in če hoče to I mi) težili k ohranitvi svoje globalne znanstvene avtonomije, cesto še nerešljive metodološke probleme. ZaLo ostaja pričujoča tema na seznamu tudi prihodnje etnološke poletne šole, ki bo potekala naslednje leto prav tako v Piranu.
Drugi del srečanja, namenjen predstavitvi raziskovanja mediteranskih študij je s svojim referatom odprl prof. dr. Chvislian Giordano z Oddelka za etnologijo univerze v Freibtirgu. V njem je predstavil svoja dosedanja raziskovanja mediteranskega prostora. Kot najbolj pomembno za etnološko in antropološko raziskovanje v njeni je izpostavil raziskovanje odnosa med državo in prebivalci, med vsakdanjim življenjem in politiko, saj v različnosti njihovih odnosov najdemo tudi temeljne kult uro luške in nacionalne razlike. Mediteran se je zato pokazal kot heterogenosl z različnimi tradicijami v enem prostoru, v katerem se srečujemo sicer s podobnimi problemi, a z različnimi načini njihovih reševanji Na Mediteran zato ne moremo gledati samo kot na zaokroženo geografsko enoto, ampak zlasti kot na paradigmo obnašanja.
V okviru raziskovanja mediteranskih študij je bil narejen že tudi pivi korak k konkretnemu medsebojnemu sodelovanju med različnimi evropskimi univerzami, ki jiii bo pokrivala mednarodna etnološka šola. Prvo sodelovanje se ho začelo septembra prihodnje leto v skupnem terenskem raziskovanju študentov z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Oddelka za etnologijo z Univerze v Lausanni, ki bodo raziskovali kulturno in etnično identiteto Istre.
Tretji del etnološke Šole, namenjen vizualni antropologiji, je bil razdeljen na ogled antropoloških filmov, na praktične delavnice in predavanja. Osrednji referat je pripravil prof. dr. Paolo Chiozzi z univerze v Firencah. s koreferatom je sodeloval tudi Naško Križnar iz AVL SNI pri SAZIJ, Ljubljana.
Dr. Chiozzi je predstavil 'zgodovino razvoja vizualne antropologije in jo izpostavil kot antropologijo, kar pomeni, da je v izhodišču in pomembnejše antropološko in ne te hnično znanje (ravnanje s kamero), kot marsikdo še zmotno misli, saj je antropološki film gradivo za antropološko analizo in ni samemu sebi namen.
živahna razprava se je razvila ob vprašanju resnice, ki jo /more prikazati antropološki film. O kaleri realnosti lahko govorimo, o tisi i, ki je "tam", ali tisti, ki jo mi predstavljamo kot tako?! Ko opazujemo, kaj opazujemo in filmamo tisto, kai bi se zgodilo tudi brez nas, ali tisto, kar se Zgodi, ker smo mi prisotni?!
Po preda vatel je vem mnenju je vsa elnografija fikcija. ker je interpretacija realnosti in ne deskripcija. Uporaba kamere je kulturno pogojena, zato kulturni stereotipi v antropoloških filmih, ki govorijo o drugih kulturah, govorijo tudi o nas samih. Vprašanje je torej naš odnos do objektivnosti in ulovljivosl objektivnosti same.
Mednarodna etnološka šola naj bi bila tudi v bodoče namenjena pretresu metodoloških izhodišč in rezultatom raziskovanja znotraj posameznih etnoloških in antropoloških usmeritev ter osvetlitvi njihovega mesta v okviru širšega evropskega družboslovnega in humanističnega raziskovanja, zlasti relacijam etnologije do socialne in kulturne antropologije, folklori stike!, zgodovine, sociologije, kul-turologije in lingvistike. Namen mednarodnih etnoloških šol je vzpostaviti široko mrežo povezav med etnološkimi in antropološkimi raziskovalnimi institucijami v Evropi, zato organizatorji pripravljajo in predvidevajo, da se hodu v prihodnje poleg naštetih univerz (predavatelji pa se bodo menjavali) udeležili še etnologi in antropologi iz univerz \ Avstriji, na Madžarskem, Poljskem in Danskem. Evropski okvir pa želijo na prihodnji mednarodni poletni etnološki Šoli preseči z udeležbo predstavnikov indijske etnologije kot ene največjih svetovnih etnologij.
Borut Brumen
FETIŠIZIRANO OKO V MESTU
Poročilo s konference svetovne komisije za urbano antropologijo, Lodž 23. 6. - 25. 6. 1994
Oddelek za etnologija Univerze v Lodžu na Poljskem je bil od 23.6. do 25.6. 7 994 gostitelj konference svetovne komisije za urbano antropologijo, ki je potekala v univerzitetnem konferenčnem centru z delovnim naslovom "Mesto: danes, včeraj in dan pred tem ".
