Leto V., štev. 113 PoŠtama pavlanranfl. Ljubljana, torek, 13, mala 1924 Cena 2 DffT mm—mmmmmmmimmm* |zha|a ob 4 i[utra|. Stane mesečno 20-— Din ua Inozemstvo 30-— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/t Telefon St, 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlitvo i l,|nbl|ana, Prešernov^ ul. št 54. Telef. tt 39, • Podružnici t Maribor, Barvarska ul. L> Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 12. maja. Klerikalci so že začoli z volilno borbo. Kakor zadnjič in vsakokrat, jo hočejo voditi z lažjo in demagogijo. Kjor je v javni upravi nekaj zares ali na videz slabega, vsega je kriv »Beograd« Jn to je seveda vlada, ki je danes na krmilu. Tako čitnmo o omejitvi sprejemanja bolnikov na državni bolnici v Ljubljani, ker proračunska sredstva ao dovoljujejo, da se sprejme vsakogar, ki ga hočo kdo izročiti bolnici. Vodstvo državne bolnice jo po gosp. dr. Vinko Gregoriču lažnjive trditve ♦SJovonca* bistveno ovrglo v smislu, da jo res proračun pretesen, kar je v se nikakor no morejo doma ali ambulantno z uspehom zdraviti. Pa donimo, I da j res proračun pretesen, kar jo v ostalem tudi naše mnenje. Kdo' je temu kriv? Kdo ni znal svojih okrajev dobro zastopati? Kdo ni bil na straži, io se je delal proračun? Kdo jo postavil vlndo, ki jo brez globljega umeva-nja za naše potrebe uvedla težka nova in krivična bremena, zlasti nove takso jn kuluk, in je predložila slab proračun? Kdo je biil od naroda postavljen, j da bratii njegove interese? To so bili poslanci SLS, ki so so Farni krstili za »tigre*. To je bila de-logaeija SLS, ki je 18. marca 1923 izjavila, da bo zdaj v Sloveniji in celi državi vse drugače iu da bo v kratkem vso uredila. Ta ista delegacija je izsilila homogeno radikalno vlado in prinesla na-femu ljudstvu velike davke, povrh pa se proračun, ki povzroča vedno novo težave. Izgovor, da je kriv «contralizem», jo prazen. Dobri poslanci s pametno nolitiko bi v Beogradu vse to dosegli, kar naši kraji od države rabijo. A ti |joslanci so mesto pametnega realnega dela ali spali in vlekli dijeto 300 Din dnevno, ali pa samo gTdo liujskali in psovali. Kako naj taka delegacija kaj doseže? Ona je Ie pokvarila, kar so z velikim trudom prej dosegli demokrati. • Vse tožbe o slabostih v proraič.unu in v upravi so obtožbe »tigrov*. »Slovenec« jim b svojo hujskarijo dela prav slabo uslugo, kajti vse zabavljanje ni nič drugega nego potrdilo onega. kar 6mo mi vedno rekli: da namreč SLS za Slovenijo ne bo nikoli ničesar dosegla, nego bremena, povrh šo Slovence obsovražlla povsod. SLS se je posrečilo, da nam jo vzela simpatije pri Srbih, čim pa jo gosp. Radič do-jal, da bo tudi v Sloveniji kandidiral, je začela Se nova gonja z0'per »Hrva-tarje*. Poslanci SLS so se po trinajsta e-sečnem, le za svoje žepe plodr-;' delovanju vrnili domov in so prinesli volilcem mesto uspehov same težave in krivične obremonitve. Zakon o taksah je prava roža za klobukom gosp. Korošca, zakon o kuluku je ponos kluba SLS, pomnožitev zemliiškega davka in zaostritev davčne prakse pa mbvala SLS Sloveniji. Torej le krenko zabavljaite nad proračunom, nad večiimi davki, nad neurejenimi razmerami, draginjo, nad davčno