Glasnik SED 16 119761 1
19
kriteriji izdelanosti teorije enako zahtevani za vse empirične znanosti; da je namen in naloga vsake znanosti, odgovarjati na vprašanja o svetu; da je znamenje zrelosti vsake znanstvene disciplina Stanje njene o h rt teorije. Ta postopek in končna spoznanja segajo v bistvo teorij« vseh družbenih ved, tudi etnologije.
Knjiga je razdeljena na tri dele: I. Teorija in model v sociologiji, II. Sistemsko-funkcionalni modeli, II. Splošni sistemsko-funkcio-nalni model.
Avtor ugotavlja razcepljenost prizadevanj na področju družbenih ved, ki gredo na eni strani v ozko empiričnost, na drugi strani v formalistično teoretiziranje. Tu se kopičijo podatki, tam množica nekakšnih konceptov, defincij in podobnega. Obema smerema primanjkuje teoretična zgadba. Avtor navaja antropologijo kot tipični primer znanosti, ki se duši podatkih.
Smiselno znanstveno delo lahko vzpodbudijo samo opredeljeni teoretični cilji. Najpomembnejša funkcija teorije je razlaganje po-lavov in procesov. Vendar vsak odgovor na vprašanja „zakaj? " Je ne pomeni teoretične razlage. Nobena razlaga ni dokončana, če sestoji iz elementov, po katerih je še možno vprašati „zakaj? ", Po navajanju različnih kriterijev, ki jim morajo zadostiti tako vprašanje kot odgovori, da posamezen razlagalni sistem lahko označimo za teorijo, govori avtor o pojmovnem modelu kot predpogoju za izdelavo teorije. To je sklop ugotovitev, ki opredeljujejo glavne Poteze preučevanega področja resničnosti in so miselno orodje za urejanje izkustvenih spoznanj. Po avtorjevem mnenju je najpomembnejši vidik funkcionalizma način interpretacije in ureja-POmembnejši vidik funkcionalizma način interpretacije in urejanja družbenih pojavov v smiselne razlagalne sisteme. Ta vidik funkcionalne metode je funkcionalna analiza, trajen prispevek funkcionalizma družbenim vedam. Avtor razločuje pet tipov si-s'emsko-funkcionalnih modelov in glede na uporabljeni model Pet tipov funkcionalne analize. Za vsakega od teh modelov navaja značilne splošne in posamezne postavke; za kritično oceno funk-C|onalne metode je razločevanje le-teh bistvenega pomena. Tako npr. prvi model preprostega sistema, značilen za prvi tip preproge funkcionalne analize, sloni na štirih glavnih, splošnih domnevah: da je družba sestavljena iz množice elementov; da je družba celota z lastnimi posebnimi značilnostmi, ki niso zgolj značilnosti Cementov; da so vsi elementi v tesnih medsebojnih odnosih; da so odnosi med elementi nekega sistema intenzivnejši kot med ele-^nti sistema in tistimi, ki v sistem niso vključeni. Ob teh temeljnih trditvah pa je v okviru istega pojmovnega modela odprta se Možnost izbire med pari posameznih, izključujočih se postavk, npr.; pogoj obstoja družbe je medsebojna recipročnost pojavov ai' pa njihov izkoriščevalski odnos; odnosi med elementi družbe-n|h sistemov so harmonični ali v stalnem medsebojnem konfliktu; elementi so samostojni ali odvisni drug od drugega; so osamljeni pa strukturalno povezani v celoto,
^ okviru različnih pojmovnih modelov imajo v skladu z različni-rni postavkami isti izrazi različen pomen; npr, pojem funkcije ima P®t različnih pomenov. Tradicionalna kritika očita sistemsko-^nkcionalnim modelom predpostavko, da ima vse dogajanja v ru?bi V naprej določen smoter ter statičnost in nezgodovinskost. ttJr dokazuje, da so ti očitki, če upoštevamo samo splošne Postavke, neutemeljeni. Delno upravičeni postajajo na nižjih rav-parov izključujočih se postavk, v okviru katerih je mogoča ""j* d°mnev tako o statični, nezgodovinski podobi družbe na "' kot o dinamični, časovno in prostorsko določeni podobi
na
h -- ~ uinctinifni, uascjvnu in prusiuisku uuiui:erii pggyoi le na drugi strani. Prvo je značilno za zgodnji funkcionali-
zem drUl
v socialni antropologiji (Malinovuski, Radcliffe - Brown), na k° Za udobno socialno antropologijo in sociologijo. Poteze, atere letijo očitki klasične kritike funkcionalizma, torej niso no ^ 'n ne,,r,;mos,'j'v3 pomanjkljivost sistemsko-funkcionalnih smp"0fUn'h rnoclelou. ampak so rezultat razfičnih gledanj razfičnih čih ' unlicior,alllnia, ki so različno izbirale v okviru izključujo-in n 1>°5'tavk- Splošni modeli nimajo nobene zveze s statičnostjo ^ zgodovinskostjo, kar je značilno za starejše faze te smeri in ■ Po avtorjevem mnenju, podlaga sorodnosti funkcionalizma in '"¡fksizrna.
