List 13. ; 4 Tečaj XXXVIII spodarske ? obrtniške „ JP * ^gjQ I v P'^feV il Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold. ; posiljanêV «r i*» i &> Ljubljani v sredo 31. marcija 1880. O b s e g : Obrezavanj trt Spomini iz potovanja po velikih posestih pruske, česke in šlezke dežele. Pignoleto, zgod- nja logij sorta koruze (sirka) Naznanje čebelarjem našim Gospodarske novice. Doneski k slovanski mito- Ali se bo pri novem številjenji ljudstva v Avstriji narodnost v poštev jemala. grofa Taaffe Naši dop Nov 7 glavnih pregréh Gospodarske stvari. Obrezavanje trt. Po pravilih slapenske vinorejske šole 11. listu letošnjih „Novic" nahajam članek, kateri je iz ;,Gosp. priloge" štajarskega „Slov. Gosp." posnet, in v katerem je popisano , kako da naj se po pravilih štajarske vinorejske šole trte obrezujejo. V tem članku je med drugim na novi nasad kratko prirezovati rečeno, da je treba 7 1 ali ocesi 7 to pa več let, navadno 7 do 6. Ta stavek je ali „Slov. Go3podarju" napačno po ročan, ali pa tiskarska pomota. *) Da bi častiti moj kolega gosp. Gothe, vodja deželne štajarske vinosadje-rejske šole v Mariboru, res tako mlade vinogradne nasade obrezovati ucil, tega nikakor ne verjamem. Mlade trte je treba prVa leta res da prav kratko prirezovati, toda vendar ne let na ali očesi skozi celih 7 to je odločno preveč. Res je, da se s kratkim pri- rezovanjem trt v prvih letih njih rašče ukoreničenje kaj močno podpira, vecdar je odločno zoper gospodarsko korist, kratko prirezovanje na celih ft let raztegniti, ker s tem odpadejo na račun ukoreničenja dve , in ako so se uže ukoreoičene sajenice sadile, tudi triletne. Na račun ukoreničenja trt pa koj 2 31etni izgu- biti , pa vendar nikakor ne kaže. Nove vinograde za-sajati ter v prvih letih obrezovati, sikje na Nemškem , Ogerskem itd., let mlade trte na 1 do videl sem uže mar- da bi se celih očesi rezalo, tega nisem nikjer videl. Zasadil sem uže sam gotovo čez 100.000 trt, po mojem zgledu zasadili so jih tudi drugi Hl h mm MHMM|p0. do tukajšnji vinorejci sam Bog vedi koliko, pa da trebno bilo, mlade násadě celih do let na Ta odstavek je prevod iz izvirnika, ki ga je prinesel 2 očesi rezati, tega nisem zapazili nis «. zapazil, te potrebe tudi drugi Za spiošno pravilo obrezovanja mladih trt po vseh vinorejskih deželah veljá gotovo sledeče : Kedar se trte sadé, sadé se tako, da ostane pri ključih ali kovčéh eno samo okó nad zemljo, pa kaj koristno je, se to s pestjó peska zasuti. Ukoreničenim zasajenicam ali ži- vicam bilfam »jvaui — K,tixc*Li, , pusti se ZOpet IO jjv v^hv/ v/n.Vf ««, i^. tal molečih skrajšanih mladikah ali se jim pa le spijočá po eno oko na iz ocesa ? okolo znožja najkrepkejših mladik pusté. prvem, kakor tudi drugem slučaji vsaditi se morajo pa zopet trte tako globoko , da přidej o njih zgornji konci ravno v površje svetá ter da ne molijo visoko ven i z pod njega Na jesen prvega leta, torej leta zasaditve, stori se kaj prav, ako se vetru moč o o razpostavi jenim irti- cani mladike precej , toda provizorično le skrajšajo, da dolgo listje na sebi obdržé, veter jih, ker navadno prav ne osmuce. prvega mogoče leta da 7 letošnja bila Ravno tako se stori prav, ako se mladike na jesen z zemljo zasujejo, da v sledeči, kakoršna je na primer druzem letu na spo- prav h ud i zimi ne pozebejo. mlad obřezej o se mlade trtice tako, da se jim vse mla- dike žejo prvega leta, razen najkrepkejše, kar gladko odre- da se pa tudi najkrepkejša še tako prikrajša, da ♦»stanete le dve očesi na nj i. Ko tako obrezane trte ob-zelené ter uže péd dolge poganjke zaženejo , treba jih je om an da ti. Pri mandanju od m rve se vsi poganjki, razen najkrepkejših dveh, katera sta iz očés na spo- izrastla. mlad puščenega palčka reznika (Zapřen) Ta dva poganjka privežeta se s pomočjo mokre slame ali pa ličja, bíčja itd. h kolu. Na jesen druzega leta stori se zopet kaj prav, da se mladike nekoliko z zemljo obsujejo. Na spomlad leta obřezej o se mlade trtice tako, da zadohé slabotne po en sam palec treh očés eno oko za reservo — moČnejše pa, kakor so iz ukore- nicenih sajenic zivic bilf zadobljene sploh. pa za- dobé dva p»lčka vsako dveh očés. Ko trte dobro ože- lené se zopet pravilno omandajo, tako namreč y da se >5 J> Der steir. Landboteu v 5. letošnjem listu in se tako-le glasi: razen iz na palcih puščenih čveterih očes izrastlih po-Junge Pflanzungen mussen so lange kurz, das heisst auf ein ganjkov vsi drugi kar odvržejo. PušČene privežejo se bis zwei Augen liber der Basis der einjahrigen Triebe, zuriick- zopet kolu. letu pričnejo trte navadno uže ro- geschnitten werden, als sie nieht durch einen kráftigen Trieb diti. s pomočjo živic zasajene prav gotovo. Na spo- zeigen , dass ihr Wurzelvermogen ein krâftiges, vollkommen mlad leta obrezujejo se lahko različno. severnih vinskih krajih kjer ne mislijo trt v entwickeltes ist, was bei uns je nach Boden und Rebsorte ge- wôhnlich im 4. bis 6. Jahre eintritt. Vor Allem miissen wir zrak izpeljavatí, ampak prav nizko pri tleh držati also traehten, durch kurzen Ruckschnitt in den ersten Jahren vedno na same palce režejo die Rebpflanze in ihren unterirdischen Ernahrungsorganen, den koristi nizkib, prav nizkih trt poznali! y jih O, da bi naši Dolenjci Pustita Wurzeln, zu kráftigen. « Yred. se vsaki trti ali dva palca treh očes, ali pa se pustijo tuđi trije dveh oees ; in pri se vsi iz pušČenih palcev rasteči poganjki sledečem mandanji pusti jo imenovati, toraj na njih tudi ni veliko zglednega ali še torej šest nepoznatega iskati. - vsi drugi se pa zopet brez usmiljenja odvržejo imajo tudi zarod na sebi. dežele potovati, katere slovijo 7 ce bolj južnih vinskih krajih ali pa tudi še v se- málokdo zmore. vsled svoje umne kmetije, na priliko Ceska, Moravska Slezija, Prusija itd. pa stane mnogo denarja, katerega vernih, ako mislijo trte bolj v zrak izpeljavati, ali pa sicer nizke razen na same palce, na palce in napenjalce obrezovati, obrezujejo se Usojam si toraj, častitim bralcem „Novic" iz svoje spirone 7 bike t 7 pre vezi treh oces ne dveh 7 potopisne torbice nekoliko črtic objaviti iz teh krajev ki sem jih sam obhodil. Naj zacnem z deželico, katera je z ozirom na kme-kajti eno oko biti mora