J nedcQ ia praznikov. / GLAS List slovenskSi ddaveev ▼ Ameriki. The orAjr Stovenic duty" in the United States. Issued every- daj'* except Sundays and HoHdaya nSABlIB: 4ff7 OOETLAUTJT, September a, IMS, aft it Hew York, N. Y., under Ike Ac* of of Mooch 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 89. — ŠTEV. 89. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 16. 1909. — FETEK, 16. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVIL — LETNIK XV11 Li mano nera v mestu New Yorku. 0 podražitvi pšenice. H corner M ftBTBV IMENOVANE ZAC1JE JE NA ULICI STRELJALA NA NEKEGA LOPOVA ORGANI-' PATTEN V CHICAGU IZJAVLJA DA TACEGA "CORNER-JA" SPLOH NI USTANOVIL. Ctettoo Gambino je dobil sedem krogelj. Bil je član morilcev. ARETACIJA Na Union St., Brooklyn Borough ▼ New Torku, so našli blizo 5. Ave. ležati 26ietnega Italijana Gaetano Gambino, ki je imel sedem krogel j v arvojsro truplu. V zvezi s tem je policija prijela 27 let starega mesarja Pietro Zaccone. Ganbino je bil znan policiji kot elas zločinske italijanske organizacije ka inano nera. Proti večeru predvčerajšnjim, je srebal na uliei Zaoeoneja. kterega je takoj ustavil in zahteval od n jetra, da mu plača $50. Ker pa slednji ni hotel plačati, je hyps* takoj vzel iz svojega žepa revolver. V istem trenotku je pa tudi Zaee»n« prinesel iz žepa jednako orožje im »strelil na lopova, ki je takoj prižftl bela t i. Zaccone o zg-inoli, ko je prišla na lice meeta policija. Slednji je takoj priznal, da je streljal na svojega napadalca, toda imen svojih prijateljev »i hotel povedati. Kasneje je policija prijela nekega James Munzo. ki je bil baje zaveznik Gambina. Toda tekom zadnjih dni je kljub temu zaslužil dva milijona dolarjev. ZVIŠANJE CENE PŠENICE. Napredek prohibicije. Sklep v Missouriju. MISSOURSKA POSTAVODAJA JE ODOBRILA PROTTTBICI-JONISTIČNE PREDLOGE. Ako se tudi volilci prihodnje leto za to odločijo, potem je pivovar-^ niška obrt vničena. V INDIAN!. SPLOŠNA USTAJA V TURČIJI. Solunsko in bitoljsko vojaštvo se nepoti zajedno z prostovoljci proti Carigradu, da prežene novo vlado. 885,000 UKRADEL. Nek odvetnik v Trentonu, N. J., je odnesel imenovano svoto. Sodišče v Trentonu, N. J., je izdalo »a po m o povelje proti odvetnika John Sykesu, ki posluje v imeno- i vsnem mestu že nad dvajset let in ki je bil najboljši odvetnik, kar jih je bilo v Trentonu. Svkes je pred tre- ' mi dnevi neznano kam zginol in sedaj se je dognalo, da je poneveril j svoto $35.000. Syhee je bil od leta 1900 nadalje j s&jedno z Mrs. Annie M. Hendrick-: mbotb oskrbnik James Brookove za-puMiae. Hendricksonova je v mi-Bolem februarja umrla in potem je bil imenovani odvetnik pozvan, naj > predloli račune o upravi omenjene aspuMtne. To je storil in izkazal, da j« oekoliko zemljišča prodanega in na mesto zemljišč je vknjiiil razne drage vrednosti. V marca je moral ponovno predložiti račune in tedaj m je izkazalo, da teh vrednosti nikjpr ni. Vsled tega so ga potem posvidi na odgovornost, toda ob določenem dnevu ni prišel in ga sploh ni bele nikjer ve« videti. Vsled tega js sodišče izdalo zaporno povelje. Njegovi prijatelji ss čudijo, kako js bilo mogoče, da js poosveril v o-skrbo mu izročeno premoženje, ker je bil snan kot zmeren človek, ki ni nikdar zapravljal. Chiepgo, 111., 15. aprila. Ko je J. A. Patten, ki za sedaj kontrolira pšenično trgovišče, včeraj zvedel, da nameravajo pittsburski peki pozvati državnega tajnika Knoxa. naj napravi špekulaciji s pšenico konec, je svečano izjavil, da pšeničnega trgo-višča sploh še nikoli ni kontroliral. Izjavil je tudi, da v svojem življenju ni imel nikdar več, nego deset milijonov bušljev pšenice v zalogi. Ker je vedel, kako bode prišlo, oziroma k:ik bode postal položaj na tem trgo-višču. je pričel pšenico nakupovati. Kavno to je pa počelo še kaeih '20U ali 300 druži h ljudi. Pšenico je ku-jK>val. ko jej je bila cena Še nizka ir. sedaj trdi. da jo bode z lepim dobičkom prodal. Prodal je že mnogo pšenice in upa. da bode njegova prodaja v kratkem postala še večja. Včeraj je prodajal pšenico po $1.42 bušelj. Tako je izjavil Patten, ki je samo tekom zadnjih dni potom špekulacije s pšenico zaslužil nad dva milijona dolarjev. Zajedno tudi izjavlja, da je že pred tremi leti vedel, da bode prišlo do tega, da se pšenica izredno podraži, kajti po vsakej žetvi so bila skladišča Vmalo prazna. Ker se je prebivalstvo tukaj in v inozemstvu vedno pomnoževalo, je moralo biti vsakomur jasno, da bode prišel čas, ko količina pšenice ne bode dovolj velika. V minolej jeseni se je izkazalo, da se je ta čas približal in vsled tega je pričel pšenico kupovati. Ravno to so storili tudi njegovi prijatelji. Drugi ljudje pa tega niso hoteli uvideti in tako niso kupovali. Cena pšenici je včeraj zopet poskočila, tako. da to žito že od leta 1898 ni bilo tako drago, kakor sjjdaj. CARIGRADU SO UPORNI VOJAKI GOSPODARJI POLOŽAJA !N PRAVI VLADARJI. Tudi v Arnautluku in Arabiji so pričeli z ustajo. ROOSEVELT V ADENU. Parnik Admiral je dospel v Imenovano mesto. —-e— Aden, Arabija, 15. aprila. Parnik Admiral, s kterim potuje bivši predsednik Z jed. držav v Afriko, je dospel danes zjutraj v adem>ko luko. Tu ostane le par ur in potem odpluje dalje proti Mombasi v angl. izfcočnej Afriki, kamor pride dne 21. aprila. Razni člani Rooseveltove družbe se v Adenu za nekaj časa izkrcajo, da si ogledajo okolico. Na RndeČem morju je vreme bilo zadnje dneve primeroma hladno, le včeraj in da-i.es je bilo izredno vroče. Jefferson City, Mo., 15. aprila. Prohibicijonistična nevarnost se sedaj tudi državi Missouri* vedno bolj približuje. Dolenja zbornica mis-sourske postavodaje je včeraj sprejela predlog, ki določa, naj prihodnje leto državljani potom glasovanja določijo, naj se li ustava tako spremeni, da bode prohibieija v državi postavno in ustavno priznana in uvedena. Ta predlog je bil sprejet z 86 [ roti 51 glasovom. Dolenja zbornica je po večina republikanska. Predlo? gre -p se je tamošnja vojaška „_posadka uprla in v Druzidu se je pričela -plošna ustajn. Tudi iz Kurdistana se javlja, da :-o pričeli Kurdi z usta- vršilo velikansko ljudsko zborovanje pri kterem se je odobrilo vse. kar so sklenili miadoturki. Tem povodom se je prijavilo tudi na tisoče prostovoljcev. kteri vsi so pripravljeni odkorakati proti Carigradu, kakor hitro jim miadoturki ukažejo. Dosedaj je Sultan je danes sprejel v avdijen-co novega predsednika poslanske zbornice Izmail Kemal boja, ki je vodja liberalne unije. Vladar mu je pri avdijenci povdarjal, da je pred vsem treba skrbeti za to, da se vlada v de- i želi natančno po ustavi in po zako- '< i nih sv. korana. Skadar, Arnautluk, 15. aprila. V j Arnautluku ~e je pričela revolta. 4 Srbska vlada je danes naznanila i vsem zastopnikom inozemstva v Bel- j gradu, da je položaj v Turčiji, oziro-mi v Arnautluku tako vznemirljiv, Zarotnikom da je prisiljena poslati čete vojaštva iz Niša v Vranjo, ktero me^to je ob n|>vopazarskej meji. Na Balkanu se pričenja stari ples iz nova. dasiravno v povsem drugač-nej obliki. Srbija je le nekoliko re- ^ zervnih vojakov po-lala domov, do- i čim so ostali še vedno pod orožjem, j kajti Rusija in Anglija imata še mobiliaovanih 20 bataljonov tretje- . vedno prvo besedo slede bodoče oso-2a zbora. Železnično vodstvo je dobi- 1 de balkanskih narodov. lo nalog, da pripravi vse potrebne j __ vlake za transport vojaštva do glav- ; nega mesta. Iz Macedonije se je napotil v Solun Jazi bej na čelu 10.000 prostovoljcev. Carigrad, 16. aprila. Mornarji roj- —o— ne mornarice so včeraj linčali Arif j v Bayside je zginola in v jersey City fceja. poveljnika oklopniee Asar i , je prišla ZQpet na povrije. Tevfik, in sicer na javnem trgu. Arif bej je tedaj, ko je vojaštvo pri- J 0 čelo z ustajo. ukazal svojim mornar- Policija v Jersey City. N. J., je jem. naj se pripravijo na boj z upor- dobila v pobrano popolno duhovni- V če raj so ga mornarji prijeli, ško uniformo, o ktero j misli, da je J tamkaj že dve leti :u deževalo, vsled bila ukradena poljskemu duhovnu česar je zavladalo povsodi veliko po-Olszewskemu v Bayside na Long ] manjkanje in velika beda. Cele čede Islandu. N. Y. UKRADENA DUHOVNIŠKA OBLEKA. Yildiz Kiosk in sra tam niki. ga odvedli umorili. Mahmud Muktar paša je bežal v Solun. Prejšnji predsednik poslanike zbornice, Ahmed Riza je pribežal v francosko poslaništvo in urednik lista Tanin. Husejin Jahid je bežal v inozemstvo. Včerajšnja zbornična seja je bila Južne republike. Za prevrat v Ecuadorju. REPUBLIKI ECUADOR SO ZASLEDILI ZAROTO PROTI VLADI; NAMERAVANI TRIUMVIRAT. se je pridružilo tudi mnogo vojakov guayaquil-ske posadke. SUŠA V MEHIKI. Guayaquil. Ecuador, 15. aprila. Vlada republike Ecuador je zasledila veliko zaroto, ktere namen je bil" odpraviti vlado generala E!