prakso in taksnim zakonom. Klerikalci s tem preklinjajo sprijene plodove svoje zločinske politike. Le psujte nad »korupcijo*, ki ste jo snre-čevali tako, da je ravno pod vlado Markovega protokola dobro zacvetela. Svoje lastno dete s tom oblivate z gnojem. Klerikalci sikajo. A v resnici stojo pred zrcalom in pljujejo v svojo lastno spačemo podobo. Po neuspehu g. Trifkoviča Poiecarejev poraz pri volitvah TR1FKOVIČEV MANDAT JE POKAZAL NEMOŽN05T KONCENTRA CIJSKE VLADE. - KRIZA JE NA MRTVI TOČKI. — DANES NI BILO NIKAKIH ODLOČILNIH AVDIJENC. Beograd, 12. maja. p. Misija gosp. | krizo še odgodi. V krogih vladno koa-Marka Trifkoviča jo žo včeraj zaklju- ; licijo vlada zadoščenje, da jo nadeno-čila na pričakovani način. Njena nalo- mesečna kriza dokazala pravil no,s t ga je bila, da so dokaže, da tudi pod prognozo o delonezmožnosti skupšči-predsedstvom druge osebe nego je g. ne, vendar še vodilni člani koalicije Pašič, ni možna koncentracija, kakor ob vsem optimizmu vzdržujejo vsake si jo zamišlja opozicijonalni blok. fajave, ki bi hotela kakorkoli predhi-Formula, katero si je stavil kot program gosp. Trifkovič, je bila očividno naperjena na to, da se blok odloči od Radiču,, oziroma da se sam razdere ali pa da se z odklonitvijo jasno rlo-kaže, da je poslovna vlada nemočna Opozicija je skušala to potezo parirati te vati odločitev krone, AVDIJENCA NA DVORU. Beograd, 12. maja. p. Popoldne je bil na dvont Miša Trifunovič. Po av-dijenci je izjavil Vašemu dopisniku, da so jo kralj pač informiral o situaci- s tem, da je izjavila, da bo dala konč- i ji, da pa ni ničesar izjavil, kar bi moril odgovor šele, čo se ji v naprej za- glo dati vtis o načinu rešitve krize, gotovi, da v taki vladi ne bo niti Pa-1 Ob 6. popoldne je odšel na dvor dr. šiča niti samostalnih demokratov, da-: Ninčič, ki ie ostal do 7. Njegova avdi-Ije pa, da se izključijo fe vsake kom-1 jonea je bila v zvezi s potovanjem na binacije oni radikali, ki jih blok osna- Bled. kamor dospe jutri češkoslovaški ti za korupeijoniste. Na prvi pogled jo minister za zunanje stvari dr. Beneš na biilo videti, da je odgovor neresen in svojem potn v Rim. kjer se pripravlja lo preračunan na volilce. Kralj jc v teku nedeljskega popoldneva dvakrat sprejel predsednika skupščino Lj. Jovanoviča. Cel današnji dan je minul v pričakovanju odločitve. Nekateri so menili, da niore kralj še poiskusiti z manj eksponiranim politikom ali celo z nev-traleem in se ie v tem oziru imenovalo osebo poslanika Balugdžlda. a ni se storil noben korak, ki bi značiil pripravo v kateri teh smeri. Kriza je na mrtvi točki, ki obenem znači, da so vse kombinacije s sedanjo skupščino izčrpane. Izid francoskih ___.1!i__- — ! _ ~ ».1 n /1a 1rfi*/n ^T materija! za pogodbo med Češkoslovaško in Italijo. MRTVA SEJA FEDERALISTIČNEGA BLOKA. Beograd, 12. mata. p. Nocoj je imol sejo federalistični blok, ki pa j" bil popolnoma brez materijama za_ krtke novo ukrepe, vsled česar je seja potekla brez vsake?a zanimanja. ZEMLJORADNTSKT A FRONT PROTI KRALJU. Beograd. 