4-2006 48 Teden dokumentarnega filma, že 8. po vrsti, je potekal od 13. do 19. marca v Cankar- jevem domu; vanj sta bila letos znova vklju~ena tudi alpinisti~ni in avanturisti~ni film. Tekmo- valna sekcija, v kateri so podelili tudi nagrado za najbolj{o režijo po mnenju tri~lanske žirije, je letos zajemala 11 filmov, med katerimi je bilo nekaj tudi celove~ernih. Med njimi smo lahko videli tudi že ve~krat nagrajene filme z nekaterih najbolj znanih tovrstnih festivalov v tujini. Vsekakor ne moremo prezreti zdaj že kult- nega filma Touching the Void, posnetega po istoimenski knjigi, ki jo je napisal angle{ki alpinist Joe Simpson. Njegov prijatelj in sople- zalec Simon Yates je v trenutku obupa sredi dramati~nega sestopa prerezal vrv, na kateri je visel Joe, misle~, da je s prijateljem konec in jima ni ve~ re{itve. Simon, ki si je že prej med sestopom zlomil nogo, pa je preživel padec in se po tednu dni sam privlekel do baznega tabora. Oba sta preživela, vendar pa je dogodek sprožil {tevilne polemike v alpinisti~ni javno- sti. {kotski režiser Kevin MacDonald je ustva- ril odli~en film, ki bi ga moral videti vsak, ki so mu blizu strme stene in vrhovi gora. Zanimiva je pripoved brazilskega filma Extremo Sul, ki predstavlja tudi negativne plati gorni{kih podvigov. Skupina plezalcev in filmska ekipa imata v na~rtu vzpon na goro v Patagoniji dale~ na jugu ~ila. A za~etni opti- mizem in zagnanost kmalu uplahneta zaradi nesoglasij v ekipi. Strah, nedoraslost na~rtu, vnaprej{nje iskanje razlogov za neuspeh … Režiserja Monica Schmiedt in Sylvestre Campe sta naredila zanimiv film, ki ima povsem druga~en konec od na~rtovanega. Pogosto doživeto, a redko prikazano v filmu. Režiser Bertrand Delapierre se je lotil zgodbe svojega soplezalca in vrhunskega deskarja na snegu Marca Siffredija. Marco je izginil med poskusom deskanja ~ez Hornbei- Teden alpinisti~nih filmov 8. festival dokumentarnega filma v Ljubljani ? Boris Strm{ek nov ozebnik na Everestu. Film Marco, zvezdni utrinek nam prikaže dosežke in zorenje mladega {portnika, ki je žal pri 22-tih letih izginil kakor zvezdni utrinek sredi gora, ki so mu pomenile predvsem svobodo in ljubezen. Tibet je {e vedno nekoliko misti~na dežela in želja mnogih popotnikov ter alpinistov. Pa vendar je to dežela, katere realnost ni ni~ kaj rožnata, saj doživlja nepredstavljivo žalostno usodo, odkar jo je v petdesetih letih prej{njega stoletja okupirala Kitajska. Režiser Tim Peosay je naredil pretresljivo zgodbo o tibetanski real- nosti zadnjih desetletij. Lahko bi rekli, da je to film, ki ga moramo videti, vendar si ga nato nikoli ve~ ne bi želeli ogledati. Resni~nost je namre~ pogosto druga~na od na{ih predstav. Polarna podro~ja so zaradi ekstremnih razmer privla~na tako za raziskovalce kot tudi za pustolovce. Kar v dveh filmih smo sprem- ljali podvige v najhladnej{ih podro~jih na{ega planeta. Antarctica.org pripoveduje o 99 dneh in 3924 km poti, ki sta jo opravila Belgijca Alain Hubert in Dixie Dansercoer. Ob boju z negostoljubno pokrajino in s seboj sta naredila tudi odli~ne posnetke. Film sta režirala Michel de Wouters in Annick Pippelart. Režiser Havard Jenssen pa se je lotil znanega pola- rnega raziskovalca Børgeja Ouslanda in njegove samotne poti od Sibirije do Kanade. Film The Big White prikazuje skoraj trimese~no pot, ki je bila zaznamovana z ne~love{kimi