vedno tijske in podnebne razmere zeló podobna naši kranjski, trte spomladi 4. leta tako, da ostane na vsaki en palec za reservo -- naloga, za dati, napenjalcu pa je Je in pa en napenjalec bodoče leto lep krepak les — mladike 10 oČes. Palcu namreč z naloga, v tekočem letino dati. grofijo Kladsko. Zaradi tega omanda se taka trta pri poznejšem slab-šem mandanji tako-le: Kar iz na vpik stoječega palca to je, iz njegovih treh očés izraste, pusti se mirno rasti 7 7 Ta deželica je del pruske Šlezije. obČe Je ter pnveže se kolu 7 kar pa na zeló vodoravno po vezanem nikdar pa navpik vezanem napenjalcu izraste, obravnava se pa tako le: poganjki, kateri nié zaroda nimajo, se kar odvržejo, tišti pa, kateri imajo zarod, odščenejo se za tretjem ali četrtem listom nad najvišjim zarodom. Kakor se trte v četrtem letu obrezavajo, se potem vsako leto. Na ta način obrezane trte ukoreničijo se gotovo do vol j močno, a ne da bi se, reči se sme, skoro brez vse potrebe, dve- do triletne zavrgle. Razume se pa, se ve da, samo ob sebi, da morajo trte tudi prav vsajene biti, v globoko — en meter — prekopano zemljo na tukajšnje, nekdaj slovansko in avstrijsko prebival-stvo, si še zmirom velike simpatije do Avstrije ohranilo; tudi se v obnašanji, značaji itd. močn> od Prusa loči. Deželica je podobna kotlů obdanemu z visocimi gorami; podnebje se sme imenovati gorsko, katero vsled svoje vlažnosti precej pomnožuje plodovitost zemlje. Zemlja je skozi in skozi peščeno-ilovnata ; globočina zgornje plasti je odvisna in se ravná po manj ali bolj strmi legi. Umno poljedelstvo prodira čedalje bolj v kroge kmeta. Lep f» U živine je veliko, ki se sme prište- vati navadnemu šlezkemu deželanskemu rodu, kateri je pa zeló mešan z bernskim, muriškim in holandskim rodom. Travnikov imajo malo, krma se večidei na polju vsajene biti 7 ne pa v tako plitvo prekopano, kakor Dolenjskem sploh. Samo ob sebi razume se pa tudi ; prideljuje, živina se večidei tudi poleti le v hlevu krmi. Drugi navadni poljski pridelki so: rž oves da le v dobrem, po naravi brem močnem, ali 7 to je 7 izrastejo, nikakor pa jelševim ali drugim frašjem pa umetno do-pognojenem svetu krepke in rodovite trte ne v slabem, znabiti le z nekoliko ječmen Rrž m plastjem zboljšanem. R. Dolenec. Spamini iz potovanja po velikih posestvih pruske, češke in šlezke dežele. fepisal Gust. Pire, adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapu Temeljito znanstvo kmetijstva, katero se vsled na- pšenica, krompir, sladkorna pesa in tudi raps, deloma oves se porabi za potrebo domačo, krompir se tudi tako, deloma v tovarne za špirit prodá, deloma za dom obdrži; vsi drugi pridelki gredó na prodaj. Ker je moja naloga , prav za prav popis zglednih posestev, naj te občne razmere kladské grofije zado-stujejo in potem pričnem s popisom dveh posebno imenitnih posestev. Posebno o organizaciji imenitno je posestvo Werner ja v Wiesau-u. Gospodar sam, skozi in skozi stro-kovnjaško izobražen in za napredek vnet mož , nam je izkazoval posamesnosti svojega zglednega gospodarstva; bogatih posestaikov in plemenitažev zahajajo k njemu, praktičnega gospodarstva in kmetijske organiza- sim t/ T ■ V f předka natoroznanstvenih vednosti in vsled spoznanja clJe se uclt* njene imenitnosti močno čedalje bolj razširjuje 7 potře- buje veliko in veliko truda, veliko Časa in mnogoterih sredstev. Da se clo vek imenuje strokovnjak v kmetij-stvu, ni še zadosti, da absolvira višo kmetijsko šolo, potreba mu je še prakse, skušenj itd. Posebno pa za- oral), med tem je pa more kmetovalca izobraževati potovanje po svetu in se velika pozornost obrača na pridelovanje krme. ogledovanje zglednih posestev in kmetijskih zavodov. pridelovane krmske rastline so: štajarska detelja, ť<*- Vse, česar se je on učil, bral v raznih knjigah in časo- hovka in tudi nekoliko lucerne. Detelja ostane na pisih itd., vidi tukaj praktično izpeljano pred seboj ; polji dve leti; v drugem letu j o enkrat kosijo , potem zraven tega pa dobi tudi veliko dobrega in novega, kar jo nekoliko časa puščajo ovcam za pašo in na to sledi Posestvo Wiesau in k njemu pripadajoči pristavi Haugwic in Cišwic ležijo eno uro od mesta in trd-njave kladské. Celo posestvo meri 950 jutrov (2 !/4 jutrov sta le 60 jutrov senožeti; zategadelj Tu pa- ni našel v nobeni knjigi. Koliko zlatega zrna kmetijske rujava praha, vednosti leži raztresenega po raznih krajih kmetijske Polje 7 nata delavnosti ! Je skozi in skozi katerega zemlja je peščeno-ilov- drenirano se ve 7 da tudi arondirano. Gnoji se polje z živahkira gnojem, pa tudi ne samo za dejansko izobraženega gospodarja je z rudninskim in z raznimi superfosfati. Na posestvu je potovanje po svetu koristno , tudi za vsacega druzega, tudi umna apnenica, katera je zidana po sistemi za napredek vnetega kmetovalca je jako priporočljivo. Hoffmanovi, ki neprenehoma delà. Odpadki apnenice Mnogo reči beremo hvaljenih po časnikih, katerih porabijo se za gnojenje. Vsaka naj manj ša gno- ali dobro ne razumemo, da bi jih izpeljali, ali pa se jilna tvarina se spravi, ter se jo poděla v bojimo, da bi nas poskušnja preveč stala, zatoraj jih kompost, na katerega se posebno velika pozornost čisto v nemar puščamo. Na potovanji po zglednih po- obrača. Kar se tiče mehaničnega obdelovanja njiv, sestvih, navadno velikih, zamoremo pa opazovati vred- sme se res izvrstno imenovati. Kolobarjenje je jako nost tacih poskušinj, ker na tacih se rnarsikaka reč, če umno urejeno, ter se ravná po naravi in sostavi tamo- nekoliko dobička kaže, v skušnjo vzame. Kmetovalci slovenskih dežel žalibog nimajo veliko kakor je bilo šnje zemlje, sè sosebnim ozirom na pridelovanje krme 7 uže zgoraj omenjeno. Više ležeče njive tacih posestev, katera bi se mogla skoz in skoz izredna imajo svoje kolobarjenje, niže ležeče pa zopet svoje 101 a. • Gorenje ležeče njive dvora Wiesauskeg iujejo se po trojnoletnem kolobarenji , namreč : rž ) leto oves j in leto krompir 1 obde- . leto ali za kaka jedila posladiti izvrsten, se samo po sebi razume. jenjem) moćnim, gno- ravno tega dvora, pa niže ležeče ) so obae- jane po načinu men jalne setve, in sicer z devetletno rotacijo , gnojena), kakor sledi Prodaj am ga po 30 krajc. stari funt, in