<>y Aifaro. oziroma sedanjega predsednika. Vlada pričakuje, da bodo vodje nameravane revolucije vsak trenotek prijeti. Oblasti so dognale, da -o zarotniki ustanovili triumvir.it. čegar člani so generali Plaza. At . a;o in Kiva de Neira. Ti trije -i pridobili tudi mnogo vojakov tuk. posadke, vsled česar . o jih sedaj : :i za- prli. Vera Cru7. Mexic . I ". apv:'a. Iz pokrajine Ozulume -e javlja, da Ac Policija je zvedela živine je že poginolo in v nekterih o tej tatvini in poleg tega je dobila j krajih mora prebivalstvo trpeti la- jo in so se napotili proti armenskim e tudi drugi kor v Drinopoljtf . pripravlja na vzajenoo postopanje Poskusi posredovanja v premogovih okrajih. Wilkes-Barre, Pa., 15. aprila. Tr-1 govci in civilne oblasti v okrajih tr- 1 dega premoga so izdelali povsem nov načrt, na podlagi kterega upajo, da bode prišlo koneno do sporazuma med lastniki premogovih rovov in njihovimi delavci. Ako bi se pa tudi ta nairt izjalovil, potem bodo naprosili predsednika Tafta in organizacijo Civic Federation za posredovanje v prid miru. Te dni se bode tukaj vrSilo tozadevno posvetovanje med podjetništvom, ktero želi, da se spor mirnim potom poravna. Steselj in Nebogatov bodeta kmalo sproščena. Petrograd. 15. aprila. Tukaj se zatrjuje, da bodeta general Šteselj in admiral Nebogatov v kratkem poro i-loščena ia izpuščena. Kakor znano, sta bila oba obsojena v smrt, in sicer dteeelj radi tega, ker je trdnjavo Pent Arthur prezgodaj izročil Japoncem, Bebogatov pa vsled tega, ker je v bitki pri Tsaskiisi prezgodaj odstranil rusko aastavo ras svojega ladjevja. Potem, ke je vojno sodišče izreklo smrtne obsodbo, je car oba pomilostil tako, da se js sodba spremenila v lOlelno ječ®. 925,000 peneveril Na 11IL ulici in 8t. Nicholas Ave. v New Torka so včeraj prijeli nekega mola, ki trdi, da se imenuje Addison Bsardsley. Polieija je mnenja, da je identičen a saapnim klerkom tvrdke Leonard J. Carpenter na Liberty St., lri je na somu, da je pone-veorU svoto $25^)00. solunskim korom. Položaj tukajšnjih oblasti in vlade je uprav obupen, kajti vsaki čas prihajajo skrajno vznemirljive vesti. Vlada dobiva skoraj neprestano br-zojave od vodij mladoturkov ia Soluna in Bitolja v Macedoniji. Tudi poslanska zbornica je dobila včeraj iz Janine v Arnautluku brzo-jav, s kterim tamošnje prebivaktvo protestuje proti sedanjemu redu pri štambulskej vladi in odločno zahteva, da se nemudoma uvede prejšnji red. Ako se to ne zgodi, potem se vsi Arnauti napotijo zajedno z Maee-"donci proti Carigradu. Brzojavka iz Janine je vničujoče delovala n* vlado. V Carigradu so sedaj oporni vojaki neomejeni vladali in gospodarji, po kterih želji mora ravnati vlada zajedno z vsemi vojaškimi in civilnimi oblastmi. Častniki morajo pozdravljati vojake, ne pa vojaki častnike. Kjerkoli vojaki ogledajo kakega častnika na konju, ga takoj vržejo na tla. Sultan je prisiljen zahvaliti se vojakom za njihov pa tri jo ti-zem in novi* vojni minister jih mara pozdravljati pred Hagijo Sofijo. Skratka vojaki so sedaj neomejeni gospodarji v Carigradu in nihče ne ve, kako jim bode mogoče odvzeti njihovo dostojanstvo, dokler ne pridejo mladoturške čete v Carigrad. Iz Drinopolja je prišlo nekoliko čet v Carigrad, da nkrote uporne vojake, toda slednji so jih lepo sprejeli ia pogostili na javnih trgih. Solun, J.6. aprila. V mestu je vladal včeraj mir, toda mladotnrški odbor je pripravil vse potrebno, dn*se npr« novej yladi. Tekom dneva as js 1 ti vsak čas je pričakovati, da se s ; parlamentom zgodi ravno tako, ka- f kor svoječasno v Teheranu. Carigrad, 15. aprila. Iz Mersine v j Anadoli. ktero mesto je malo pristanišče ob Sredozemskem morju, pri- j haja vest o velikanskem prolivanju j krvi. Kakor hitro so mohamedanci zvedeli, da je v Carigradu prišla zo- j pet verska ali staroturška stranka j r.a krmilo, so pričeli klati Armence, ki bivajo v Mersini in v okolici. Klanje se je baje pričelo vsled tega, ker je nek Armenec umoril dva mobamedanca. Ker morilca niso mogli dobiti, so pričeli mohamedanci jednostavno klati Armence po vsem mestu in po vsej okolici. Tamošnje krščansko prebivalstvo, ktero šteje 10.000 oso-b. je brzojavilo tukajšnjim konzulom, naj jim preskrbe pomoč. V Mersini sta tudi dva ameriška mi-sijona. Tukaj se zatrjuje, da nemiri v Mersini niso v zvezi z vojaško revol-to v Carigradu, dasiravno vsakdo ve. cs tenm ni tako. S tem so se pričeli v Turčiji zopet stari plemenski in ver&ki boji. Berolm, 15. aprila. Semkaj se br-2»javlja iz Carigrada, da je zadnjo vojaško revo 1 to cam sultan Abdul Hamid organizoval. Med njim in vojaškimi sperniki vlada največje soglasje. Mahmud Muktar paša, je še včeraj izjavil v Yildiz Kiosku, da bode z uporniki kmalo gotov, ako dobi tozadevna pooblastila. O tem so petem sporočili sultanu in ta je takoj ukazal imenovanega pašo zapreti. Dosedaj fte ni znano, kako se bodeta zadržala drogi in tretji vojaški zbsr v Drinopolju in Solunu, kajti tam se vojaštvo is ni uprlo. Tukaj zadobiva mesto zopet normalno lice in vzrujanosti je le malo opaziti. Novo ministerstvo je odvzelo Javo* paši poveljevanje prvega vojaškega zbora, ktero je prevzel Nazim paša, ki je bil svoječasno tudi vojni minister. Baje bode v kratkem imenovan zopet vojniin ministrom, kes vojaštvo tako zahteva. Ako se to zgodi, potem hode med vojaštvom zavladala aopet discipli- telja Jurija Trunka, župnika pri sv. Križu v Beljaku na Koroškem proučevat za nekej mesecev razmere in življenje ameriških Slovencev. Kakor se nam poroča, odpotoval je Rev. Trunk dne 15. aprila iz Trsta in je sedaj na potu proti New Yorku. kjer se najprvo zglasi. Plovitba na velikih jezerih. Buffalo, N. Y., 15. aprila. Danes se je na velikih canadskih jezerih pričela oficijelna poletna plovitba, toda v resnici o tem ne more biti niti govora. Večji del lastnikov perni-kov je namreč sklenilo, da na svojih ladijah ne bodo imeli več unijskih mornarjev in kurilcev. Organizovani lastniki parnikov so brez izjeme sklenili, da v nadalje ne bodo delali več razlike med unijskimi in neunijskimi delavci. Posledica tega je bila, da so vsi mornarji in knrilci, kakor tudi drugi delavci, ki so inače zaposleni na jezerskih parnikih in kterih je 15,000, sklenili, da ne bodo na parnikih delali. Vsled tega se danes promet na jezerih nikakor ni mogel pričeti, kajti skabov ni mogoče dobiti. Novo svarilo Perziji- Washington, 15. aprila. Poslaništvo Zjedinjenih držav v Teheranu v Perziji je tamošnjej vladi ponovno naznanilo, da smatra wasbingtonska vlada perzijsko vlado odgovorno za varnost v Perziji živečih Američanov in njihovega imetja. Kakor se javlja iz Tabrisa v Perziji, so tamkaj se mudeči ameriški misijonarji sklenili, da še v nadalje vztrajajo v imenovanem upornem mestu. Poslanik je zajedno naprosil perzijsko vlado, da mu dovoli poslati imenovanim misijonarjem potrebne jestvine v mesto, kjer baje sedaj ni ničesar več dobiti. Vlada je v to dovolila pod pogojem, da bodo te jestvine dobili le misijonarji in oni domačini, ki so pri njih vslnlbeni, ne pa revolucionarji. koto. Državna pomoč je na vsak na-cin potrebna, ker le na ta način je mogoče preprečiti, da ne prično ljudje lakote umirati. Bomba na železniškem tiru. Na tiru Long Island železnice v Coroni na Long Islandu so našli včeraj bombo, ki je merila v premeru 5 palcev. Bombo so prinesli v New York, da jo policija preišče. Tam, kjer je bomba na tiru ležala se je pied letom dni pripetila večja nesreča, kajti nek vlak je skočil raz tir, ne da bi se zamoglo dognati, kaj je bilo vzrok temu. Poštni roparji. Nepoznani roparji so obiskali poštne urade v Thompson Ridge in Pine Brusk, X. J. V obeh mestih so x di-namitom razstrelili blagajne in si prilastili ves denar in poštne znamke. Odšli so brez sledu. Razstrelba na parniku. Včeraj je dospel v našo luko nemški parnik Sartiia, na kterem se je pripetila razstrelba. ko se je »adil v luki Colon, Panama. Tedaj je bilo šest mornarjev ubitih. Kapitan izjavlja, da se še sedaj ne ve, na kak način se je tedaj pripetila na parniku razstrelba. Mornarji, ki so bili ubiti, so bili tedaj na delu pod krovom. Znižane cene premoga. Philadelphia, Pa.. 16. aprila. Lastniki premogovih rovov v okraju trdega premoga so sklenili ceno premoga znižati, kakor je to običaj vsake spo-. mlad. Iz tega je sklepati, da je pe-stal položaj med njimi in premogar-ji zopet boljši. Nekaj časa lastniki rovov niso hoteli več sprejemati naročil na premog, danes pa naznanjajo, da sprejemajo zopet nasoSOa Kakor preje. Denarje v staro domovine pošiljamo sa f 10.35 sa 20.55 za 41.10 sa 102.75 sa 205.00 za 1020.00 Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošfljatve izplaftofr e. kr. psštnl hranilni urad 7 11 «• 12. dneh. Denarja nam poslati Js najprOB-n-j do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, ssflia zneske po ^omestlc Postal Montr Order sil pa New York Bauk Dull FRANK 8AK8EB 00. 