12. maja. p. Noeoišnjo zomljoradnišike »Novosti* prinašajo oster filanek, v katerem na zelo agro- volitev odpira možnost vladne krize v.siven način prete kroni in pravijo, da Franciji in s tom odgoditev potovanja mora krona izvajati posledice iz "volt raljevske dvojice v Pariz. To bi v . jega delovanja. V vseli patrijotičmh stvari pomenilo možnost, da se rešen je 1 krofih se ta članek splošno obsoja. Današnji sestanek na Bledu BENEŠ IN NINČIČ SE SF.STANETA DANES POPOUJNE V LESC AH. _NA BLEDU OSTANETA DO ČETRTKA. - MEDNARODNA VAZ- NOST NJUNIH RAZGOVOROV. v Lescah, odkoder bosta skupno odšla v hotel Jekler. Dr. Ninčič. in dr. Bon oš ostaneta na Bledu do četrtka. V četrtek pa bo dr. Beneš nadaljeval PRI NEDELJSKIH VOLITVAH V FRANCOSKI PARLAMENT JE ZMAGALA LEVIČARSKA OPOZICIJA. - NUJNA PREORIJENTACIJA FRANCOSKE REPARACIJSKE POLITIKE. — PRED DEMISIJO POIN CAREJEVE VLADE. — OGROMEN VTIS NA VSO EVROPO. — (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Pogajanja z Beograd, 12. maja. p. Nocoj sta imeli sejo naša in italijanska delegacija glede vpraSanj, o katerih so Italijanski delegati odšli v Rim po nove instrukcije. V Beograd je dospel Italijanski veterinarski strokovnjak. Po novih instrukcljah i® bil dosežen sporazum v več spornih točkah. Ostale so še težkoče v vprašajih tranzita, trgovskih potnikov in gle-de prometa v oplemenjevalni Industriji. Nato so bili veterinarji obveščeni o kon-yencljah, katere so Izdelali naši delegati iih izročili Italijanskim delegatom. Juhi bodo Italijani stavili svoie protipred-lose. Prihodnja seja bo pojutrišnjem, ZAČETEK POGAJANJ Z MADŽARSKO. Beograd, 12. maja. p. Snoči so dospeli v Beograd radi pogajanj šef madžarske komisije Rodolf ln vsi člani komisije. Danes so bili sprejeti pri dr. Nin-ciču. Nocol so bili pri NInku Pcrlču. Juhi začno pogajanja. Naša delegacija je končala v prcdkonferencah tri konvencije: o sekvestrih, o sodni pomoči in o '"kalnih železnicah. Praga, 12. maja. j. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jo danes zvečer odpotoval na Bled pri Ljubljani, kjer so sestane z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Beograd, 12. maja. p. Dr. Beneš do-spo jutri v Maribor, kjer ga bo pričakoval češkoslovaški poslanik g. Šeba. Iz Maribora nadaljuje pot preko Ljubljane na Bled. Nocoj ob 19-20 je dr. Ninčič odpotoval na Bled ter bo jutri popoldne ob 17. pričakoval dr,- Beneša "iot v Rim. Na blejskem sestanku so bo v glavnem pretresala pog>odba med Jugoslavijo in Italijo ter'med Češkoslovaško in Francijo, da bi se v soglasju s tema sklenila pogodba med Češkoslovaško im Italijo, odnosno obnovila pogodba med Jugoslavijo in Francijo. Rumimski obisk v Londonu London, 12. maja. j. Danos ob 12. uri sta prispela rumunski kralj in kraljica s francoskim pamikom »Standard« V| spremstvu večih torpednih rušiloev in letal v Dover, kjer ju jo sprejel prestolonaslednik princ Waleški, ki ju je nato spremil v London. Na Viktorijinem kolodvoru je sprelela rumunska gosta angleška kralievska dvojica in člani vlado 7, ministrskim predsednikom na čelu. Krali in kraljica sta se nato odpeljala v r itačo Buckingham, kjer so je vr*il zvečer svečani dine in -e angleški kra'j odlikoval mmunskega kralja, IZMIŠLJENI SPOPADI MED RUSIJO IN RUMUNIJO. Beogrs»d. 12- maja. p. V uradnih krogih se potrjuje