sicer tako, da ga na svoje stroške na kolodvor v Lesce postavim. Pošiljam ga v škafih, v katerih je po 50 do 80 funtov čistega medu, prazne škafe s pokrovom vred pa po 50 leto leto sladkorna pesa (močno soldov računam. Méd pošiljam le tako, da se mi denar deteij in pahovko) ječmen (z vmes posejano štajarsko naprej pošlje ali pa po poštnem povzetji poplača ) in leto deteij a s travo 9 tudi leto repica (raps) leto zelena krma y rž fata na jutro) f leto ga manj kakor vsaj po 10 funtov pošiljati ne morem. Luka Porenta močnim živalskim gnojem in 1*5 centov superfos 9 ) leto sladkorna pesa župnik in Čebelar v Srednjivasi v Bohinji. > leto ječmen Poli sledečem kolobarj pristav Haug in Čiš vic obseva se Haug leto ječmen, 3 leto kromp po ? pica, leto oves. C in 4. leto deteij a s travo, 5. leto re- , 8. leto rž, 9, leto pšenica, 7. leto bela deteij Gospodarske novice. Solnca za rast rastlinam ne bi vec potřebovali y polovica s sočiV)em jem, leto deteij a s travo ? leto polovica s kromp ce se iznajdba, da električna luč nadomestiti more leto ozimno žito j in solnčno svetlobo ? po daljšnjih skušnjah takopotrdi, ka- jem) , jutro) leto pšenica (z močnim gnojen-leto rž (gnojeno z 1*5 centov superfosfata na leto oves. Če si to kolobarenje ogledamo, vidimo, da gospo- kor je to našel dr. Siemens v Londonu. stavil On tišti umetni luči, kise električna luč darstvu ne primanjkuje krme i to pa tudi lep zi- je razpo-imenuje, v loncu več tulipanov, katerih popki so imeli ravnokar razpočiti se, in po 40 minutah so bili v najlepšem cvetji. Take skušnje je narejal tudi z gorči co , repo y kolari a- vma. Pozimi jo krmijo s pesnimi zrezki (odpadki pri bami, bobom, kumarami in dinami. Lonce s temi rast- izdeiovanju sladkorj iz pese) ? senom. poleti pa sè zeleno klaj deloma s krompirjem in rv,v" ---------J . Izmed tù sejanih sort pšenic » se m t P kotsk j bolje obnaša linami je razdelil v 4. vrste: ene je postavil v popolno temo, druge solnčni svetlobi, tretje elektrektrični luči in zadnje enkrat solnčni, enkrat pa električni svetlobi. In P in pa pšenica „ garde du corps". Sladkorna pesa přiděluj našel je, da so rastline v prvih loncih kmalu pomrle, one v druzih in tretjih enako hitro rastle, in one v če- še na drug rotaciji, ker le tam je zemlja za globoko trtih dosta bolje od teh. Se ve da se ne more misliti obdelovanje sposobna. Živinske pese nič ne pridelujejo, ker se dobi iz sladkorne dosta pesnih zrezkov po nizki (Dal. prih.) da bi s pomočjo električne svetlobe rastlinstvo celih okrajin moglo hitreje rasti, le za manjše prostore uteg- ceni. nila hitreje rasti, le za električna luč nadomestovati solnce. Mi še tega Pignoleto, zgodnja sorta koruze (sirka). ne priČakujemo. Al vsakako zanimive so navedene res električna luč more da je električna luč, skušnje zato, ker deloma nadomestiti solnce. potrjujejo, da Kaj ne moremo tukaj razlagati, le to povemo, da je iznajdba rnrzlejih legah, posebno o mokrih in hladnih novejšega časa, ki je uže toliko čudapolnih iznajdeb na letinah, navadna debelozrnata koruza ne dozori dobro, svet spravil. Kake sitnosti pa nedozorela koruza prouzročuje, to vé Ozimina po vsem našem cesarstvu je hudo zimo srečno pretrpela, posebno dobro pa pšenica in rž. Mrzli sušec je sicer zeló zadržaval rast, vsak kdor je tako imel, kako težavno mu niti jo, da ni splesnela. je bilo obra* tudi v tem je prepozna do-zoritev neugodna, ker ne moremo o pravém času jeseni pose jati zimskega žita, katero mora v mrzlih legah biti vsaj o sv. Mihelu posejano, okrepilo se ter dovolj čvrsto postalo proti zimskim ne- zgodam. če hoćemo, da bo do zime vendar posebne škode ni naredil; želeti je tedaj zdaj gorkega vremena zato, da bi se mogla pomladanska setev opraviti in da bi se tudi ozimina mogla okrepčati. Pignoleto pa je gledé tega velevažen, ker 2 Res tedne hitreje dozori, in to je velike koristi. Kes je, da na videz je pignoleto manjšega stebla in tudi drob-nejega zrna, pa to zrnje je jedro skoro brez luskinj, ter daje najfínejo moko. Tudi vaga en hektoliter pig-noleta 6 kiio več od navadne koruze, zato se tudi lahko Narodno blago. po IV gold, dražje prodaja od navadne. Vrh tega je pignoleto jako radoviten, zato se povsod o njem glasé najpovoljniša poročila. Poskusite ga, gospodarji! Seme tudi v majhni mno-dobite lahko pri vodstvu deželne kmetijske v« • zini soie v Gorici katero ga ima, kakor slišimo, še nekaj 8U1C ? ^ Ul XV/*, ALUt«, ttwavj. «»«'"JV) na razpolaganje, treba pa nemudoma se oglasiti za-nj Doneski k slovanski mitologiji Spisuje Davorin Trstenjak. VI. ? Perkunji vrh. Na Stirskem v fari sv. Lenarda v Zabukovji nad Sevnico je gosto obraščen hrib, ki mu pravijo Cebelarjem našim per- kunji vrhu, in na Pohorji najdemo osebna imena P e r k u n i k". To so edini ostanki Perkunovega kulta. >> Ti imeni pričujete, da so prusko-litovskega boga gromov-naznanjam, da imam kacih 15—16 centov prav lepega nika Fer kun a tudi Slovenci poznali. Pri druzih pitanca na prodaj, in sicer nekaj od lanskega, nekaj pa slovanskih plemenih posle nisem še našel sledů tega imena. Njim je le znan „Perun". Ime Perun je uže Jak. Grimm pravilno razložil iz: perem, ferio, schla-gen, Slovenci so ga tudi imenovali Perec od predlanskega leta. Moj méd je popolnoma čist in brez vsake nesnage, ^ci ui i^p&oau, auipan. ** u^oiuv (medmetalnico) izmetar, toraj ga sme vsak čebelar brez ker ni ízpresan ampak z masmo vse skrbi svojim čebelam klasti. Da Je tudi za jesti ; to priču je : perečji ogenj, zeló znana svinjska boiezen, katera * živinčeta iiagloma umori in o kateri so stari Slovani mislili, da je Perunova kazen. A drugo koreniko ima ime Perk un. Pott je stavil Perku n k staroindiškemu priimku boga indre „Parriža nj a", ringsum erzeugend, a po takem bi morali v litoslovanščini dobiti obliko : Pergun ali Peržuo. Ko-renika imena „Perkun" je: prk, sanskr. prç, be-spreagen, conspergere, prk ati — prc-k-ati, sorodno gršk. n ëoxvoç. Per kun je torej nevibtni dež (Gewitter-regen) z gromom in bliskom združen. Ali imeni „perkunj i vrh", „Perku nik" ne iz-pričujete na novo mojo trditev, da korotanski Slo-veni so stařeji od panonskih? Tema „prkť> v po-raeau : coire = conspergere, nahajamo srb -slov. „prca ti se", de capris, poljsk. „parkac" de leporibus, česk. prk, odor caprinus, slovašk. porc a, meresec = conspergens, sansk. prç-nis, gesprenkelt, gefleckt, gršk .ntoxvog. Čudno je res, da v eni listini od leta 832. se delà razloček med „Win adi" in „Sela v i". Winades se imenujejo korotanski Slovenci, — z imenom „Sclavi" pa se poznamenujeju oni Slovani, ki so se deloma iz Bohemie, deloma sem od dolenjega Dunaj a v go r en ji Avstriji naselili bili. Úže dr. Huber je vprašal: „unterscheidet diese Urkunde nicht zwischen Slawen áíteren und j ii n g e r e n Staminés" V (Glej : Huber „Einfuhrung des Christenthums'4 pag. 276. 