82 Oortlandt St., New York, N. Y. 8104 S*.. Glair Avol, V. & Olarvrtaad, Ohio klMi . - .... ______ .. M Cortlaadt Vrnm Točk fm t*® v«*a M m Ameriko m 98.00 L50 4.00 2.00 4.50 pol Mm.....2.50 * Z £tot leU .... 1.76 paMjamo skupno Iri številke. t«** . ..... '■ kc — Mlin Hnr York . jO«! bata n mKd Mew York •BtroM umleto . . . WAKODA" i*b*ja v«* dan i* aedetj ia praanikov »|QLA8 NARODA" r*Yeioe mi the Peopie") d m«r dfr, «oept Bundajr« tfaiidajra. •abacziptiun yearly $3.00 ^AtfvarMMmsnt oo'»peemeai. l)opi*- 'i*«* podpiea in osobnoeti m se ^DiniT bl*j •«• rta^ovoii pošiljati po M—V :.» v New \ ork, večje sebično, samolastno in kolikortoli po števil" Angležev v Ameriko, kteri r.aeinu, ki je lasten vsem diletantom. avljaj<>, da je v Angliji letos Njim je pomagalo vojaštvo do zmage kakor je bilo kedaj popreje. in vspehov. Došb''" i s > tudi naznanili, da jim bo Sedaj so pa prišli na krmilo zopet sledilo še vrli ko število naseljencev j staroturki in sieer tudi s pomočjo iz Anglije, kajti tamkaj je vsakdo. vojagtva. Sultan Abd ul Hamid, ki prepričan, da je v Ameriki še vedno i jc *e mem02Tede in začasno oblekel mnogo bolje, kakor v stan Evropi, j ^j^jo zapadnjeevropske ustavnosti, kjer je kriza kronična. Naseljeva-1 to suknj0 ZOpet zamenjal s staro- DOPISI. SMtgrsaa, Wis. Cenjeni gospod urednik:— Že precej časa je minolo, odkar je bil zadnji dopis iz našega kraja T ''Glasu Naroda'1. Tudi sedaj nimam poročati kaj veselega, paš pa žalostno vest, da je dne 3. aprila umrla Mrs. Marija Strupe k, roj. Goetiša, iz Logatca na Kranjskem. Pokopana je bila dne 6. aprila in kako je bila od vseh rojakov spoštovana, nam je s\edoč:l njen lep pogreb, kajti udeležilo se ga je obilo občinstva kljub slabemu vremenu. Pokojnica je bolehala skoraj tri leta in zadnji čas ^ Je polastila vodenica, tako, da je moral biti zdravnik skoraj vedno pri njej. Pokojnica ni bila članica kakega podpornega društva, kajti k podpornemu društvu sv. Ivana Krst. jej ni bilo mogoče pristopiti, ker je bila vedno bolehna. Zbolela je kma-lo po poroki in od tedaj naprej ni bila več zdrava. Soprogu ostavlja dve pastorki, za kterih vzgojo mora sedaj sam skrbeti. Rojakom ponovno polagam na srce, da pristopajo k podpornim društvom, dokler je še čas, oziroma dokler jih ne obišče bolezen. Dne 24. aprila pride semkaj slovenski duhoven, ki ostane tukaj, dokler ga bodemo rabili, da opravimo velikonočno izpoved. Spovedoval bo v ietvinskej cerkvi M. B. na vogalu 10. ulice in Erie Ave. Člane in članice društva sv. Ivana Krst. št. 82 .s Belgrad. aSka ta lata 100» ia 19*. Xapiaai Alton Trstenjak. (Nadaljevanje.) SRBSKI KRALJ. "Petar L, po milosti božjo j i volji narodnoj kralj Srbije", to je ves njegov naslov. O njem pišejo inozemski listi mnogo, osobito nemški listi raznašajo o njem tendenčne vesti, ktere navadno drugi dan prekli-cujejo. samo da bi ves svet imel slabe misli o razmerah Srbije. Srbom so razmere dobro znane, saj ve vsak meščan v Belgradu, kaj se godi ua dvoru. Govoril sem z mnogimi Srbi in vsi hvalijo svojega kralja, zlasti meščani (trgovci) so mu iskreno udani, saj pa tudi s svojim nastopom očara vsakogar. Priljubljen je v vseh slojih, saj je življenje na njegovem dvoru vzorno. Slovan je, stremi po slovanski politiki, a to je glede na mednarodne zveze držav v očeh Nemcev veleizdajstvo. Zato ga nemški listi sovražijo, dočim slovanski listi žele, da bi razmerje med Avstrijo in Srbijo bilo prijateljsko. Srbski kralj občuje osobno z narodom, z meščani. Omenil sem že, da se osobno udeležuje sej društev ter društvenih občnih zborov (kmetijske zadruge). Povsod poseza v razgovor in daje nasvete. Klice k sebi ugledne trgovce in se posvetuje z njimi o gospodarskih stvareh ter želi izvedeti, J. S. K. J. opozarjam, da se po mož- : kaj bi bilo dobro ukreniti za procvit kronična. nje Angležev, ku ro se je baje sedaj z,»!>e! pričelo, je tukajšnje časopisje pozdravilo z dolgimi člankami in ta pozdrav jim moramo seveda pustiti, kajti ljudje, ki prihajajo iz Anglije k nam kot naseljenci, so v resnici Američanom dobrodošli, kajti oni se : i 'aim kaftanom evropskih avto-k atov. Nekako resignirano je vse leto dopuščal, da so Mladoturki ali reformerji preganjali njegove prejšnje prijatelje in ljubljence, oziroma • akcijonarje in zaupnike. In sedaj, so zopet slednji na krmilu, jim nosti udeleže velikonočne izpovedi. Pozdrav! Josip Maznaršič. Milwaukee, Wis. Spoštovani gospod urednik:— Iz našega kraja prav malo slišite, ker je prav tak, kakor Balkan, kjer imamo strah, da vsak Čas "poči". Tudi pri nas je dosti novic. Prva. trgovine in obrta. Z meščani občuje osobno in jih nagovarja na ulici. Poleg njegove palače na Teraziji so zasebne hiše. Kadar sreča na ulici svojega soseda, vpraša ga: "Kaj je no vega, sosed t Kako jo, sosed?" To ni. občevali s kterim članom tega klnba. Zdelo se mi je naravno, da ee mladi Srhi ogrevajo za svojo kulturo fat ved- j naravno storili v mnogo večjem ozi- ru, kakor Mladoturki, ko so dobili upravo v svoje roke. S to revolto bi se sieer ne bavili no šola inteligentnih in politično zrelih delavcev, rokodelcev, poljtdelcev in trgovcev. Naseljenci, ki so prišli v soboto s parnikom St. Paul, so, kakor rečeno, i/javili, da jim bede i«.- več njihovih rojakov sledilo — ako se bode to le obistinilo! Vodja angleških naseljencev je med drugim v imenu vseh izjavil: '*Mi zastopamo najboljšo kri Anglije, zdravi srednji stan, vsled kterega je Anglija postala velika. Vsi potujemo na zapad, da tam poskusimo ono. kar -«« naši prednik že toliko- obširneje, ako bi vplivala le na Turčijo, toda ker smo prepričani, da je tudi velikega pomena za Jugoslovane, zamoremo že danes napisati par vrstic o tem važnem dogodku na našem Balkanu. Vrnitev k staremu načinu vladanja v Turčiji bode zelo vplivala na mednarodni položaj v Evropi. Za vse ono, kar se je pripetilo v Bolgariji, ki je povodom ' vladanja Mladoturkov postala neod- krat vsih-šho iw^kusali. Ako bi bilo. . . . .. .. , . visna, iu kar je Avstrija storila 5 bi ! ,, pri nas doma vse v redu, potem zamosli doma boljše napredovati, kakor tukaj. Toda gospodarske razmere so v Angliji tako nazadovale, da se je morala pametna politika umakniti fantazijam jingotov. Da bi sc časi pol>ojjšaIi, za sedaj še ni misliti in tako smo se napotili v Ameriko raje takoj, kakor da bi še v nadalje čakali. Tako prihajamo semkaj v deželo, ktera nam zamore celo v času krize nuditi več, kakor lasina domovina.'' Nijeden izmed došlih Angležev ne ostane v velikih mestih, toda vsak zahteva, da dobi tako deio, kakoršnjo mu ugaja in s kterega pomočjo zamore živeti v ravno takem komfortu, kakoršnjega je bil navajen v Angliji. Morda bodo nekteri pričeli z malo trgovino, ktoro potem kmalo povečajo in hitro <>gate. Toda tako njihovi predniki, o kterih so na par-niku govorili, niso počenjali. Tako niso počenjali oni ljudje, ki so prihajali preje na zapad, da so spremenili tamošnje divjine v rodovitno ■ealjo, polja in cvetoča mesta. Pri nas je še vedno črtati o brezposelnih ljudeh, kteri pri najboljši volji ne morejo najti dela v svojem poklica — kajti proaperiteta se 6e vedno ni vrnila. Toda čemu naj bi tudi drugi naseljenci ne ravnali ravno tako. kakor oni Angleži, kteri v resnici ne ostanejo v velikih mestih T Cemn stradati v velikih mest:h, ako se na deželi lahko dobi delof To delo sicer ni lahko in zabavno, kteremu sledi zvečer zabava pri čaši pive, vsekako je pa tako, da prinafta zaslužek, kte-r~. zdržuje dušo in telo. Herceg-Bosno. kteri nesrečni deželi i je za mladoturŠkega vladanja i anektirala, se Mladoturki niso mno-1 'xo zmenili in so jednostavno vzeli I te dogodke na znanje kot "fait ac- compli". Oni izgubo dežel niso obžalovali, kajti v nadomestilo tega so vendar imeli ustavo in parlament in v kabinetu pristaše svoje lastne stranke kot ministre! Sedaj pa, ko so prišli Staroturki zopet na krmilo, pa nastane zopet veliko vprašanje, bodo li oni priznali omenjene "fait accompli "T Bodo li oni pr znali aneksijo Herceg-Bosne in neodvisnost BolgarskeT Nikakor ni izključeno, da bodo sedanjo revolucijo skušali tudi razširiti na druge dežele. Ako se pa to zgodi, potem je z jedva ustanovljenim mirom na Balkanu zopet pri kraju in ne bode dolgo, ko se bode zopet poročalo o "važinih dogodkih na Balkanu". Iz divjine po petnajstih letih. Los Angeles, Cal., 14. aprila. Semkaj je prišel iz divjine v Nevadi in Arizoni stari prospektor Albert Courtney, kteri se je 15 let mudil v divjini ne da bi v tem času eital Vak časopis. Ko so mu povedali, da je v