vest, da so bili spopadi med Rusijo in Rumunijo izmišljeni ln da je Rumunlja ž njimi hotela vplivati na Francijo, ki naj bl intervenirala pri nas, da bl mi svojo politiko usmerili v prilog Rumunijc. BOLGARSKA VLADA PROTI ZEMLJORADNIKOM. Beograd, 12. maja. p. Iz Sofije se javlja, da namerava vlada zcmljoradnl-ško stranko oglasiti za nelegalno ter da bo po zakonu o zaščiti države prepovedala izdajanje zemljoradniških listov ter konfisciraia vse premično In nepremično premoženje voditeljev. DEMISIJA CEŠKOSI.OVASKF,(JA PROSVETNEGA MINISTRA. Praga, 12. maja, j, cl.idove Noviny> poročajo, da je prosvetni minister Bechyne (soc. dem.) vložil svojo demisijo, ker je bilo opaziti na strankinem zborovanju v Ostvovi močno strujo v češkoslovaški so-ctjnlno-demokratski stranki rroti njegovi koalicijski politiki. BOJI V SIRIJI. London, 12. maja, s. Kakor poročajo listi iz Carigrada, so izbruhnili na sirski meji veliki boji, pri katerih so izgubili Francozi 120 mrtvih in ronienib. Rykov ie bil res v Italiji Rim, 12. maja. I. Sredozemska brzojavna lagentura zagotavlja, (la je bival predsednik rusko sovjetske republiko Bikov dejansko v Itali'1. Njegovo po-tovanio je itali''anska. vlada olajšala b te,m, da mu je dala spremstvo in ga čuvala pred event. carističnimi atentati. Rvkov je bival nekaj dni v Benetkah in Florenei, nrto tri dni v Rimu, kjer jc govoril z ministrskim predsednikom Mu s solini.tem in senatorjem Oontarini'cm ter odpotoval nato za 20 dni v Napoli in Capri. Vrnil se je preko Berlina in Varšave. Čudno jo dejstvo, da Rvkov ruske delegacije in njenih članov ni obiskal. BELGIJA IN ITALIJA. Pariz, 12. maja. e. Ktoille Belfre poroča, da odpotujeta Theunis in Hvmans 17. maja ir, Bruslja v Milan, kier se v nerlel'o dopoldne snideta z Mussolini-'em. Bcl?i'ska ministra ostaneta do pon-deljka zvečer v Milanu, »Derniere Heu-ro» javlja, da V belgijski ministor zuna niih stvari v soboto zvečer spremi nemškega poslanika, s katerim jc imel dolg razgovor o Poruhrjj. NESREČA AMFRIŠKEGA LETALCA. Pariz, 12. mn.ia. e. Ameriški letake major Martin, ki so ca smatrali za mrtveca se jo pojavil po dol?ot,rnjnem letalskem potovanju preko Alaske. Hud vihar je butnil nicovo letalo ob skalo, kier se je razbilo. Po tei nesreči je moral hoditi osam dni peš, predno so je utegnil odpočiti. V nadaljnjih treh dneh pa jo dospel v mesto Port Moller. ITALIJANSKA KR1ŽARKA V PETROGRADU. London, 12. maja. c. Sundav F,xpress poroča iz Moskve, da prispe 20. t, m. italijanska križarka «Amiraglio Mira« bcllo« v Pctrograd. To je prvi slučaj, da prihaia po svetovni vojni inozemska voj« na ladja v Petrograd. Za sprejem itali« janske križarke sc delajo velike pripra« ve. Pri sprejemu bosta sodelovala voja« štvo in mornarica, Pariz, 12. maja. Listi komontirajo izide voiltev in ugotavljajo preokret na levo. Časopisio levičarskega bloka jo zmage pijano. »Petit Parisien» zahteva, da morata predsednik Milierand in Poincare takoj demisionirati. List naglaša, da je protestiral proti Poincarojevemu sijaju, s katerim se je v volilnih govorih povzdigoval. Časopisje narodnega, bloka začasno molči. «Victoire» piše, da jo prvi vtis volitev neugoden. Večerno