282.) Za starinoslovce in kulturohistorike bi zanimivo bilo rešenje vprašanja: kje je pocetek kozolcev (Getrei-deharfen), katerih noben drug slovanak, pa tudi noben drug neslovansk narod v Evropi ne pozna, razven ko-rotanskih in kranjskih Slovencev? Politične gtvari. Ali se bo při novem številjenji ljudstva v Avstriji narodnost v postev jemala? Letos bo v Avstriji takraj Litave zopet številjenje ljudstva. Da je to silno važna reč, kdo bi tega ne raz-videl? Tu ne gre samo izvedeti, koliko duš steje naše cesarstvo, veliko veće važnosti je, da se nadrobno pokaže, katere narodnosti so te duše, koliko jih je te, koliko óne narodnosti, ťri zadnjem številjenji leta 1869. se na to ni nič oziralo in če se bo zdaj prav tako dělalo, da se bodo le glave štele, jeziki pa ne, bo številjenje ravno tako napačno in pomanjkljivo, kakor je bilo leta 1869. in 1857. Zakaj se je takrat tako štelo, to bo vsakernu jasno. Sistema je bila taka, da so se vtajili mi lij oni Slo-vanov v Avstriji ali vsaj njih velikega števila ni bilo treba uradno konstatirati, da svet ni izvedel, koliko premalo pravic uživajo v primeri svoje množine s številom druzih narodov. Leta 1869. je bilo na krmilu Giskra-Herbstovo ministerstvo, ki je „libera- lizem" ali svobodo razumelo le tako, da imajo Nemci pravico, vse druge narode sebi privzeti. Slovane so hoteli tudi tako popolnem prezreti in potlačiti, da jih še šteli niso. Zdaj bi bil pa uže čas, da se to drugače zasuče, ker so tudi razmere se zdatno premenile. Res da vlada še ni čisto naše krvi, a tudi nasprotne nam ni, toraj bi bilo pričakovati, da bo tudi v tem obziru nepristranska, pravična, kakor obeta, da bo sploh. Zato mislimo, da vlada Taaffejeva nima nobenega interesa na tem, da bi se Slovani zopet šteli le po glavah, ne po narodnosti, kakor dozdaj. Dozdaj vlada še ni izrekla, po kakem načelu misli izvršiti številjenje. Pač je bila v državnem zboru neka interpelacija o tem, a to je bilo le vprašanje, ali misli vlada to številjenje pričeti po stari postavi od 1. 1869., ali pa o tem predložiti zbornici novo postavo. Grot Taaffe je odgovoril, da se bo ravnal po postavi od leta 1869. V tej postavi pa izrečno o narodnostih ni govorjenja , v tabelah (obrazkih) celó za narodnost ni nobenega predala. Ce bi se številjenje vršilo strogo po tej postavi, se tudi zdaj ne bi šteli ljudje po narodnosti, po jeziku. Akoravno pa ta postava nima nobenega predala za narodnosti, je po njenem 14. paragrafu mogoče dobiti v nj i vendar tudi prostor za-njo. Ta paragraf namreč ukazuje, naj se pri prebivalstvu soštejejo tudi gluhi, slepi, nemi (mutci), in tu je pristavek: „in drugi taki". Ce se imajo toraj sošteti mutci, zakaj bi se ne imeli sošteti tudi govoreći, in tu se lahko vvrsti predal za narodnosti. Ker je po 5. §. iz^ršitev številjenja iz-ročena ministerstvu notranjih zadev, ki je zdaj v Taf-fejevih rokah, se nadjamo, da bo grof Taaffe po svojem načelu nepristranosti tudi za to sila važno rubriko v postavi našel prostora. Saj je Avstrija mnogojezična država, ob narodnostih sloni tu družbinsko, politično in javno življenje sploh, na jezik so navezane tudi šege prebivalcev. Ce bi ne bilo raznih narodov, bi tudi ne bilo vsaj devet desetin sedanjib političnih prepirov razmere v Avstriji bi ne bile tako razkopane, kakor so zdaj zato , ker en narod — nemški — hoče vse druge, posebno slovanské, zatirati. Kdor hoče v tej zmešnjavi narediti red, mora prav nadrobno vedeti, koliko je tega, koliko druzega naroda. Trideset let se uže niso prebivalci šteli po jezikih. Leta 1847. je minister Stadion pač dal sošteti manjše narode, ker mu je bilo za to, da je drug narod postavil proti drugemu, na pr. Rusine proti Poljakom, Slovane in Nemce na Ogerskem pa proti Madjarom. G iskri pa je bilo nasprotno ležeče na tem, da se prikriva število drugih narodov v prid edinemu nemškemu. Tako je podlaga številu raznih narodov še zmiraj številjenje od leta 1847., in tedanjemu številu se prideva vsako leto nekaj odstotkov prirastka, pa zopet le po deželah, ne po narodnostih. Za stroške številjenja bo menda moral državni zbor privoliti še 3000 gold, več , nego jih je v proračun postavljenih. Toraj bi bilo vsakako prav, če bi zbornica zahtevala, naj se novo številjenje vrši tudi po narodnostih. Našim in slovanskim poslancem sploh bo toraj nalog, skrbeti za to, da se v dotične izkaze spravi tudi predaj za številke o narodnostih. Cehi so to reč uže pretresali, le o tem še niso edini, kako bi se to doseglo, ali po kaki interpelaciji, ali po samostojnem predlogu, katerega bi podali zbornici. Najvspešneji bo predlog, katerega vlada ne bo mogla prezirati, če bo po večini zbornice skle-njen. Morda bi se v tak predlog vzelo tudi načelo, po katerem se ima določevati narodnost. Nekateri so te misli, da bi tu odloceval rodbinski jezik, to je, jezik, ki se v hiši govori; a to bi ne bila številjenju prava podlaga, kajti znano je, da na pr. pri nas posebno po mestih sem ter tje v čisto slovenskih rodovinah govoré nemški ali laški — a kako? — to se vé. Taki bi se pri številjenji izdajali gotovo za Nemce ali Lahe in tako bi bilo njih število preveliko v izkazu. Nam bi se veliko pravilnejše in natančneje zdelo, če bi se po slovan-skih krajih za Nemce ali Lahe vpisali le tišti, ki so res med Nemci ali Lahi rojeni, ali k večemu še tacih starišev tu rojeni otroci, in pa nemške in laŠke kolonije , drugi pa ne, in da bi posameznikom ne bilo do-voljeno odločevati svojo narodnost, ker se na ta način utegne primeirti, da se bo sin slovenskega kmeta, ki komaj kako nemško besedo ume, vpisal za Nemca. Vsakako je ta reč tako važna, da je vredna najveće pozornosti naših poslancev. 