Mojca Ravnik
OB „GLASNIKU" ST. 5 - 1975
(Prispelo 20. 2. 1976, op. ur.)
Na pisalni mizi zagledaš „Glasnik" in se v prvem trenutku razveseliš. O takem društvenem glasilu si tudi najbolj goreči in prizadevni etnologi vseh 20 let nazaj še sanjati niso upali!
Fotografija na naslovni strani je več kot dobra. Tudi zgovorna je, celo dokumentarna. Verjetno bi tudi nestrokovnjaka zanimalo od kje sta babica in vnukinja, kdo in kdaj ju je fotografiral. Toda zamanj iščeš vsaj tisti osnovni podnapis, ki ga imajo nestrokovne revije. Težko razumeš, da bi tisti, ki jim mora biti dokumentarnost eno prvih skrbi pri delu, pozabili ne komentar.
Tudi podnaslov glasila v angleščini izzveni v prazno, ko ugotoviš, da niti en prispevek nima povzetka v tujem (angleškem) jeziku. Ko revijo prelistaš in prebereš, ugotoviš, da povzetka ni, ket tudi pomembnejšega prispevka ni. Torej spet - žal - gradimo samo fasado; v tem primeru kar dobesedno!
Potem se potrudiš, da bi zamižal pred vsem, v naglici ugotovljenim in se potolažiš, ko bereš: ... .za Štiri tako bogate številke, polne zanimivega branja o tekočih vprašanjih v naši etnologiji .... Razumljivo, da potem iščeš nekaj bogatega, zanimivega oti vsaj besedo o enem od tekočih vprašanj v naši etnologiji. Nazadnje se vprašuješ (da bi ne bil krivičen!) ali sodijo poročita o konferencah, posvetovanjih in seminarjih med tekoča vprašanja v naši etnologiji? Končno še ugotoviš, da se „po novem" v tisku ocenjuje tudi seminarska naloga (zakaj potem samo ena? ) in da se čistilci čevljev obravnavajo nekako tako, kot bi o njih poročal za senzacijami hlastajoči časnikar, ki o etnologiji še nikoii ni ničesar slišal.
Piko na i pa postavi naslov „Zgodovina etnologije v slikah". K temu "zgodovinskemu" prispevku je gotovo vsak komentar odveč.
Z dobro voljo in z lepimi željami si dopovedujemo, da moramo „mlade" razumeti in da je v njihovem zagonu, v njihovih prizadevanjih, v njihovih iskanjih, novostih, novih prijemih in pogledih brez dvoma tudi mnogo pozitivnega. Hkrati pa, ko se nehote vprašamo, kako dolgo bomo še govorili o „mladih", ugotavljamo, da pravzaprav pogrešamo le resnost,
F. Sarf
Odgovor uredništva
Uredništvu Glasnika SED ste poslali kritične pripombe k 5. števil ki. Zahvaljujemo se vam za odkrito in javno kritiko — torej tudi za način, ki je bil v naši dosedanji etnološki praksi le moto uporabljan. Pomembnost te kritike dviga tudi vaše ustno dovoljenje, da jo objavimo v Glasniku.
Domnevamo sicer, da ste morda prezrli uvodnik v 5, itevilki, ki že odgovarja na vaše pripombe o Glasnikovi vsebini in obliki. Razen tega, Glasnik SED fittanslra Raziskovalna skupnost SRS, ki ima tudi svoje zahteve oziroma kar pogoje v tej smeri. Če se torej hočemo boriti za prepotrebna (skromna! finančna sredstva, moramo menda ugoditi vsaj osnovnim zahtevam finanserja. Tokrat smo na primer Glasnik samo podnaslovih v angleščini, v prihodnje pa bodo s povzetki v tujem jeziku opremljeni tudi nekateri prispevki.
V 5. številki smo olijavili gradivo, ki se je nabralo uredništvu po izidu zadnje številke starega Glasnika — ta je bila v celoti zapolnjena z bibiliografijo za leto 1073, 5. številko, ki je torej le „prehodna", smo bili prisiljeni nameniti predvsem informacijam o dogajanju v naši stroki. Tudi za naslednje številke pripravljamo vrsto zanimivih in pomembnih prispevkov. Ob tem se seveda vprašujemo, katerim prispevkom v 5. številki odrekate pomen za etnologijo, njihovo zanimivost in aktualnost; Ali je morda to poročilo O ustanovitvi novega društva? , bibliografija? , ali so to poročila in ocene etnoloških del? , poročila o posvetovanjih? , morda ni aktualen intervju? , ali je morda odveč program dela noveg3 društva?
Fotografija na naslovni strani ni mišljena kot „dokumentacija" ampak le kot ilustracija, saj sami ugotavljate, da je tudi „zgovorno". Dokumentarne fotografije pa bodo v bodoče opremljene z vsemi potrebnimi podatki.