časopiBjo izraža mnenje, da bodo izidi zborničnih volitev povzročili vladno krizo. Danes zvečer se je vrnil _ Poincare iz Champignya v Pariz,. Jutri so vrši pod predsedstvom Milloranda ministrski svet ki so bo bavil s političnim položajem po volitvah. Splošno se domneva, da bo vlada demlslonlrala, vendar pa se bo to najbrže zgodilo šele ob sestanku novo zbornico dno 1. junija. Do tedaj ostane prejšnja zbornica nominelno v funkciji in jo bo med tem predsednik Milierand najbržo sklical celo šo enkrat na izredno sojo. ODLOČILEN VPLIV NA NEMŠKO POLITIKO. Berlin, 12. maja. h. Močni uspehi le« vice pri francoskih zborničnih volitvah so izzvali v Nemčiji veliko preseneče« nje. Po zadnjih vesteh iz Pariza se je si« cer pričakovalo porasta levičarske opo« zicije, vendar pa se ni računalo s tako popolnim porazom desničarskega bloka. Berlinsko časopisje jc mnenja, da so se francoske mase volilcev obrnile od Po< incareja vsled njegove slabe zunanje po« litike. Demokratični listi izjavljajo, da jc se. daj izključeno, da bl prišla v Nemčiji na krmilo nemškomaclonalna vlada, ker se možnosti za zbližan je, ki je nastala vsled skoraj gotovega odstopa Poincareja za sporazum med Nemčijo in zavezniki, ne sme opustiti z desničarsko vlado v Nem« čiji. «Die Zcit», glasilo dr. Strcscmanna izjavlja, da kaže izid francoskih volitev tudi to, da jc bila državna vlada na pra« vi poti, ko je priznala poročilo strokov« njnkov kot primerno podlago za hitro rešitev. Čc bi bila storila nasprotno, bi bili v Franciji to razlagali kot slabo vo« ljo Nemčije. ODGODITEV POGAJANJ Z ANGLIJO. Pariz, 12. maja. h. Danes popoldne so bili kuloarji zbornice prccej prazni. No« voizvoljeni poslanci so bili le redko za« stopani. Največ sc jc govorilo o tem, kaj bo sedaj napravil Poincarc in po« sebno ali bo pod temi pogoji šel na po« gajanja v London. V parlamentarnih krogih niti najmanj ne dvomijo, da bo Poincare takoj po sestanku nove zbor« niče dne 1. iunija izročil svojo demisijo. Številni poslanci so mnenja, da bi bilo pod temi pogoji boljše, da se prepusti inicijativa za posvetovanja z Macdonal-dom njegovemu nasledniku. Zelo živahno se je govorilo tudi o vprašanju osebnosti predsednika bodo« čc zbornice. Zdi sc, da je izključeno, da bi dosedanji zbornični predsednik Pcret ostal, ker sc je v volilni kampanji pre« več izpostavljal za nncijonalni blok. London, 12. maja. j. V političnih kro« gih Anglije zasledujejo z napetostjo lz' ide volitev v francosko zbornico in so izprašujejo, ali ni bilo povabilo anglc« škega ministrskega predsednika Ramsay Macdonaldu Poincarcju preuranjeno, kei hi sedaj mogel nastati v francoski zbor« niči brez večinsko sestave nejasen polo« žaj. Menijo, da bo Poincare vsled volitev prisiljen razširiti vladno koalicijo s pri( tegnitvijo bloka levice, ali pa da bo le> vica sama dosti močna, da bo prevzela: vlado. ITALIJANSKO MNENJE. Rim, 12, maja. h. V tukajšnjih poli« tičnih krogih prevladuje vtis, da ba zmaga levicc pri francoskih volitvah po« vzročtla spremembo v francoski zunanji politiki. IZNENADENJE NA ČEŠKEM. Praga, 12. maja. j. Volilni uspehi levi« čarskega bloka v Franciji so na Češko« slovaškem splošno