Pisana druščineetnografinj (Oksana Liudina, Victoria Lip-inskaya, Vessela Vassileva, Darya Vassileva), etnologov/etnologi nj (Peter Saltier, Vera Peg lova, Ewa Karpinska, Jan Pargač, Miloš TomandI, Augustin-Marie Milandou. Andrzej Majer in moja malenkost), antropologov/antropologinj (Aidan Southall, M. EsteIIie Smith, Ghaus Ansaru Hernijne De Šoto, Peter J, M. Nas, l-reek Colombijn, Siham N, Abu-Ghazaleh, \V. J. M. Prins, Hermann Fetz, Soheila Shallshahanl, Moshe Shokekl) in sociologov/sociologinj (Anna Kuczynska-Skrzypek, Piotr Obraniak) iz 14 držav Evrope, Amerike, Afrike in Azije je imela drug drugemu dovolj povedati, da se ni ujela v ideološke pasti razmejevanja lastnih širok in njihovega poimenovanja "takšen izbor udeleženk in udeležencev je zagotovil tematsko raznolikost referatov kot tudi (pre)potrebna metodološka razhajanja, ki so jih uspešno obvladovali organizatorji
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3
posameznih sekcij: predsednik kpmi|jjje za urbano antropologijo. prof. dr, Ghaus Ansari, starosta urbane (marksistične) antropologije, prof. dr A t dan Soutliall, nadvse duhoviti predsednik izraelske antropološke zveze, prof. dr. Moshe Shokeid, nenehno govoreča urbana sociologinja, prof dr An na Kuczynska-Skrzypck. in strah ter trepet ameriških antropoloških kongresov zadnjih 50. let, p jena (anarhistična) ekselenca, prof. dr. M. Esieljjie Smith. Ker ni šlo za nobeno "znanstveno masovko", ki p« mnenju večine Udeležencev služijo le za dokazovanje teze, da je znanost sarno ena izmed podpornih palic potrošništva, smo imeli vsi sodelujoči dovolj časa in moči, da podrobno predstavimo svoje referate in se o njih tudi pogovorimo.
Tega, da etnogafinje že po definiciji niso mogle mimo tradicije, mi verjetno ni potrebno posebej poudarjati Iskale in našle so jo pri opisih bolgarskih mestnih intelektualcev na začetku tega stoletja, pri oblačilni kulturi prebivalcev bolgarskih mest v prejšnjem stoletju, v prehrani prebivalcev ruskih mest v zadnjih treh stoletjih in v ruralnih kulturnih elementih v načinu življenja prebivalcev sodobnih ruskih rnest. Seveda je šlo samo za dobro nizanje podatkov, na žalost? brez kakršnihkoli vzročnih povezav ali razmišljanj o inovacijskem širjenju posameznih kulturnih elementov, lega pa z metodologijo, ki je bila narejena za raziskovanje podeželja, v mestu tudi ne moremo pričakovali in zato niti ni tako čudno, da je bil najpogostejši analitični koncept v Omenjenih referatih pojem nacionalnega. Ali, kot se je izrazi I eden izmed udeležencev v neformalnem pogovoru, kar etnografi "pojedo", je nujno "žabeljeno" z nacionalnim, in če to tudi £ po) pišejo, je to etnografija.
To, da s(m)o se urbani etnologi in etnologinje uspeli znebiti spon "nacionalnega", je za pisca teh vrstic predstavljalo prijetno presenečenje. Izpostavljanje nacionalnega predstavlja v sodobnih (vele)mestih, ki so de iure in de faclo m uiti nacionalni po etnični sestavi (kar na žalost še ne pomeni muliikulturne) in odvisni od multinacionalnih družb kot gospodarski osnovi svojevrsten arhaizem. Čeprav pozno, se mi zdi, da se bodo prav urbani etnologi 'n etnologinje, hote ali nehote, morali prvi v svojih vrstah s"očiti z kritično analizo nacionalnega. To se je videlo tudi 'z predstavljenih referatov, v katerih smo lahko slišali o občutkih odtujenosti prebivalcev poljskih mest. urbani ikonografiji glavne ulice v LodŽu, vzvodih in koncentraciji urbanih centrov moči ter odločanja v Bratislavi, integracij skih mehanizmih lokalnih skupnosti v čeških mestih, paradoksih "vveslernizacije" v mestih "črne" Afrike jn identitetah "'banih manjšin ter njihovi vlogi pri nastajanju multikul-1 urnega urbanega prostora. Če pozabim na formalno Vseprisotne hvalnice kapitalizmu, ki so se skozi vsebino 'cferatov pogosto spreminjale v lastno nasprotje, se pravi utemeljeno kritiko in strah pred besni lom zastarelega "kapitalističnega liberalizma", moram z veseljem poudariti, da je
posebej antropologe in antropologinje presenetila a|ialitičiva širina in teoretična utemeljenost predstavljenih Problemskih sklopov.