103 T glavnih pregréh grofa Taaffe-a. Glasovita turkinja „Neue fr. Presse" je te dni in to prav na cêlo svojemu listu postavila 7 glavnih pre-greh ministra Taaffe a, za katere mu ustavoverci ne morejo absolucije dati. Te glavne pregrehe „Haupt-«iinden" so: 1. Da po ceh uje srednje šole na Českem; 2. da je v pokoj djal Stremajerjevo desno roko, Cehom neprilj ubij enega višega uradnika Heidingerja v naučném ministerstvu; 3. da se pripravlja 81etno dolžnost, ljudsko šolo ob- iskavati, zmanjšati na 6 let; 4. da je silno veliko Število čeških profesorjev nastavil na vseučilišči v Pragi; 5. da je moravskega ces. namestnika barona Pos-singerja, Slovanom malo prijaznega, iz Brna přestavil na Dunaj, da bodo Slovani zdaj ondi lože dihali; 6. da je deželnega predsednika v Ljubljani, vsem narodom pravičnega viteza Kallino, naredil za ces. namestnika v Brnu, in * 7. da je dvornega svetnika, roj enega Slovenca Win kler ja, vLjubljano dal za deželnega predsednika. „Polit. Frag." pa temu registru Taaffejevih pregreh dodajajo to-le dobro opazko : ,,Pravi trn, kateri tiči v Eêti omenjenemu časniku, ki se najbolj od železničnih oncesij in delniških družeb masti, je le to , da grof Taaffe dosihmai krepko in to prav po pravici odbija vse dosihmai mu predložene prošnje za dovolitev delniških družeb in druzih „Gr (in dun g", kakoršnih je, kakor listja in trave bilo ob času „purgarskega* ministerstva. Nova knjiga. * Preširenklange von Edward Samhaber. Laibach. Druck und Verlag von Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1880. „Novice" so prve naznanile našega Preširna v novi nemški obleki. Rekle so v napovednici v 3. letošnjem listu, da dobili smo novega Herderja za naše slovstvo, prof. Samhaber-ja, ki je ideje iz Preširnovih pesmi jemal ter jih v novi poetični obliki predelal, poleg tega pa tudi v prav prijetni in lični prozi narisal življenje njegovo, v zadnji polovici vendar preveč idealizirano. Oblifca knjižici je nemška, duh pa je Preširnov, in saj le duh oživlja, črka mori. Popolno čisto prevesti se, kakor drugi nenemški pesniki, tako tudi Preširnove poezije v nemščino ne dadó, (kar g. pisatel] sam priznava, rekši: „Preširen lásst sich eben nicht ubersetzen, es sei denn, dass man den deutschen Sprachgenius an fremde Ketten schmiede". Osobito lepa je pisateljeva veličastna oda (dedikacija Preširnu) „an Preširen", koja nam očividno kaže, kako živo vnet je nemški pesoik „Walfride" , žaioigre „Dido" in epicne povesti „Konig Rotter" za vsako poetično cvetko, naj se li nahaja v katerem koli vrtu. Uzor dovršeni obliki je pe3em ,,an Smole", elegija ,.an čop", kakor so tudi prelepo pre-delani sonet je. Slovenski svet je prof. Samhabru hva-ležen, da je tudi Nemcem pokazal cvet naše poezije, kajti kmalu se bode čitalo v slovstveni nemški zg>do-vini pod naslovom: „Slovenische Literatur": „Preširenklange". — Naj koncem čitateljem našim navajamo njegov prvi sonet „Popotnik pride", kojega je prelepo prevedel v „Wiistenwanderer-ji" tako le: Ein Wand'rer irrte durch der Wiiste Brand. Der Tag verglomm, die Naeht halt ihn umschlungen, Doch eine Wolke hat den Mond bezwungen: ,.0 trâufle Licht hernieder auf den Sand!u Und Luna wandelt aus der Wolke Rand. Hell wird die Kluft des Tigers mit den Jungen, Ein Lowe ist dort ziirnend aufgesprungen , Hier nisten Schlangen an der Felsenwand. So fesselt auch den Jiingling das Yerlangen, Hineinzuschauen in den Strom der Welt. Ein Nebel ist daruber noch gegossen; Doch wenn die grauen Schleier rings zerflossen, Sieht er sein GlUck im tiefsten Grund zerscbellt Und um ihn sind nur Lowen, Tiger, Schlangen. Cena elegantno natisneni, nad 5 pól obsegajoči knjigi je 1 gold. Naj bi nemški svet obilo segel po njej in iz nje izvedel, da tudi mali slovenski narod ima odlične pesnike. Iz Brna 28. marcija. Da namesto barona P o s s i n- ger ja pride vitez Kallina iz Ljubljane za ces. namestnika na Moravsko, je grozno poparila tukajšnje ustavoverce, ki so, kakor povsod, tako tudi tukaj so-vražniki Slovanov, katerih Moravska nad poldrugi milijon šteje, — nasproti pa je Slovan« z velikim veseljem na-vdalo, ker iz Ljubljane vedó, da je pl. Kallina pravi - Čen in nepristransk mož in se tedaj imajo boljših časov nadejati. Odhod Possingerjev pa tudi mnogim urad-nikom v pisarnicah tukajšnjega namestništva zeló glave meša, kajti bojijo se, da pride ves drug red v urade, kajti marsikdo je hodil zdaj uradovat, kakor se mu je poljubilo. Nemčurska ustavoverska stranka zdaj zeló agituje za to, da bi se pri odhodu bar. Po s singer ju napravile velike ovacije z bakljado, petjem itd., ali pre-bivalstvo je nevoljno, ker misli, da ustavoverci hoČejo s tem ministerstvu demonstrirati, kako priljubljen je baron Possinger bil na Moravském in kako težkega srca ga zgubijo! Ker se je nemira bati, ako se ovacije javno na ulicah vršijo, bi pač pametneje bilo, da izostanejo nameravane demonstracije proti ministru Taaffe-u, kateremu so moravski Slovani hvaležni, da jim za načelnika dežele pošlje Slovanom tako kakor Nemcem pravičnega možá. V Gorici 29. marcija. — Veliki teden in velikonočně praznike je bilo pri nas vse, kakor se tiče. Nenavadno je bilo v soboto večer le to, da se je meščanska banda udeležila vseh treh glavnih procesij (v prvostolnici, na Travniku in na Placuti); druga leta samo v prvostolnici. Tudi čedno opravljeni mestni ga-silci so poveličevali „vstajenje" ne le v Véliki cerkvi, temuč tudi v Podturnu (predmestji) in (včeraj zjutraj) na Kostanjevici, pri Frančiškanih. Naš gospod župan dr. Deperis res vé, kaj se spodobi. Tako nas je tudi prve dni preteklega tedna razveselil s tem, da je raz-glasil prisrčni odgovor, ki ga je cesar dal njemu in dvema drugima mestnima zastopnikoma , ko so se šli Nj. veličanstvu poklonit o priliki zaroke ce- sarjeviča Rudolfa. — Prilepljeni so po naših oglih računi raznih dobrotnih ustanov našega mesta. Posneti se dá ž njih, da Gorica veliko delà za uboge. „Dekliško sirotišče" (Contavalle) ima premoženja čez 38 tisuč gold.; stroškov je bilo preteklo leto 4000 gld. Zavod ,,zanemarjenih dečko v " ima čistega premoženja 26.000 gold. ; 8679 gold, se je letos izdalo. Mestna „ubožnica" in ž njo združena „ženska bolnišnica" je imela čez 38 tisuč stroškov, v katerih pa je zapopaden tudi nek znesek za razširjanje bolnišnice. Ves ubožni zalog znaša okoli sto tisuč gold. — Presv. cesar je potrdil deželno postavo zadevajočo cesto iz Kobarida proti italijanski m ej i, ki ima biti 101 s k 1 a d o v n a. Deželni predsednik kranjski ) Winkler, se je odpovedal poslanstvu v déžel- pojó drugi Andr. nila in se zvědělo, zakaj Ležeški petelin ni pel, kakor nem zboru goriškem in s tem tudi deželnega gla-varja namestništvu. Dotična odpoved v „Soči" je jako f» telini svoj štirih Pač res težko mora biti ljubeznjiva in pomenljiva. Winklerju slovo vzeíi od naše zbornice, katere si nismo njal ? , ampak da je svoj če treba celo noc. Lancoveaa. 