izncnadill. Neka in« formirana osebnost češkoslovaškega zu« nanjega ministrstva je izjavila vašemu do pisniku, da razmerje obeh držav vsled teh izidov ne bo tangirono, ker jc fran« coska zunanja politika zgrajena na so« lidni in trajni, narodnim interesom od« govarjajoči podlagi in nc more zaviseti od volilnih izidov. REAKCIJA LONDONSKE BORZE. London, 12. maja. h. Vsi oddelki bor« ze so steli danes pod vtisom prcsenetlji« vili volilnih izidov v Franciji. Na valut« nem trgu jc padci Pariz med nerednim dviganjem in padanjem poslov od 73 na 77.70, Bruselj pa od 89.125 na 92.59. JUGOSLAVIJA IN EVENTUALNA SPREMEMBA FRANCOSKE VLADE, Beograd, 12. maja. r. Nocoj jc ob 19. ministrski predsednik sklical ministrski svet, ki jc trajal do 20.30 in na katerem so razpravljali o politični situaciji. Seji jc nekaj časa prisostvoval šef presbiroja Ivkovič, ki jc ministrom poročal o brzo« javkah, ki so dospele o volitvah v Fran« ciji, po katerih je Poincarcjcv nacijo« nalni blok, dasi še niso znani rezultati i7. vseh departinajev, ostal v manjšini z« kakih 50 mandatov. V vladnih krogih se mnogo govori o volitvah v Franciji ter o možnosti, da pride ponovno na vlado prejšnji ministrski predsednik Briand. Ugotovljeno jc, da se s priho« dom Brianda na vlado naši odnošaji do Francije nc bi prav nič izpremenili, ker jc Briand velik prijatelj našega naroda ter znan kot ustvaritelj solunske fronte. Bitka med nemškimi komunisti in policijo KOMUNISTI SO V HALLE RAZOROŽILI ODDELK POLICIJE IN GA NAPADLI. — VELIKE ŽRTVE. 0allc, 12 maja, j. Sinoči jo prišlo do krvavega spopada med komunisti in varnostno policijo. Oddelek varnostne policije je imel zavarovati cesto pri Wo(r nin-tfu. Policija se jo zakopala na oboh straneh cesto in postavila predstražo, ki so jo komunisti opetovano skušali razgnali. Ko jo večji oddelek Hackenkreurlerjcv šol mimo to predstraše v mesto, se mu jo priključilo okoli 100 komunistov, ki so odvzeli posadki orožje in ga obrnili proti policiji. 7 policijskih uradnikov je bilo težko ranjenih, od katerih sta dva že v bolnici umrla. Domneva ae, da so imeli komunisti kakih 10 ranjencev, ki so jih odvedli s seboj. Uradno poročilo navaja štiri mrtvo pri komunistih in enega pri policiji. Tudi v notranjm mestu jo prišla do streljanja med komunisti in manile-stanti. Berlin, 12. maja, e. Pri zadnjih spopadih med komunisti in policijo v Woerm-lltzu je bilo 13 mrtvili. Mrtvi so trije redarji, trije pa ranjeni. Slevilo mrtvih komunistov ni znano, ker so mrtvece in ranjeno komunisti odnesli s seboj. Ceni pa se, da imnjo kakih 10 mrtvih. Policija je mogla demonstrante razgnali šele z naj-silovitejšem naskokom. Krvave volitve na Japonskem Pariz, 12. maja, e. Agence Radio iz To-kija poroča o včerajšnjih državnozborskili volitvah na Japonskem, kjer so se vršili ob tej priliki veliki nemiri, pri katerih je bilo 10 mrtvih in veliko število ranjenih. Okoli 800 volilnih agitatorjev je bilo aretiranih radi kršenja zakona. Kolikor sc more sklepati po dosedanjih rezultatih, bo večina izvoljenih poslancev pristašev demokratskega parlamentarnega režima. Sedanja Reyurova vlada je poražena. OLIMPIJADA. Pariz, 12- maja. j. V