napori, samoto, nevarnostmi in nepredstavljivimi težavami. S povsem druga~no pokrajino in doživetji se ukvarja v filmu Po{tar iz Butana režiser Ugyen Wangdi. Film nas ponese v Butan, majhno in zaprto državico v Himalaji. Je zgodba po{tarja, ki že 20 let nosi po{to iz velikega mesta v odro~ne vasice, njegova pot pa poteka ~ez hribe in doline v vseh letnih ~asih in vremen- skih razmerah. Lep film o deželi, ki je skoraj ne poznamo. PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4448 4-2006 49 Vodne {porte nam približa film Z vodnim tokom režiserja Giana Enrica Bianchija. Pred- stavi nam ve~kratno olimpijsko prvakinjo v kanuju Josefe Idem, ki se je preselila pod ita- lijanske gore, ter njeno življenje, v katerem se prepletajo {port, družina, družabno življenje in {e kaj. {e trije povsem alpinisti~ni filmi so nas popeljali v visoke gore. Poljski režiser Dariusz Zaluski je predstavil italijanskega alpinista Simona Mora in njegovo povezanost s h~erko, ki ga ~aka dale~ stran od gora. Film Ciao Martina sicer govori tudi o zimskem vzponu na osemtiso~ak {i{a Pangma, vendar je v ospredju odnos med o~etom in petletno h~erko. Sim- fonija Jannu režiserja Aleksandra Odincova prikazuje rusko odpravo, ki je prva preplezala 3000 m visoko severno steno sedemtiso~aka Jannuja in je bila za to dejanje nagrajena z zlatim cepinom. Pa tudi Slovenci smo imeli na festivalu svojega predstavnika. Tine Maren~e nam v zgodbi Kaj nam je tega treba predstavi svojega brata Anžeta, ki je s prijatelji na svoji prvi odpravi v tuja gorstva preplezal novo smer ~ez dotlej nepreplezano južno steno Pika Gorkega (6050 m) v Tien {anu. Anže nam v filmu sku{a odgovoriti na tolikokrat zastavljeno vpra{anje, zakaj pleza in kaj mu pomeni alpinizem. A odgovorov na to vpra{anje je skoraj toliko kot alpinistov. Pomembne so predvsem zgodbe, ki jih alpinisti in drugi pustolovci prina{ajo s svojih podvigov. Nekaj teh zgodb smo imeli priložnost spoznati na festivalu v Cankarjevem domu in upamo, da jih bomo naslednje leto tudi. In {e nagrada: posebno priznanje je stro- kovna žirija v sestavi Pavle Kozjek, Tomo Virk in Andrej Mlakar podelila filmu Marco, zvezdni utrinek, nagrado za najbolj{o režijo pa je dobil režiser Douglas MacDonald za film Touching the Void. Zagotovo zasluženo, saj gre za v vseh pogledih resni~no izjemen film. m Macesen Macesni pod grebenom zelenijo, kot so nekdàj, ko si prišel spomladi in srkal vonj, poslušal melodijo njih krošenj. Tákrat v tvoji duši mladi prostora ni bilo za misli ~rne. Jeseni so se veje pozlatile, na zimo so jih zvezdice srebrne posule, v pravlji~no skrivnost zavile. Na vro~č poletni dan pa razdivjala se je nevihta v gori in podrla macesen, tebi dušo je razklala. Leži tam v soncu, dèžju kot okostje, a tvoja duša z njim še ni umrla – živiš, le veš, da z njim odšla mladost je. Jesenska Macesni – vitki, skuštrani in zlati – jeseni zvabijo me na planino; ne gre druga~e – moram obiskati jih znova in kar no~em ve~č v dolino. Plodovi rde~i šipkovi krasijo nad stanom gozdni rob in mi skomine po ne~em sladkem, davnem spet budijo, da tiho izgubim se med spomine. Pa se zavem: na pomlad spet zeleni kot prapori macesni razigrajo se v vetru toplem; šipki pomlajeni, ki vej plodovi ve~čjim ne težijo, se s cveti rožnatimi spet bahajo. Pri meni pa pomladi kar bežijo. Mojca Luštrek PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4449