77 77 kikerikr* zjutraj ob treh ali U^H pst" ; pst" 7 77 hej' 7 »N uga- Pri volitvi občinskega starešin stva 29. dne svečana so bili izvoljeni: za župana France nikdar v 19 letih mogli misliti brez njega. Vašim Tag- Olifčič, posestnik v Berdah, za svetovalca pa Vah blattovcem" v toiažbo naj h koncu še povem, kako naš Dežman in Matěj Fister. ,,Eco del Litorale" sodi o novem Vašem deželnem pred-sedniku gosp. Winklerju. „ To Ljubljane. Prememba v našem višjem vlad- ímenovanje pise u 7 .E. zalo, da ima kranjsko deželo rado, ker je postavilo na Čelo njene uprave rojaka in pa ob enem najboljšega clo prav kmalu nem krogu iu volit ve v mestni odbor je dvojno sre- dela ministerstvu čast. Ono je ž njim poka- dišče, okoli katerega se sučejo zdaj pri nas vsakdanje govorice. Gosp. ces. namestnik vitez Kalina nas bode gospá soproga njegova, našemu zapustil, le veka in nenavadnega poštenjaka („di rettitudine rara"). mestu nepozabljiva dobrotnica, ostane še par tednov tukaj, Kar se nas Goričanov tiče, veseli nas povišek našega novi naš gosp. deželni predsednik Winkler pa neki sodeželana, in to tem bolj, ker tukaj iz skušnje po- tudi kmalu pride v Ljubljano, a menda le za malo časa, znamo odlične lastnosti svetovalca Winklerja, ki ie vri, ker državnega poslanstva morebiti ne bode mogel od- ne samo v Ljub jani se suce govorica o go- delaven uradnik, vroče želec, kaj dobrega storiti, nesa-mopriden, koiikor le kdo nesamopriden biti more Ze- ložiti. spodih Kal li ni in Win kler ji, ustavoverski unanji leti bi bilo, da bi vlada, kedar si izbira služabnike, časniki pretresajo po svojih nacelih obojno to imeno-vselej tako srečno roko imela, kakor ta krat." *) vanje, s katerim se je grof Taaffe zopet zeló zaměřil ta krat." * Senožeč. (Požar.) Cvetno nedeljo okoli ure w««w»vw. --v ----. ^ ~ ^---J ~ ~ —VV-J , " ' -------------7---------- zvečer je začelo v Doienji vasi goreti. Zavoljo silne godla pod Auersperg - Lasserjevim ministerstvom burje se je ogenj tako naglo razširil, da so bila prej tej kliki, katera ne more zábiti, da je na velike gosle , zdaj pa vladi ni več orakel. Da tej kliki je za njene na-kot v četrt uri vsa poslopja 6 gospodarjev v plamenu mere vsako sredstvo dobro in da laž jej je glavna pain v malo urah vniČena. Dasiravno so ljudje iz vseh moč, to pričuje najnovejše njeao sleparstvo: skovali so vasi hitro na pomoč prihiteli in senožeška brizgaluica namreč tu v Ljubljani laž, da naši državni po- bila v kratkem času na mestu, vendar se ni moglo dosti slanci govorijo po Ljubljani, da jim je mini-rešiti. Zivež, seme, obleko, živinsko klajo, vse je ogenj ster Taaffe obljubilrazpust deželnega zbora kranjskega, in to debelo laž so v telegramu po- so strašanski „holá" pokončal; zraven tega je zgorelo še 20 ovác, 14 j a g°Jet; svinja z mladimi prešički in 1 breja krava — edino slali du naj skim časnikom ki živinče nekega uže poprej revnega gospodarja. Malo je zagnali, češ, da je zdaj prav očitao, da je grof Taaffe manjkalo, da nista zgorela tudi dva člověka: ena pri- ves vklenjen v verige federalistov! letna žena in en otrok, za katere ni nihče vedel. Samo vse to je gola sleparija tukajšnjih in 7 kakor rečeno > njena h či je jo Josip Zelen, in ko nevarnosti, katera tudi kala blizo hiše, v tem hipu izve 7 kaj je pride zraven zdaj eďino še životarijo od laži. „Tagblattovcev" , velečastitem gosp 7 ne porajta smrtne Win kler ji, slovenskem našem rojaku, pa uže celó njemu pretí, ter skoči skoz go- mislijo, da ž njim do de deželi naši konec svetá. Gosp. reča vrata in drugi v veži goreči les v sobo z dimom dežeini predsednik se je z ozirom na to, kar se o njem izvrstno dobro izrazil blizo tako le : Za- napolneno in popade staro uže v nezavednosti na tleh govori in piše, ležečo ženico ter jo nese ven na varen kraj, potem gre upanja ne morem pričakovati od onih, katerim je moje še vdrugič po otroka, katerega tudi na tleh ležečega imenovanje neprijetno, da si jim nisem še storil nič hu- najde in ven prinese. Cez kakih pet minut potem se dega, kranjskim Slovencem pa tudi še nič dobrega. udere goreči strop. Slava vrlemu človekoljubu ! Hvale vredni pri gašenji ognja so se skazali vaščani in drugi gasilci iz vasi. Ker so reveži zdaj popolnem na beraški tem, kar zahteva pravica kar govorijo in pišejo ti gospodje, ne more biti za-me merodajno ; ne sme me namreč ne motiti ne plašiti o palici, zato v imenu nesrečnih pogorelcev prosim ponižno z darovi; vsak nas Je vas usmiljene ljudi: pomagajte jim dar bo s hvaležnim srcem sprejet. Sl. vredništva slo naznanil rodoljubom, ki so ga za poslanca volili v de- Goapod deželni predsednik Winkler, kakor dopisnik iz Gorice poroča im v časniku „Soča" naj bi blagovolila venskih časnikov se uljudno prosijo sprejemati darove. **) Kako je ogenj nastal, se ne vé. Zavarovana sta bila samo 2 gospodarja. . Okom, župnik. ž e 1 n i z b o t goriški, da mu v svojem novem pokliču ni moci V se dalje ostati poslanců v deželnem zboru ia deželnega glavarja namestniku, ter sklepa slovensko gornjih Ležeč 22. marcija. To vam je bil ne svoje pismo s temi-le prisrčnimi besedami: „Kaj pa po rečem Vam, predragi rojaki, ki ste meni pri tolikih pri- davno velik direndaj na naši železniški postaji! Ker se ložnostih tako sijajno skazovali svoje zaupanje, ki ste nazadnje tudi nadležnernu petelinu pot prestriže, da ne rni pri volitvah zaporedoma podeljevali častno ime de-more čez