tem času umrla kraljica Viktorija on je rodom Ansrlež), se je nepopisno čudil in ni hotel tega verjeti, dokler mu niso pokazali dotično poročilo v nekem starem časniku. On tudi trdi, da dosedaj ni vedel, je li kak človek na svetu, kteremu je ime Tekom zad- Theodore Roosevelt, kajti o njem je pa zato, ker da gospod vse maše, vse krste, pogrebe in poroke v cerkveno kaso. Zato pa, fantje in de-e kleta. sedaj le na ženit ve po Veliki noči! Druga, da imamo prav lepo polje, hvala slovenskim fantom, ki ^ nas razveseljujejo, a sramota za nas. da imamo orgaaista Nemca, imenom Heina, ki je nas Slovence na i:eki veselici psoval '" windische Hunde''. Naša narodna čast zahteva, da ga postavimo tja, kamor spada. Tretja, da kriza pri nas še vedno gospodari; mnogo jih še brez dela postopa, tako, da morajo drugi za nje skrbeti. Vendar pa vsejedno ni tako hudo kot lani, ko so morali celo svetniki pri "Lužarju" plačevati po tri dolarje za board na mesec. Vsi pa upamo, da bode kmalo bolje. Kadar je pa prav "žavtova", si pa pri Lu-žarju s pivom duše privezujemo. Napredni Slovenci bodo priredili letos že dve predstavi; sedaj jo bodo društvi sv. Ivana in sv. Josipa ua prvo nedeljo v majniku. Igralo b(' bo igro: "Strie in nečakinja". Spisal jo je nek domač.n in je vzeta iz prav domačega življenja. Hrvatom je sicer že precej znana, vendar upamo, da se jo bodo s tamburaši udeležili. Čisti dobiček je namenjen dobre namene. nekaj čudnega, toda to fd starodav- j ne razmere. Tako je in ee bi bilo j drugače, ne bilo hi srbsko. Naravno; je torej, da je krr\i. ki se sam klanja | starodavni tradic iji, j riljubljen pri narodu. Peter I. je kralj "j "> narodni volji". Oa je ustaven kralj v polnem pomenu besede. V delovanju svojem je on slika in prilika Angleškega kralja, ki je po s »dbi f-amih Nemcev ustaven kralj, te j tik kralj, ki izvršuje le voljo parlamenta, narodnega zastopstva, ltavna se strogo po sklepih narodne skupštine, kar pa tudi povdarja v s*rojili besedah. Sam dr. Vladan Gjorgjevic, bivši minusi erski predsednik, Ki je bil odločen nasprotnik kraljev in vseh radikal-cev, priznava, da. j Peter I. ustaven vladar od nog do glave, ki brez narodne volje ne stori ničesar. Vse torej, kar se vrši \ Srbiji, je le izraz narodne volje, s'ilep parlamenta, v kterem narekuje smer politike večina. "SLOVANSKI JUG", Srbi s • delaven Lu trezen narod. Lepo 6e razvijajo, a da so dobri gospodarji, svedoči nam to, da so državne linancije \ r.du. Pomisliti je samo treba, kako sta flilan in Aleksander zapravljala in Srbiji ves Hvala Bogu, post je minul; naj-ikredit pokopala, saj je znano, da še več smo bili pri 4: arnikih'' in "stockfisha"; sedaj se pa že veselimo vsako nedeljo na West Allis, kjer bomo dobili za prigrizek vedno pravo kranjsko svinjetiuo, klobase, dobre jezike itd. Sedaj pa. gospod urednik, voščim 'Alelujo" in žegen'' ravno tako dišal, kakor nam. V kratkem se pa zopet oglasim. Fran Dežman. Vam prav veselo upam, da Vam je njib let je prišlo iz Evrope štiri petine naseljencev iz krajev, kteri so odvisni skoraj edino le od poljedelstva. kar velja pred vsem as one naseljence, ki prihajajo iz Avatrije. Za trn ljudi bi bilo gotovo prav lahko ravnati tako, kakor se ravnajo Angleži, ki gredo delo aaiprqje iskat na deželo, kjer se jim hode kasneje gotovo nudila prilika, da psntsnejo psnj ali slej s&montoijm gospodarji, M kodo živeli na svafaan ssntjiiču m v svojih hišah. slišal šele sedaj v prvič. Tu pa tam je sl'šal, da je prišlo pred leti med Zjedinjenimi državami in Špansko do vojne, dočim o anglo-burski vojni ni ničesar slišal. Tudi o druzih važnih dogodkih, ki so se pripetili tekom zadnjih let, ničesar ne ve, in naravno mu je ,tudi gibanje sufragetk nepoznana Vseh petnajst let je bival v gorovju ia na prerijah v Nevadi in Arizoni, kjer ni nikdar imel prilike dobiti kako knjigo ali časopis. Gosp. Fr. Stefanich, Fresno, Cal. Dragi rojak:— Naznanjam Vam, da sem dobil vino in sem z njim prav zadovoljen, ker je dobra in izvrstna kapljica. Zatorej Vas tudi priporočam vsem rojakom, kteri hočejo dobro vino piti, naj se le na Vas obrnejo, ker prepričan sem, da bode vsakdo zadovoljen. Kakor hitro bodem s tem vinom gotov, takoj se Vam zopet priporočim. F. G. ga bo zmeraj pil, dokler bo živ. Konečno Vas pozdravljam in Vara želim mnogo odjemalcev. S spoštovanjem Frank Gnil, Bnssey, Iowa. NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da sem odprl na 1382 E. 43rd St., N. E . svojo KLEPARSKO DELAVNICO. Izdelujem in popravljam vsa v kleparsko stroko spadajoča dela, ter se priporočam rojakom, da ms posetijo. Naročila inx popravila izvršujem točno po primerno nizki rad. John Zdovsc, 1382 E. 43. 8L, N. E., Cbvsland, O. (14-80—4) i. 1905 tujci niso imeli zaupanja v srbske banke. Ali kralja Petra vlada je vse popravila. železnice so pro»'e, tobačna tovarna je prosta; ves monopol je v domačih rokah. Mlada država s. zdravo razvija Električni tramvaj, Id veže vse dele mesta, je ves čas poln, kar je dokaz, da je trgovina i:: t brt ter sploh ves promet zelo živahen. Uveril sem, da belgradsko meščanstvo ne čuti, kaka nevarnost je za Srbe, da Nemci prodirajo na iztok. V Srbiji živi le kakih par tisoč Nemcev, ali ti so mirni in pohlevni, tako, da nihče ne čuti, da žive. Nemcev res ne ljubijo. Avstrijske Nemce imenujejo Švabe. To pa ni Čudno, saj žive v večni borbi z njimi Vedo, da Nemci in Madjari zatirajo S1 ne in da tudi njim v Srbiji niso -a-klonjenL Leta 1904 je neka nemška družba z Ogrskega napravila izlet v Belgrad. Po Belgradu so korakali s frankfur-turico, a godba je svirala " Wacbt am Rhein". TJeščani so to mirno sledali, n kogar ni motil in vznemirjal nastop Nemcev. Ko sem jim rekel, da se čudim njihovi hladni krvi, smejali so se in dejali: "Pa kaj nam bodo ti Švabe!" Nemško nevarnost pa tem bolj vidijo mladi pijonirji srbski. Ti pijo-nirji hočejo ob Savi in Dunavu stati na straži. Mislim leta 1904 so osnovali v Belgradu klub: "Slovanski jug". Ta klub ima čitalnico, kjer so ti na razpolago raznovrstni časopisi. Na Teraziji ima klub tri sobe v najemu, v največji je čitalnica. Namen mu je širiti narodno zavednost. V klubu nisem zapazil nič takega, kar bi kazalo na revolucijske misli, in zato sem se čudom čudil, da je hrvaška vlada na migljaj budimpeštan-ske uprizorila veleizdajsko pravdo proti tistim Srbom, ki so morda kdaj Za kratek čas. Iz šolske naloge. Stari Rimljani so se vsak dan po dva do trikrat kopali; mi kulturni ljudje pa preoblečemo perilo po je-denkrat na teden. Težaven položaj. Slikar: ' Oh, v kakej zadregi se nahajam! Ak.o naslikam slabo sliko, jo nihče ne kupi, ako pa napravim dobro sliko mj. jo odnese — ekse-kutor!" naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra ia naravna bela vina po 35ct. galona, • posodo vred. Manjših naroča! 50 galon ne qprejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja druga polovica ae plača pri prejemu vina. Vsak naro&nik plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje nitančni naslov kam noj pošljem. Za večja naročila kakor Car load, ae pismeno i "Ali ste se že tretjič moži?" "Joj, ta mora biti gata!" Prva miseL ie euli, vdova Žominova pa zelo bo- 3« ujema. "GostilniiSarka zna res izvrstno kuhati!" "Da, njen mož pa prav dobro računati ! *' PROSTO PO PREŠERNU. Frank Stefanich, R. F. No. 7 Box 81, FRESNO, CAL. pa ostanemo kakor smo Trud« pozne ure že. bili!1 POZDRAV. Pred odhodom v milo mi staro domovino pozdravljam vse rojake In rojakinje v Barbertonu, Ohio, posebno Babnopolce in vse tiste, ki so me spremili na kolodvor, ter jim kličem: Na veselo svidenje I New York, 15. m al. travna, 1900. Ivan Mlakar. Kje je moj mož FRAN BREKANf On je velike rasti in je ne vem kam odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kam je Šel, naj mi naznani. — Mrs. Lena Brekan, 3fi0 Florida St., Milwaukee, Wis. (16-19—4) ž Kje je PETER BRANKOVIČf Doma je iz Cerkelj pri Kranju, Gorenjsko. V Amerike je prišel okoli Božiča leta 1905 in je bival dolgo v New Torku. Prosim drage rojake, ako kdo ve aa njega, naj mi naanani njegov naslov, aH pa naj se . PROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MASH TTfSRftTANIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rook Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Vtt™. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIEANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Avs. • aWw BL, 80. Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, drqgi nadzornik, P. O. Box 641 Breleth, Minn. MTTTATST, KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7tfa St., Calumet, POROTNI ODBOR: IVAN KjBRŽJLSNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Pa. IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 6313 Butler St., Pittsbszg, Pa. IVAN MERFfAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Od drufcva m. Mihaela M. 40 t CUndge, Pa. iM Vidmar, 9889, II. raz. Dračtvo Šteje 97 ilanov. Od družtva sv. Barbare St. 47 v Aspen, Colo. Lovrenc Kražovic, eert. 2720, L raz. Društvo šteje 96 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. John Rigler, oert. 3863, L raz. Društvo šteje 131 članov. Od društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Johana Andolšek, oert. 8798. Društvo šteje 42 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Marija Rigler cert 8584. Društvo šteje 62 članic. Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspen, Colo. Frances Krašovec, cert. 9663. Društvo šteje 43 51. Od društva sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Andolšek Frank, cert. 4286, L raz. Društvo šteje 96 članov. Od društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Tassotti Josip, cert. 3018, II. raz. Društvo šleje 24 članov. Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, "Wash. Simon Pod-pečnik, cert. 2128 L raz. Dr. šteje 93 članov. Od društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. August Samec, cert. 7700, L raz. Dr. šteje 167 članov. Od društva Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Lovšin John, cert. 5337, Rabič John, cert. 4888, oba v L raz. Društvo šteje 155 članov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. sdravirik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago 8t. Joliet, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov k drag* listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, ®y, M nt-, po svojem tajniku in nobenem dragem. Dsaarae pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: 30BN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-ms dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake 9«Ujatvs tadi na glavnega tajnika Jednote. Ves pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj ss pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, Box 138, Bmrdine, Pa. Pridejani morejo biti natančni podatki vsake Društveno glasilo j« "GLAS NARODA1 1i urada glavnega tajnika J. S. K. Jadnote. PRESTOPILL , Od dr«Stva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Frančiška Strniša, cert. 04§, r. 1875 k društvu sv. Jožefa št. 89 v Gowanaa, N. Y. Prvo društvo 40 članic in drugo pa 2 članice. Od društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. John Terlep, cert. 528, r. I. raz., k društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver Colo. Prvo društvo ttope 119 drugo pa 96 članov. Od društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Frank Turek, cert. £94, r 1874. T. raz., k društvu sv. Jožefa št. 85 v Aurora, Minn. Prvo dr. šteje 161 drugo pa 56 Članov. ©d društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash, k društvu m. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash. Frank Repenšek, r. 1871, cert. 2114 L raz.. Frank Mauric, r. 1878, cert. 6006, I. raz. in Ciril Ermeuc, r. Ifl77, oert. 5301, I. raz. Prvo društvo šteje 93 in drugo pa 23 članov. Od društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. Marija Terlep, oert. 81*2, r. 1885, k društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. Prvo društvo šte-js 91 in drugo pa 43 Članic. Od društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. Brigida Enneme, oert. 9198, r. 1883 k društvu sv. Barbare št. 72 v Ravensdale, Wash. Prvo društvo šteje 24 in drugo pa 4 čl. Od društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Frančiška Turek, k društvu sv Jožefa št. 85 v Aurora. Minn. Prvo društvo šteje42 ic drugo pa 21 članic. Od društva >v. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Jos. Pleše, cert. 3015, r. 1879, II. raz. k društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm. Minn. Prvo društvo šteje 26 drugo pa 161 Članov, Od društva sv. Mihaela Arh. št. 27 v Diamondville, W&r Frank Ar-boM, oert. 6709, r. 1880, II. raz. k društvu sv. Martina št. 83^v Superior, Wyo. Prvo društvo šteje 23 in drugo pa 21 članov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Pa. Kari Strniša, cert. 1043, r. 1873, I. raz. k društvu sv. Jožefa št. 89 v Govanda, N. Y. Prvo di rfl vo šteje 76 drupo pa 13 članov. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Pittaburg, Pa. John Rozman, cert. 1G38, r. 1858, I. raz. k društvu sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa. Prvo društvo šteje 75 drugo pa 97 članov. Od društva sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. John Skerl, cert. 5736 r. 1887, I. raz. k društvu sv Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. Prvo dr. šteje 90 in drugo pa 60 članov. Brat Anton Stois cert. 7349, član dr. sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kant. prem en il razred iz II. v I. Brat Frank Urbančič cert. 10685 član dr. sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, lad. je presto umrl dne 19. marca 1909 j vzrok smrti: Alcoholism. Zavarovan je M za $1000. Društvo šteje 94 članov. ČRTANL Anton Gantar, cert. Od društva sv. Alojzija št. 31 v Braddoek. Pa. 4048. rojen t raz. t. Društvo šteje T Od društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Pa. Ivan Starec, eert. 3313, I. raz., društvo šteje 66 članov. Od društva sv. Roka št. 55 v Brownfield, Pa. Ivan Cergol, cert. 7479, I. raz., društvo šteje 45 članov. Od dr. sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Marijan Bakotič cert. 4752, Božo Delič cert. 4746, Andrew Matijevič cert. 6316. Vsi v I. razredu. Dr. šteje 174 članov. Od društva sv. Bsrbare št. 39 v Roslyn, Wash. Helena Malnar, cert. 9484. Društvo šteje 52 Članic. Od društva sv. Jožefa Št. 29 v Imperial, Pa. Neša Starec, eert. 9017. Društvo šteje 31 članic. Od druitra sv. Alojzija št. 31 v Braddoek, Pa. Anton Dolenc, eetri. 8##9, L rax. Drrftvo Šteje f Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Aretovana je bila 30. marca slabo-glasna Marija Pižmohtova v Ljubljani, rodom iz Trbovelj, ker se že dlje časa potika okoli, ne da bi se mogla izkazati s čim se preživlja, poleg tega jo pa še sodišče preganja v policijski tiralnici zaradi prestopka goljufije. Vlom v cerkev. Od 20. na 21. suš-ca so dosedaj še neznani tatovi vlomili pri župni cerkvi v Špitališeu. Odtrgali so oknu mreže in šli- potem v cerkev, kjer so vlomili v nabiralnik. Tudi drugega so skušali odpreti, a se jim ni posrečilo. Brata ubil. Janez Gostiša, 22 let star, služi v Dol. Logatcu za hlapca. Dne 19. svečana t. 1. zvečer je prišel njegov brat France, s kterim Gostiša ne živi v najboljšem prijateljskem razmerju, pred hlev razgrajat ter zahteval od Janeza dve kroni. Ker jih ni dobil, zagrozil mu je, da ga bo pretepel. Obdolženec je pa nato stopil oborožen z železnimi grabljami ter je brata Franceta posvaril, naj miruje. Ta pa je skočil proti njemu in se je obdolžencu zdelo, da ima nož v rokah, nakar je začel Janez bežati, brat France pa tega zasledovati. Misleč, da se bratu ne bo moe ogniti, obrnil se je obdolženec ter udaril brata Franceta z grabljami po glavi, vsled česar je ta radi zadobljene poškodbe umrl. Zvedenca sta izrekla, da je imel usmrčeni nenormalno tanko lobanjsko kost ter da udarec s takim orodjem pri normalni lobanjski kosti ne povzročuje smrti. Sodišče je obdolženca obsodilo zaradi pre-greška zoper varnost življenja na en teden ostrega zapora. Henrik Premru, kontorist, je bil aretiran nedavno na Dunaju. Zasledovan je radi vlomov v Postojni, Novem mestu itd., ktere je izvršil v družbi s svojimi brati. PRIMORSKE NOVICE. Vsled smrti zaročenke je skočil v morje in utonil v Pulju pekovski pomočnik Jakob Vozite. Kamen iz Rima. Rimski dijaki nameravajo prinesti v Trst kamen, z rimskega Foruma v ta namen, da bi bil to temeljni kamen laškemu vseučilišču v Trstu. Filip Ropaš, znan socialnodemo-kratični agitator in prirejevatclj shodov po goriški okolici, je prestal svoje dve kazni, eno radi tatvine, 7 mesecev, drugo radi žaljenja 11 Veličanstva", 10 mesecev. Iz Gorice je izgnan ter odkazan občini, kamor je pristojen, to je Vransko na Štajerskem. Kaznovan je bil 13krat. Zastrupiti je hotela v Ajelu v Fur-laniji 401etnega delavca v tvorniei stolic po imenu Koška njegova ljubica, ki je živela ž ijim. T vivo mu je primešala iskak ftNpi )• pil on, je pila še ona, ali rešili so oba. Žensko so odvedli v zapor v Červi-njan. Koška je Hrvat. V oni tvorniei je okoli 100 hrvatskih delavcev. V gostilni je umrl neki L. C., in sicer v neki gostilni pri Kočevji za Raštelom. Bil je malo opit, pil pa je naprej, ko so mu prijatelji naročili nov liter vina. Kar se je zgrudil na tla ter ostal mrtev. Zadela ga je kap. Izpred sodnije v Gorici. Kolon pri baronu Tacco v Št. Ferjanu 421etni Josip Mužina je bil obtožen, da je poškodoval streho hiše, kjer je bival tpr da je pobral baronu drv in lesa, kar znaša zanj skupno škodo 350 K. Mužina je bil obsojen na 3 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. 