F. LoČniškar:
Zarja.
Izza gora je šinila                   Zbudila v grrnu ptičice
po nebu zarja zlaia.                in rožice na traiU
pregnalu jutranji je mrak,      nusula coetom biseroo.
odprla dneou vrata,                 da  osi so  kakor soafi.
In simnice ubrala je d naraoi mnogozvočne: use  poje, žvizga.  žvrgoli iiesele, prav poskočne.