plot skakati in ;vznemirjati tujih kokoši, svojo ima domá se Je če tako tudi tukaj zgodilo une dni , da želnega poslanca. Ne zamerite, da vam hvaležno vrnem Vaše pooblastilo; rad bi ga še dalje obdr-železniškemu pohotnemu petelinu, ki je bil tožen , da žal, ko bi ga le mogel izvrševati po svoji dolžnosti. Mili prestopa prepovedano mejo, in je bil zato v oštro pre- naš Vladar je blagovolil poslati me med Kranjce: so iskavo vzet. da se izvé 7 ali Je res 7 česar je bil od več strani obdolžen ali ne. Zato bodem poročal V se drugi sed j e pri vas. naší so, naši brat je. A v duhu bodem tudi Veselil se bodem z Vami v Vaši bridkosti. pot morebiti kaj več o tem, kako je petelinče vodo Vedno me bode pa tudi za naprej vnemala želja, kori- na svoj mlin vodilo, ko se bode stvar bolje razjas- štiti po svoji moči, bodi z besedo, bodi z dejanjem, tudi * TIC U 77 V mojem zadnjem dopisu od 21. t. m. (list 12. „No- v desni koloni , v 22. vrsti od spodej naj si čitatelji berejo Pis. naši ljubi ožji domovini. Bogom!" popravijo tiskamo pomoto „kultur nega1 in naj kultnega'*. (Iz družbe kmetijske.) 25. dne t. m. je imel sub- vencijski odbor v nazočosti gospodov zastopnikov c. deželne vlade in deželnega odbora sejo, v kateri so se obravnavali predlogi , po katerih naj družba kmetijska Podpisano vredništvo bode rado eprejemalo milodare, državne podpore za prihodnje leto 1881. prosi V red. ministerstvo kmetijstva. Ker se je razprava državnega proračuna za letošnje leto v državnem zboru zakasnila, zato tudi ministerstvo kmetijstva deuarja v podporo kmetijstvu za letošnje leto šeni na razpolaganje dobilo in zato tudi dotični prošnji kmetijskih družeb za letošnje leto dozdaj ni še moglo resiti. Subvencijski odbor je tedaj za prihodnje ieto z majhnimi premem-bami ponovil prošnje ravno za tište potrebščine, kakor jih je objavil za letošnje leto. — Odbor družbe kmetijske, peljan od predsednika barona Wurzbacha, se je po tej seji in corpore podal k g03p. c. k. deželnemu predsedniku, zdaj imenovanemu ces. namestniku moravskému vitezu Kal li ni, čestitat mu o tem povišanji in se zahvalit mu za krepko podporo. katero je družba kmetijska ves čas njegovega vladanja na Kranjskem in v vsakem slučaji pri njem našla tako, da jej vedno v hvaležnem spominu ostane. Očitno ginjen ]e blagi gospod odzdravil pozdrav odborov, za gotovivši mu, da se težkega srca loči od dežele, v kateri je doživel mnogo dokazov pristne naklonosti. — Nekoliko zrn tište na Francoskem glasovite rastline „Reana luxurians", ki toliko krme daje za živino in je bila v lanskih „Novicah" omenjena , more družba kmetijska za poskušnjo še dati, kdor pride v njeno pisarnico po-nj o. — (Iz seje dezelnega odbora 26. marcija.) V deželni zdravstveni svèt za 1. 1880. do 1882. je deželni odbor izvolil prof. dr. Alojz. Valenta in mestnega nadzdrav-nika dr. Vil. Kovača. Dalje je deželni odbor sklenil : da se režija v novi deželni norišnici na Studencu izroči usmiljenim sestrám, — da se nemško gledališce za prihodnje leto zopet oddá vodji Emilu Ludwig u, — da se pri okrajnem cestnem odboru v Senožečah postavi posestnik Jož. Zelen za zastopnika deželnega odbora, — da se deželni inženir pošlje v vipavsko dolino na preiskavanje, aii in kako bi bilo mogoče temu v okom priti, da bi voda ne razkopavala in ne podsi-pala zemljišč. — Gledé porabe dramatičnemu društvu od dež. zbora 1. 1878. iz dež. zaklada dovoljene subvencije 1000 gold, se je sklenilo, da se 300 gold, iz- plača dramatičnemu društvu ze izdane gledišne igre, 100 gold, pa za pomnoženje knjigarne dramat, društva, in da se razpišeti do konca 1. 1880. dve nagradi — ena z 400 gold., ena pa z 200 gold, za slovenske gledišne igre. - Zupanstvu občine K. se je odgovorilo , da to ne zavira volitve občinskega odbora, ako se katera vas ali podobčina volitve neče vdeležiti. — (F obcnem zboru obrtnijske pomozne družbe) 21. dne t. m. je nje vodja gospod J. N. Horak razložil ugodni stan te družbe, ki je koncem lanskega leta štela 336 družnikov, katerih vplačani deleži so znesli 71.338 gold. 13 kr. ; skupni znesek glavnice, ki ga je vodstvo v rokah imelo, je znašal 99.404 gold. 19 kr. ; njen re-servini zaklad pa je dosegel uže znesek 14.698 gold. Poročilo vodje in računski sklep sta bila zadovoljno na znanje vzeta. V vodstvo so bili skor enoglasno iz- voljeni gospodje: J. Horak, M. Pakič, Fr. Draš-1er in pa F. Waidinger, za preglednike računa pa gospodje: J. Regali, Oroslav Dolenec in J. Zit-terer. — Predlog gosp. Regalija, naj se najviše posojilo , katero se dá kakemu družniku, od 1000 gold, povikša na 2000 gold., je bil brez ugovora enoglasno sprejet. Ko je predsednik J. N. Horak zboru nazna-nil, da je družba z letošnjim letom stopila v 25. leto svojega delovanja, je bilo sklenjeno, 251etnico primerno obhaj ati ; kako naj pa se obhaj a, se v današnjem zboru ni še dolocno ukrenilo. — ( Vabilo k 16. občnemu zboru Matice slovenske) 14. aprila 1880. 1. ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Predsednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovém delovanji od 1. januarija do konca decembra 1879. 1. 3. Račun od 1. januarija do konca decembra 1879. 1. 4. Proračun od 1. januarija do konca decembra 1880. 1. 5. Volitev 3 udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih pravil. 6. Nasvetje posamesnih udov. 7. Volitev 9 novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg. : Marn Josip, Praprotnik And., Cigale Matej, Einšpieler And., Grabrijan Jurij , Šolar Janez, dr. Šust Janez, in na mesto umrlih: Kozler Peter in Barbo Josip, grof. Opomnja: a) Pri volitvak odbornikov „Matice Slovenske" vštevajo se tudi volilni listi takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnorocnim pod-pisom odboru poslali tako, da ili suma zarad kake prevare (§. 