Nastop" antropologov se je začel z uvodnim referatom ■ u ana Southalla, ki je najprej pokopal marksizem in ga tako kot to vejo in zmore j osamo redki, skozi briljantno 1 lafe(itično analizo obudil od mrtvih in postavil pod vprašaj '^'daljnji razvoj mest In kaj je videlo njegovo "fetiš i žira no 'o v mestu11? Krizo neenakosti kot "darilo" mesta človeštvu, PiU o logi j o kriminala, drog in prostitucije, ki pomagajo i)f'aV^Vati "-TifSivno naravo kapitalizma, prenaseljenost ^"t "tretjega" sveta, etnične in nacionalistične konflikte, noamentalizem, revščino, onesnaženost in množični po, nove" nepismenosti. Vse to v imenu svobode kapitala Monopolov, ki s pomočjo medijev kot motorja svobod-
glasniksfd 34/1994, Št. .'i
nega trga ureja "demokracijo" potošniških družb Pesimistično zamišljenost in tišino je v, milo rečeno, emocionalno nabiti diskusiji razbila, kdo drug kot anarhistka, gospa M, Estellie Smith, kije po tem, še vedno vidno razburjena predstavila svoje videnje mestnih zvez in mestnih mrež kot osnovnega (ekološkega) koncepta mest in tistega, kar lahko imenujemo "imanentno urbano". Določujoči elementi urbanosti so bili rdeča nit ostalih antropoloških referatov, v katerih smo se seznanili o vzrokih za spreminjanje Kalkute iz včerajšnjega "Metropotisa" v današnji "Slumpolis", s simbolično produkcijo v današnjem "vzhodnem" Berlinu, z analizo mestnih načrtov in urbanističnimi zmotami v indonezijskih mestih, s historično analizo Jeruzalema, primerjavo urbanih značilnosti Londona v 19. stoletju in današnjega New Delhija, simbolnim razumevanjem arhitekturne dediščine v avstrijskih mestih, spreminjanjem urbanih simbolov v nizozemskem Leidnu, pederskim načinom življenja v perifernih metropolah, kol je Tel Aviv, in napetostmi med elitno in "industrijsko" kulturo v iranskem Kashanu Antropologi so nas tako še enkrat navdušili z domišljijo izbranih raziskovalnih topi k, inovativnimi teoretičnimi analizami, kjer moram posebej izpostavili koncept t.i. strateških skupin v mestu, hkrati pa tudi s prepogostimi posplošitvami in neutemeljenimi zaključki, ki pa so, resnici na ljubo, predstavljali vse, kar smo lahko slišali od urbanih sociologov. Ti so poskušali dokazovati, da modernost lahko raziskuje samo urbana sociologija, in da je problem lodžškega "Dowmowna" v njegovih prebivalcih, ki so (prc)revni in zaradi tega problematični. Rešitev je sociolog videl v izselitvi "troublemakersov" in naselitvi takšne socialne strukture prebivalstva, ki bo sovražila javna transportna sredstva in naselila center mesta z lepimi avtomobili Pri diskusiji lii verjetno zadoščalo vprašanje kolegice iz Irana, ki je sociološkega yuppijâ v prašala, če je bil kdaj v Ameriki in kako mu je bilo tam všeč, A kaj, ko mu je bilo potrebno povedati, da s problematičnostjo v humanistiki ne moremo definirati neke socialne skupine in da več parkirnih mest v centrih mesta pomeni samo več avtomobilov.
V prostorih univerzitetnega konferenčnega centra in hotela so se poljski kolegi in kolegice iz lodžškega Oddelka za etnologijo ponovno, organizacijsko in strokovno, dokazali kot odlični gostitelji V klubskih prostorih so se ob večerih spletale tiste prijateljske vezi, ki jih boste na velikih kongresih zaman iskali. Tam pa je bila tudi priložnost za sproščene in odkrite kritike našega početja, O tem, zakaj ni bilo prisotnih (več) predstavnikov iz Afrike, Južne Amerike, vzhodne Azije in Avstralije, ali ima sploh smisel, da za istim omizjem govorimo o urbanih problemih Kalkute in srednjeevropskih mestec, zakaj ni na konferenci (več) predstavnic ženskih študij, kaj lahko emo-antro-sociologi naredimo proti naraščajočemu nacionalizmu, rasizmu in seksizmu v mestih, in o pomanjkljivostih medsebojnih komunikacij. Dvomili smo, in kot nam je ob slovesu povedal profesor in modrec Ghaus Ansari, je prav dvom tisti, zaradi katerega se splača vztrajanj Podrobnosti o tem, kakšen je bil ta dvom, pa si boste lahko prebrali v zborniku referatov, ki bo pod okriljem IUAES izšel v začetku naslednjega leta.
39