381etni Valentin Šavle, kovač, je prišel natrkan domov ter sc skregal s stariši. Pri tem je ranil mater na glavi. Dobil je za to 3 tedne ječe e postom vsak teden. ŠTAJERSKE NOVICE Upor v kaznilnici Iz Gradca pore*« jo, da so se v Lankoviou uprle jetnice. Vpile so na ves glas, razbile ♦ okna ter jedilno opravo z jedili pometale na ulico. Mimoidočim delavcem so klicale: "Oprostite nasi Pridite notri!" Razgrajanje je trajalo od 5. ure popoldne do 9 ure zvečer. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla dne 30. marca Josipina Sernec, soproga pred kratkim umrlega slovenskega odvetnika dr. Ivana Ser-neca. Rajna je bila znana zaradi svojega blagega in plemenitega značaja. HRVATSKE NOVICE. Za Strossmajerjev spomenik se je nabralo že nad 150.000 K. Trezni hrvaški rodoljubi, ki jim ni za parado, ampak za umstveno povzdigo naroda, so že davno predlagali in vstrajajo še danes pri tem, naj bi se namesto mrtvega spomenika dvignil Strossmajerju živ spomenik: spomenik narodnega in kulturnega življenja — narodne šole za povzdigo narodne izobrazbe kot predpogoja gospodarskega in političnega ojačanja naroda. Vendar se vidi, da odbor \ straja pri prvotni nameri in namerava 1. 1917., ob petdesetletnici akademije za znanost in umetnost odkriti spomenik Strossmajerju. Obenem se misli takrat dvigniti spomenik enemu največjih hrvatskih učenjakov dr. Rač-kemu. Za ta spomenik je nabranih tudi že 30.000 kron. Prav pravi "Riječki Novi List": "Pa kaj hočemo! Nam je glavno parada, za njo dobite takoj ljudi, kolikor hočete. Prihranimo spomenike mrtvim za boljše čase, sedaj pa delajmo, da ohranimo narod. Slavnim generalom se dvigajo spomeniki po dovršenem boju, a ne, dokler vojska traja. Mi smo pa še vedno v bojnem položaj® Napad na finančne stražnike. Iz Zadra poročajo: Finančni stražniki ?o ustavili dva sumljiva moža. Oba sta izvlekla revolverje in pričela streljati. Dva finančna stražnika sta težko ranjena, eden je zaboden z nožem. Ostre odredbe hrvaške vlade. Hrvaška vlada ni izdala samo odredbe da ji mora prebivalstvo izročiti strelno orožje ter prepovedala uvoz in izvoz strelnega orožja, ampak je izdala tudi ostre odredbe glede ogla-šenja tujcev. Gospodarji morajo tudi tak*)j. ako na tujčevem obnašanju opazijo kaj sumljivega, to javiti o-blasti. BALKANSKE NOVICE. Kralj Ferdinand obišče Carigrad? Sofija, 31. marca. Vodja kraljeve tajne pisarne, Obrovifi, se je s trgovinskim ministrom Ljapčevom odpeljal v Carigrad s tajnim nalogom, da pripravi vse potrebno za obisk kralja Ferdinanda v Carigradu. Obisk se izvrši, kakor hitro bo končno sklenjen bolgarsko - turški sporazum. RAZNOTERO 8TI. Izkoriščanje prebivalstva v Avstriji. Navajamo številke: Eden generalov kršč. socijalcev, dr. Ge&s-mann, dobi na leto 8000 K penzije kot kustos vseučiliške knjižnice, 20 tisoč kron penzije kot bivši minister, 8000 K plače kot dež odbornik na Dunaju, 6000 K dijet kot drž. poslane«, 4000 K dijet kot deželni poslanec. Skupaj 46.000 K. Drugi tak siromak je tudi eden generalov kršč. socijalcev dr. Weisskirchner. On dobi na leto: 21.000 K penzije kot ravnatelj mestnega magistrata na Dunaju, 40.000 K kot trgovinski minister, 6000 K dijet kot državni in 4000 K dijet kot deželni poslanec, skupaj 71.000 kron. Upamo, da no-| beden teh ne trpi pomanjkanja. Ko bi bilo ljudstvo, ki ju vodita za nos, tako dobro preskrbljeno! Zakoni od 50 let neveljavni V St. Jamesu v Statonbourgu na Angleškem so dognali, da tamošnja cerkev nima pravice sklepati zakonov. Zato je duhovnik s prižniee naznanil, da so vsi zakoni od zadnjih 60 let neveljavni. Vendar se bo našla oblika za legaliziran je zakonov. Madžari so nabrali za ponesrečence v Messini 672.600 K. Ogrska vlada je od teh dala laškemu konzulu v Budimpešti 500.000 K, ostalih 72.500 pa je .porabila za rodbine ponesrečenih ogrskih rudarjev v Rečici. Korektno to ni, toda praktično. Vpliv godbe. Kako različno vpliva na različne ljudi godba, se je že veliko pisalo in govorilo, vsak je imel kolikor toliko tudi že sam priliko ta vpliv občudovati. Odvisno je seveda veliko od duševnega razvitka poslušalca in od načina godbe same. Navadna godba pojavi pri navadnih ljudeh vzdig peta, divji ples in duševno omamljen je za vse, kar ne služi divjemu veselju, v kar pomaga v veliki meri zraven alkohol, kterega ob taki priliki brezmerno zavživajo. A tudi izobražencu razburi lepa godba, sosebno pristni umetniški valček, 1 a z položene živce, odtrga ga iz spon r avadnega vsakdanjega življenja in skrbi, in ga dvigne v ono lahko in prijetno življenje lahkomiselja in zabave, kar mu je obilo poplačilo truda in skrbi ter neumornega dela za obstoj in vzdrževanje primerne mu eksistence. Da, blažilno vpliva nanj, in razvedrujoč ga ob enem bodri k novemu delu v življenskem boju. So pa tudi ljudje, na ktere vpliva lepa godba bodisi stalno, bodisi le kadar se nahajajo v različnih težjih življenskih položajih, sentimentalno in melanholično. Ob zvokih godbe, ki mu pretresajo srce in čute t in prodirajo v najgloblje vrzeli nje-sovega duševnega boja, ga omamijo in mu ustvarjajo najbujnejše slike, prilagode jih njihovemu reelnemu ali možnemu življenju. — Obširno in razsežno bi se še lahko ob najrazličnejših podobnih pojavih in učinkih poročalo, toda ni moj namen se spuščati v daljše razmotrivanje, — za kar tudi ni prostora — ampak bi-1 jezim le še pojav, ki najjasneje osvedočuje, kako različni, raznobojni in v svoji vrsti dalekosežni so vplivi sosebno spretne umetniške godbe. — Znameniti umetnik Jan Kubelik je nastopil v Odesi. Njegovemu res umetniškemu igranju je prisostvoval tudi tamošnji realec M. Barski. Po koncertu se je vrnil domov, ter pisal sledeče pismo: Slišal sem čudovito godbo, ktera me je odvedla v one nam neznane bajne svetove v kterih najdemo morda srečo. Naslajaje se ob nje zvokihx spoznal sem. kar je na svetu najvzvišenejšega in najlepšega, a gledal tudi umazano blato sramote in gnjusobe. Spoznal sem vse, in zemeljska kroglja, kjer se kopiči toliko zla, se mi zdi premajhna, dolgočasna. Življenje mi je gnusno in nevzdržljivo, ter z veseljem odhajam. — Na drug listek je napisal: Dragi starši, oprostite žalost in težave, ki Vam jih povzročim, zahvalite še enkrat mojstra za krasno spoznanje in sporočite mu moj zadnji pozdrav. — Nato je ugasnil luč in se ustrelil. Preveč dela. Sosedinja: "To je pa že grozno, kako so tvoji otroci razposajeni." — Druga sosedinja: 'Da, da, vsaj se že pripravljam celo leto, da bom te paglavce nabila, pa nimam nikdar časa." Noto veliko sleparstvo v Budim-pešti. Budimpeštanska policija je prišla na sled velikemu sleparstvu tamkajšnjih zlatarjev. Isti so namreč raz-pečavali prstane, ki so bili v sredi napolnjeni z ničvredno maso in tako spretno izdelani, da sleparstva niti državni puneovni urad ni opazil. Dognalo se je, da je s temi prstani tfila preplavljena ne le vsa Ogrska, marveč tudi inozemstvo. Sleparske prstane je izdelovala juvelna tovarna Arpada Fischer, ki je v preiskavi, da jih je izpečal najmanj 10,000, da pa za potvorbo ni vedel. HARMONIKE fcstfial kafceitasasii pspravljam p« naiaiilth tr peine ta taacslpvs. T M ■f^jivo mWo polije, kttnafc lt let takaj v tem posl« ia aedaJ v jem lastnem dom«. ¥ Minnk msm kraajske kakor vae dn« nik« ts rataaam p* 4*1* ktkuftu kde *aktsea base aadalaalb avrašaa}. JOHN WENZEL, 1017 E. S2md Str.. CWv«l»»4, O. NARAVNA Slab zagovor. Žena: "Ali te ni sram, da še le sedaj domu prideš f'' Mož (pijan): "Neumnost, saj sem bil že šestkrat skoraj tu gori!" Posledice. "Gospica Diamant nima več toliko snubilcev kakor preje, dasi je še vedno lepa!'' "Da, da, ona je lepa, toda nje oče je zgubil še lepše premoženje na borzi!" » & KALIFORNIJSKA VINA ft NA PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 d. galon s jxjsodo vred. f>jg Dobro belo vise od 60 do 70 ct. */ galon 8 poeodo vred, fy livrstoa tropavic« od $2.&0 do $3 VV galon s poeodo vred. fSL Manj nego lO galon naj U nihče ne naroča, ker muje ko-ličine ne morem raipošiljati. /% Zajedno z naročilom naj gg. na-Nf' roeniki dopošliejo denar, očro-Tjj ms Money Order Jf* jtr Spoštovanjem lj, St jNik. Radovich, V* 594 Vermont St., San Frascis«^ Cat. Jbf Ustanovljeno 1897. Svetovno znani med. Profesor Dr. E. C. COLLINS, Ustanovitelj Collins N. Y. Med. Institute. 300,000 Ozdravljenih! Cernu bi ic dalje trpeli? 300,000 /a raznimi bolezni bolaih ljudi, med kteri mi je l>i;o inmvi taLih. k^jc s., dragi zavodi in zdravniki že t»ia»i:i kot neozdru\e jt Lilo ozdravljenih po priznani:, proiesorjih Collinsovepa newvorikega zdravilnega zavoda. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in doigo bolni, omenjeni profesorji lahko ozdravijo. Pridite takoj (aJi jim l -i pišite v Vašem la-tm m jeziku t, in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, ktera Vam b<>do takoj olajšala tako, da bodete zopet zdravi! N1KARI BREZPLAČNO. P"«*«* se posve- so profesorji, ki se bodo z lujte z našimi profesorji v Vašem jeziku, kajti nasveti se dajejo brezplačno. ITj"Zdravila dobite najčistejša in povsem sveža; razpošiljamo jih po vsem svetu proti povzetju. ne poverite Vašega zdravja ia bodočnosti neizkušenim zdravnikom! In ne dajte se zavesti po oglasih neodgovornih zdravilnih zavodovl CollinMpo«alUTe«wiMtiMteo«1 till vsžitl Hitfciv Iz IIV TOKA i« H, Mirti M i« I I TBSTA.................... laAMA, i UUBWAI1---------------- ,, , . M„.Mmn ififlf—»i.....................^^ism v KJJHiOTOA. f IMA iB Mffl^ Mt^ ..... $50.00, M6.00 in CoM Gol Ag—ta, s vuuuta stnet. new vi N V Karal Mmy. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. t l (Nadaljevanja.) Bil je zelo popustljiv in obe ženski sta bili nepopisno srečni. Veled as norem odbiti njegovo prošnjo in tako odidem v drago sobo, ki je aaravoo skoraj ravno taka, kakor prva. Hčerka odide za nekaj časa ms ia se kmalo vrne ter prinese moli zaboj, ki je bil povezan z vrvmi. ** Ugani, efandi. kaj je tu notri T" reče mi pek. "Kako naj uganem; povej mi." Petem odstrani pokrov in na dan pride precej velika steklenica. "To je sok vinske trte", mi reče. "Ali tmeš piti vino t" "Seveda, toda pusti to v steklenici in se sami pogostite." "Te nam je zabranjeno. To vino je iz Grške. Dobil sem je od nekega trgevea ia tako sem je shranil, dokler kedo ne pride, ki sme vino piti." KJjab temu pa vina nisem hotel piti in to ga je vidno, užalostilo. Potem nekaj čju-a zopet premišlja in reče: "Ako nočeš piti, potem tudi vina nečem več imeti v svojej hiši. Ci-leka, naj li damo vino ubogemu in bolnemu ZabanuT" Ona takoj v to privoli in vpraša, naj mu li priloži se nekoliko peciva. Pek v to privoli in me potem vpraša: "Toda efendi, ako hočemo, da siromak dobi ta dar. nam moraš storiti malo vslugo!" "Sad, ako mi bode mogoče. Kedo pa je ta Zabanf" "Vse svoje življenje je izdeloval metle, sedaj je pa postal prosjak, ker je bolan, tako da ne more več delati. Preživlja se od radodarnosti onih ljudi, kterim je Alah vsega dovolj dodelil." "Da, on je prosjak in tu pa tam mu pošljemo kako darilo", pristavi njegova hči. "Prebiva *redi gozda na polupoti med Džnibašli in Ka-bašem." Že ponovitev tega stavka, še bolj pa glas v kterem je izustila te be- sede, bi ee mi moralo dozdevati sumljivo. Dekle je pričela govoriti hitro, ko njeo oce ni Ji koueal, tako, da prav lahko opazim, da me hoče na nekaj opezoriti. Stala jt za pekom in ko se ozrem proti njej, povzdigne »varljiv« kazalec svoje desnice, ne da bi njen oče o tem kaj opazil. "Kak gozd je to t" vprašam povsem nedolžno. "Tam rastejo same bukve in hrasti", odvrne mi pek. "Le tu pa tam t^toji kaka jelka in cipresa. Kaj ti li pot natančno popišem?" "Prosim." ^ "Od tu jezdiš proti jugozapadu in sicer vedno po kolovozu, ki te povode aa ravnino. Tu krene pot proti jugu v tmeri Terci Oorena in Ireka; tam Wdei pa našel sledove, ki te do vedo na desno do nekega potoka, ki se pod Kabačem izliva v Seidli. Ne daleč od tam, kjer prideš do potoka, je prašen prostor in na robu tega prostora stoji Zabanova koča." "Ia on stanuje tam povsem sam?" "Da." Prosjak, ki živi povsem -am v gozdu, je gotovo sumljiva osoba. In poleg tega še obnašanje pekove hčerke. Vsekako imam dovolj povoda, da sem previden. "Ln misliš, da ga najdm doma", povprašujem nadalje/ "Da. On ne more nikamor, kakor sem slišal, kajti sedaj je bolan. Vsled tega ran pošiljam ta dar." "In kako vslugo naj ti storimf" "Bodi tako dober in odnesi nun te predmete." "To rad storim; le za vi jih." Pek prične zavijati. Medtem odide njegova hči na prosto ia mi pri tem na skrivaj namigne. Takoj jej sledim in jo najdem za hišo. "Bi mi rada kaj povedala?" jo vprašam. "Da, efendi, svarim te." "Pred kom in čemu?" "Oni prosjak ni dober človek. Bodi oprezen." "Misliš morda, da tvoj oče kaj slabega namerava?" "Ne vem. Rečem ti le toliko, da prosjaka ne maram, ker je Sahafov sovražnik." "Hub, tvoja mati mi je hotela nekaj dati za Sahafa, toda o tem oče ne sme ničesar vedeti." "Ta stvar je že rešena, efendi, kajti mati ti ni hotela takoj povedati, da je to le neko poročilo. On naj--" Pri tem zarudi in sramežljivo pogleda v tla. "Toraj kaj naj stori, Ikbala?" "Danes zvečer naj pride, — naj pride--k materi." "K materi? Toda ne v vašo hišo?" "Ne, efendi." "Kam pa?" vprašam jo povsem resno. "Zunaj pri vod!* naj čaka." "Tako, tako! Tvoja mati ?e tu pa tam snide s Sahafom?" "Da", odvrne mi tako naivno in resno, da sem se moral nehote smejati. "In ti brezdvomno čuvaš te sastanke?" nadaljujem z vpraševanjem. "O7 efendi. ti vendar dobro veš, da on ne prihaja k materi, temveč k meni!" "To si lahko mislim. In ker pride danes z menoj k vam, potem mi ni treba izročiti mu to naročilo.'' "Tako je, efendi. Tvoje namere so zelo dobre ia srce se mi veseli. Alah naj dodeli, da se v~e posreči!" "Tudi Sahaf bode vesel. Ko sem z njim govoril, te je imenoval najlepšo deklico v Rumili, in tako---" "JeH to res?" me hitro vpraša. "Da. tako je dejal." "On je velik lažnjivee." ''Nikakor ni pretiraval, kajti ti si Se sladkejša, kakor jabolčnik, kterega izdeluješ. Toda rekla si, naj Alah dodeli, da se mi vse posreči. Alf še vedno dvomiš? Oče je vendar v poroko privolili" "Tebi je dal zagotovilo; toda dozdeva se mi, da pri tem resno ne nisi i. Efendi, jaz mislim, da. ti preti nevarnost. Toda čuvaj mojega Sahafa!" it "Kaka nevarnost pa naj njemu preti?" "T^a ne vem; toda ti in on ae morata zelo čuvati; jokala bodem neprestano, ako bi se mu ksj žslegs pripetilo." "Jokala bodeš za njim! Za mene bi pa ne prolila niti solzieef" "Ti si vendar tujec!" Todi to je dejala tako odkrito in prisrčno, da sem se nehote smejal. "Ako bodeš za njim jokala, potem te pa prosim, da poveš tvojej materi, da tudi ona nekaj časa joka za menoj, ako bi ?e mi kaj zgodilo. Sedaj pa pojdi zopet v hišo, da tvoj oče ne opazi, da govoriva. Tudi jaz mn ae mapam." "Efendi, od daleč te bodem čuvala!" Deklica odide. Njene besede se mi dozdevajo brez vsakega kasneje zvem, da se jej je posrečilo izpolniti svoje obljube. Ko odide, odvežem konja in čakam. Kmalo potem pride pek in za prosjaka določena darila. "Kje sta tvoja žena in hči?" ga vprašam, ia ga pri tem na skrivaj opazujem. "Rad bi ee od njih poslovil.'' "8aj ae itak vrneš, efendi", odgovori mi pek. Pri tam ae srn pojavi na obrana taka škodoželjnost, da mn takoj po-lofin roko na ramo in rečem: "Morda da nisem opazil, da je ▼ tvojih hesertrii obilo ironije?" Njegov obraz se takoj spremeni, on prične majati s glavo in mi "Jas te ne razumem. Nikakor pa ne maram, da bi v tvojfli oMt frfjal doma, pravijo ljudje, da m nikomur verjeti, ki ima raa>- nanaša f" mi "Oba troja "To pa ie ni mak, da ta varam. Preje eo bila maja Jas sesa |wislal preroka in valed tega ti prisegam pri Mohsiiiedoiej bradi, da se zopet vidiva, ako ti bode namreč drago." "Meni bode draga ia apam, da bodo ta leatanak prijateljski. Ako pa na bode tema tako, potem ae lahko pripeti kaj taeega, kar ti ne bode ljubo." Med tem pogovorom priveiem zavoj na sedlo in potem odjeadim. (Dalja Cenik knjig, katere ae dsbe t aalagi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, IVEW YORK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal škof Fr. Baraga,) platno, rndeča obress 754, brožirana 604-JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 40^. KUUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50 4. OTROŠKA POBOŽNOST, 264. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40f. SKRBI ZA DUŠO, zlata obresa Ido vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. fl.00. SV. URA. zlata obreza, fino vasanc ' $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 7«*. »io-nokoit imit. $1.50 UČNI KNJIGE ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 504. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, ine vezana $1.80-ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50* GRUNDRI8S DER SLOVENI-SCHEN 5PRACHE, vesaa $1-25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali tO*. HITRI RAČUN AR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $L00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA. 55*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $1.