11 Mat. pr.). b) Račun zapreteklo, proračun za prihodnje leto in volilni listi se razdelé nazocim g. g. družabnikom. Dr. Jan. Bleiweis, predsednik. Andrej Praprotnik, tajnik in odbornik. — (Dohrodelna gledaliŠka predstava.) Prihodnjo (belo) nedeljo napravi dramatično društvo v deželnem gledišči predstavo, katere čisti prihodek je namenjen mestnim revežem ljubljanskim. Igrala se bode dobroznana mična veaeloigra „Strijček", poleg nemškega Benediksovega izvirnika poslovenjena od pokojnoga Miroslava Vil h ar ja. Vrhu tega bode sode- loval „Sokol čegar izvrstni telovadci so tako silno prikupili se občinstvu pri blagotvorni akademiji na korist stradajočim Istranom in Notranjcem. Zaradi zanimlji-vega programa te predstave in posebno z ozirom na nje blago voljno naméro je pricakovati, da bode gledališče zopet polno v vseh prostorih. Novičar iz domaćih i u tujih dežel. Z Dunaja. — Ob velikonočnih praznikih je no-tranja politika mirovala; vidi se pa iz vseh centralistič-nih listov, da centralisti pripravljajo nov naskok na vlado in avtonomistično večino, ko bodo se zopet od-prla vrata zbornici poslancev. Da je za Avstrij o ne-srečni Schmerling unidan v zbornici gospóski o pri-liki 20milijonskega posojila se izjavil, da zbornica s tem dovoljenjem nikakor ne razodeva z au panj a TaafFeo-vemu ministerstvu, to je nova porola centralistom , da bodo o razpravi proračuna, ki pride v shodu državnega zbora 6. dne aprila takoj na vrsto, izpustili ves svoj žolč na grofa Taaffea. — Najbolj nevarno je to, da se nesrainna liberalna svoj at drzne Bismarka pozi vij ati na pomoč. Vsi dunajski liberalni in judovski listi z graško „TagespoŠto" vred žugajo rekoč : „Bismark ne bo mogel prijazen biti do Avstrije ter se bode bránil zvezati se ž njo, če ne bode kmalu državni zbor razpuščen, grof Ťaaffejovo ministerstvo odpravljeno in pozvano takšno, ki bode pri novih volitvah nemškim liberalcem zopet pomagalo na konja." To je slednje pa najnevarnejše orožje liberal-cev; s tem orožjem so vrgli grofa Hohenwarta, z istim strežejo podreti Taaffeja. Naše politične razmere ne kažejo toraj na mir, ampak na borbo pa tudi sijajno zmago, ako vsak konservativec, vsak narodnjak stori svojo dolžnost. Iz Trsta. — Veliki koncert v gledišči Fenice napravite 3. dne aprila „Edinost" in „slovanska čitalnica" na korist stradajočim v Trstu in okolici, v Istri in na Goriškem. Sodelovale bodo prve pevske moči, tudi slavni naš gosp. Franjo Gerbic in soproga njegova gospá Milka, v zboru bode pelo nad 100 pevcev, svirala bo imenitna vojaška godba. Program šteje 11 zanimivih toček. Vstop- nina po 40 kr, 60 kr. in 1 gold. — Vlada tukajšnja je prepovedala živino in drugih reči, po katerih se lahko živinska kuga zatrosi, uvažati na Primorsko iz Z a d e r- skega političnega okraja, isto prepoved je dala pa Avstrija. varuj Rusijo tacega parlamentarizma, kakor ga ima tudi zarad uvožnje iz Smirne, kjer tudi imajo živin s ko kugo. Iz Rusije. Listnica vredništva. Castitemu odboru Podmelske čital-mnozih časnikih se bere o vladnih nice : Vaše vabilo smo še le v četrtek přejeli ; tedaj ni bilo reformah, ki jih car misli vpeljati v Rusiji. Koliko moči ga v sredo priobčiti. Ker pa je bil program zanimiv t je na tem resnice t ne ve se, to pa je gotovo ? Bog ob- posijite nm porocilo, kako se je vršil. v V nj X Zopet imate priliko, da dokážete svojo meščansko samosvest, da pokažete, koliko je pravična naša stvar napredovala v teku enega leta , in ta prilika podaje se Vam o dopolnilnih volitvah za ljubljanski mestni zbor, ki se bodo vršile dne 5. ? 6. m aprila Sijajni izid lanskih volitev v državni zbor bodi Vam kažipot, kazoč, da z isto slavo > Je potrla nasprotnike naše, lahko dovršite tudi zdanje volitve za mestni zbor. To sijajno zmago domače stvari nad tujim nasiljem imamo pa zahvaliti svoji izgledni disciplini In političnemu pro bujenju, ki vé razločevati prijatelja od neprijatelja. Mestni zastop ljubljanski je zdaj v večini nam še zmirom nasproten; koristni predlogi naših narodnih odbornikov v mestnem zboru navadno propadaju, in večjidel samo zato, ker pri- vo lili. Da pa predlogi in namere ,,libe hajajo od odbornikov, katere ste Vi, narodni meščanje ralne" stranke v mestnem zastopu ljubljanskem ne pospešujejo koristi mesta in njega prebivaleev kaže zdaj posebno ta slučaj, da liberalna večina toplo zagovarja nakup kolizeja, katerega na ? to odločno odbijajo národni odborniki, povdarjaje korist mestao v tem, da se sezida za Ljub sproti ljano nova vojašniea , kakoršne imajo druga večja mesta. Ta namera nam nasprotne stranke pa uže tudi kaže, kako da ona hoče gospodariti z mestnim loterijnim posojilom. Da se bode s temi meščanje, treba voliti v mestni zastop takih m<5ž, ki bodo iskreno varčno ravnalo zato za blagor mesta. Ne verujte nasprotnikom našim njihovih vsakdanjih laži, da zatiranje novci skrbeli nemščine je narodne stranke cilj in konec; saj je vendar naša stranka radostno pozdravila načelo ministra Taafíeja, ki želi in hoče porazumljenje narodov in mir in spravo med njimi, in zato mu še zmirom zaupanja ni odřekla, med tem ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od njegovih blagih namenov. Volilci III. razreda so si ta razred v zadnjih letih popolnem prisvojili ; mi se za trdno nadejamo , da bodo tudi letos volili ona dva kandidata , za katera so dali uže v volilnem shodu svojo besedo. Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar s svojimi kandidati prodremo tudi v II. in razredu. i >a pa zmaganio letos tudi v dveh druzih razredih, treba, da vsak neodvisen volilec teh razredov pride gotovo na volišče, da vrže vse predsodke in premisleke od sebe in da možato izpolni svojo meščansko dolžnost. ; J Meščanje! v zavesti lanske sijajne zmage pridite vsi in stopite pogumno na volišče in ne da bi se dali begati po nasprotnikih, volite jih enoglasno vsi. Možje i ki Vam jih podpisani volilni odbor nasvetuje, so občespošiovani meščani i ki SO Vašega zaupanja popolnem vredni. Ti toplo Vam priporočani možje so Z; i Franjo Buéar, hišni posestnik. Za Franjo Ravnihar, deželni blagajnik Peter Grasselli, hišni posestnik. 5"|ki voli 5. aprila: Josip Regali, hišni posestnik. , ki voli 6. aprila: Dr. Alfons Mosè, odvetnik. Dr. Josip Staré, koncipist pri iinančni pro ku rat uri. Za 9 ki voli aprila : Dr. Karei Ahačie, odvetnik in hišni posestnik. [ Miha Fakic, trgovec in hišni posestnik -rr i m v % • w • •« I • x-fc _ v i j •! Karei Tavcar, hišni posestnik. Dr. Franjo Papež, odvetnik. Narodni volilni odbor. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. Tisk in založba : J. Blaznikovi naslednikf v Ljubljani.