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR SO*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, brožireva- no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 5•*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, M*. ZABAVNE m RA2OT DRUGE nrjra ANDREJ HOfXR, Bi*. AVSTRIJSKI JUNAKI, mrm. M*, nevea. 7•*. AVSTRIJSKA EKftPEDICUA. M*. BARON TRENK, M*. BELGRAJSKI BISER, 16*. BENEŠKA VEDEŽEVATJTA, M*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 38*. BURSKA VOJSKA, M*. BOJTEK V DREVO VPRBftSN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 iveekov skopaj $6.60. CERKVICA NA SKALI, 1**. CE8AR IRAN JOSIP, •$*. CESARldl ELIZABETA, 10*. CIGANOVA 06VETA, M*. CVETINA BOROGRAJWKA, 49*. CVETKE, ČAS JE ZLATO, M*. DAMA S gAirar^in, $L00. DARINKA, MALA ČSBV600BKA. DETELJICA, šivijeaje ■Uh bratav, _ DOMAČI ZDRAVNIK PO KtfBFU. 60*. DOMA IN NA\TUJEM, M*: DVE ČUDOP6LNI PRAVLJICI. ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 80*. ENO URO DOKTOR, žaloigra, M*. ERAZEM PRED JAMSKI. 15* ERI, 20*. r EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, mm «e- leznic, 40*. GOLOBČEK iN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska skupaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. CRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane sku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 aveskov skupaj $6.50. HILDEGARDA. 20* HE DVIG A. BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 30* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRTTftO. 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI 8PISI, 11 sveakov, n- metno vezano, vsak svesek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC. 20* MAKSIMILJAN I., cesar mehikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENTKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. , NA INDIJSKIH OTOCIH, 26* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirevnik, $ zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, t svečki. vsak po 20* NASELJENCI, 20* N^SELNIKOVA HCl, 20* NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOTIH JUŽNEGA MORJA, 16* NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVAXB, ••* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, flao vsaaao $2.00. OB ZORI, 79* ODKRITJE AMERIKE, 49* PAVLIH A, 20* PARIŠKI ZLATAR, 254. PESMARICA "GLASBENE MATICE" lino vezana $LM. POTOVANJE V T.TT.TPTTT, M* POSLEDNJI MOHIKAmC, Mf PRAVLJICE (Majar,) 80* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, BEX 00*_ PRI SEVERNIH SLOVANIH, 80* PRINC EVGEN, 10* PRIPOVEDKE, r aveaki pa 109 PRST BOfiJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 80* SLO V MU HEJ. ftAIJIVae, 0 SPOJK, 154 SPOMDfSKI STANLEY V AJVtKI, 80* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 28* . STOLETNA PRATZKA, 70A STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 88* SV. GENOVEFA, 18* SV. M0TBU8GA, 10* 8REČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MOKDSCS, 10*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 88* TIMOTEJ IN 1TLEMON, 20* TTUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 61 sveakov $6.50. / TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiiea broširana $2.80, lao ve sana $3.M. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPO VESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WTNNETOU, rdeči gaatleaaa, tri zvezki, $1.00. i ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 60* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, «0* Z OGNJEM IN MEČEM, $2JM. ŽENINOV A SKRIVN08T, 20* ; ŽALOST IN VESELJE, 46*. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE i LE, mah 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 26*, mal 10* ZEMLJEVID ZJEDINJENIB DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodi« v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnins je pri vseh teh eenab is všteta. ir VAŽNO SLO VEVŠKE T. I Valed zahteve aekterih zajaksv m- ro&E smo zopet v Ljubljani število pravih domačih kos, ktera imamo sedaj v dolge po 70 in 66 e Na raapolago imamo tudi prist a« domače bras&ae kana (eaia) ter kkpatao orodje. Ker je bilo letos vprašanje po Um blagu tako veliko, da nismo aaaxigti izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe s tem orodjem za prihodnje poletje. Glede een pišite na: FRANK SAKSER OO., 82 Cortlandt St., New York, V. T. POZOR ROJAKI l lm aaal ae iaaiCi 0600. JAKOB VAHQC, P. 0. Box 00, CLETELAJIB, 0. ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poetains prosto po sledečih cenah: Mitteifeiner Tur-kiscner 26 h (drajcener) po 13 et. Harsegovina Si h. (zipcener) po 17c*. Posebne cene sa prodajalce. Zaloga avstnj. bosnia. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St.. New York. Zastrupi jen je lcrvi. (Spolne bolezni — druge ne zdravimo.) Ako imate hraste, bakrenobarvne lise. ako vam izpadajo lasje, ako vas bole kosti. A imate suh požiralnik in ako se vam napravljajo mazuli. zamorete vse to odontviU. ako se TRIDESET DNI zdravite z pilulami. nazvanimi BERLINO, ktere vam pošljemo Zajedno t navodilom v po rabe, ko sprejmemo $10. VaSa usta in požiralnik se ozdravita tekom 14 dni. V«i vaši mazulji zginejo tekom 21 dni. tudi ako še tako globoko segajo in ako so še tako —li Mri številni. Po trikratnem zdravljenju prav gotovo ozdravite In akotemu rti tak. o, potem vam vrne m o denar. Tudi * jednim zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moči. Tekom zadnjih 30 le« mm ozdravili 35.000 ljudi. Dovolite nam, da vas rešimo sleposti, paralize in lokomotor-^taksije Ako ste že vse preskusili in zgubili vse nade, potem vam svetujemo, da se oglasite pri b*sl ob pa da nam pišete. Uradne ure sood 9 do 6. Ob nedeljah od 11 do 1. Posvetovanje brezptaB*o. BERLIN REMEDY CO., Broadway", cor. 37th St., Regal Bldg, New York^City. Dompape esueiaie Imatiannp (Francoska parobrodna družba. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 1 GLAS NARODA", NAJTEČJI W NAJCENEJŠI VNETNTC! 1 Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako sa obrni na ttEKTNA CBTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN UUBL«;:' Postni p&rniki so:] "1* Pro.cncc" na dva vijaka................... 14 200 ton. 30,000 nt ^ La Savoie" n „ ..................12T,000 $J 25,000 ; La Lorraine'r El ^ ..................12,000 . 25,000 '•-aTourainer* . _ ,, ------------------.10,000 fS. 12.00C La Bretaent11... ......................... 8,000 . 9,000 Gasgognc". ........................... 8,000 ^ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building •dplajpjo od sedaj naprej redno ob četrtkih or ««j TMlodne iz pristanišča št. North Hirer, ob Morton 8r. n, •LA SAVOIE S3, april* 185* La Bretagne 27. maja 1909. La Bretagne 29. aprila 1909. *LA LORRAINE I. IMS •LA LORRAINE 4 « Mjt lf^r *LA PROVENCE 1§. junija 19M. •LA PROVENCB 1«. bulji. JSO* *LA SAVOIE 17. junij« 19«f •LA SAVOIE *LA LORRAINE 24. jotrija 190y. POSEBNA PLOVITB^. Lepi parnik na dva vijaka "CHIC AGO" odpluje iz New Yorka 4. soaja hPmesoes, v» »>j »;•.*!• . Martin Geršiča, 30* -303 E. Northern Avt*., Pneblo, Colo Tudi naznanjam, ia itt^i-▼ zalogi vsakovrstni- ^ meso. namrefi r.- t -lobase, rebra, jezii Sunke itd tiovorin« v vseh s>» s o fit I Zdravju najprimernejša pijača je U E I S V PiVO# <■*> ktero je varieno \t najboljšega impertiranega čci5hegr\ i -ncla. E< -naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, k^kur . " • svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lolsy pivo je najbolj priljubljeno ^er rc iobi v v-;er gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri 0--o. Travaikni-ju 6102 Si. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEiSY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. RIBIČEV SIN, lt^ RINALDO RINAUHM, St? ROBINSON, broibvn, «N RODBINSKA SREČA, 4&4 ~ RODBINA POLANEftKTH, • mm. ROKOTNAČI, mMm igra 4 ROAR8K9 ŽTVUBfJU, m RU8KA JAPONSKA mr_ 8ANJBKR BUKTR, iJto, SC|. SENUJA, 154 SITA, SKOZI Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Unbljani (KNAPLOVE U U I C E št. 9) Ustanovljena l«ta 1830. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. HranllnlH vlog: je bilo koncem 1. 1907. blizo 68 milijon, kron. ReMrvnl Bakladi znašajo 9,373.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega skepa /okoli 82.000.000 kron, in sicer xnaiajo med drugimi Zemlieknjiino zavarovane terjatve................ 37,814.374 K Posojila občinam in korpo- m_racijam................. 2.048,214 " Menice .................. 676.000 w Vrednostni papirji........30,028:62« Vrednost bil v Ljubljani, Trsta in na Dunaja ter gr»Kin.................. 2,925.74« " Cisti spravni dobiček — rmxen rtvt, U m pridenejo rezemum zakladom —jm odmonjen dobrodelnim in občokoristnimi uvodom, drnitrom ia paljetjun h Kranjskem. Kranjska hranilnic* dart-▼gla je za take namene do sedaj bSze lerr\ milijonov kron.