drugI rugby-tckml na pariški ollmpljadi je premagala Amerika Rumunijo s 37 : 0, ITALIJANSKE INTRIGE V ALBANIJI. Atene, 12. maja. s. Tukaj se smatra upor v Albaniji za delo Italije, ki želi intervencije. Grška noče z vmešavanjem služiti tujim intoresom. Kakor poročajo, so vrše ined uporniki in rednimi četami 20 km od Tirane in v okolici Drača ljuti boji. COOLIDGE IN ZVEZA NARODOV. New York, 12. maja. j. Predsednik Ooolidge naznanja, da je senator Lod-go stavil svoj predlog za ustanovitev svetovnega razsodišča broz razgovora z njim. Coolidgo izjavlja, da smatra prejkoslej Zvezo narodov za najboljšega posredovalca v mednarodnih »porih in namerava ostati pri evojočasna obrazloženem stališču. Volitve v francoski parlament NEPRIČAKOVANA ZMAGA LEVICE, - NAZADOVANJE POINCARE-JEVEGA NACIJONALNEGA BLOKA. - NEUSPEH KOMUNISTOV. -OGROMNA UDELEŽBA VOLILCEV. republioaine, 87 levoropublikaneev, 49 narodnih radikalcev, 19 republikanskih Se niso znane končno podrobnosti Izida nedeljskih volitev v francoski parlament, a nedvomno j|c, da so pokazale krepko potezo na levo. Blok gosp. Poinearčja ni dobil večino. Bilo pa je toliko strank na volitvi, da je končni pregled politično strani tega izida nemogoS. Toliko jo gotovo, da se je francoski volilec, ves zmeden po vseh mogočih geslih, bolj zanimal za davčne zakone, za draginjo, '/-a stanovanjsko bedo, kakor za evropska gesla. Danes reči, da izid voli tov pomeni limajcnitev reparacijske politike francoskega naroda, jo pretirano, zlasti ker so radikale! v stvari za politiko »izpolnitev*. A to je gotovo, da bodo vodilni možje lahko odslej bolj popuščali v smeri kompromisa, ker je narod opustil poudariti svojo pozornost v tej smeri. Nihče v Evropi pa ne želi tožavnih komplikacij mod Nemčijo in Francijo. Tudi Jugoslavija je interesirana na reparacijah v izredni meri, a ublažitev nasprotij med Nemci in Francozi bi olajšalo tudi našo konsolidacijo. Volitve niso izpadlo taka, da bl mogle levičarske stranke vlado same prevzeti. Oba bloka bosta pač razpadla in so bo stvoril centrum, ki bo v stvari vodil staro politiko, vendar bo imel prostejbo roko. Izid volitev v Franciji vzbuja v naši državi mnogo zanimanja. Vendar je za našo notranjepolitčne razmere brez večjega pomena. V naslednjem podajamo poročila, v kolikor so nam dospela do 2. zjutraj. * Pariz, 12. maja. h. Izidi volitev v francosko zbornico, so pokazali troje: 1.) po-polen mir; 2.) jasno tendenco na levo in B.) uničujoč poraz ekstremistov desnice in levioe. Po dosedanji statistiki se da sklepati ua sledečo sestavo nove zbornice: 19 konservativcev, 118 poslancev entente socialistov, 187 radikalnih socialistov in 24 komunistov. Levica jo pridobila približno 160 sedežev In bo v zbornici Imela 316 poslane,ov. Značilen jo poraz komunistične kampanjo. Glasila levico so — po pariških vesteh — že danes zjutraj zahtevala no samo domisijo vlade, ampak colo deiaisi-jo predsednika republike, kar pa po ustavi ni dopustno. Taka zahteva striktno ugovarja republikanskim tradicijam. Krogi levice naglašajo dojstvo, da je pravzaprav Millerand ustanovitelj ja"io-nalnega bloka in se ja vedno z njim identificiral. Ker jo sedaj dežela zavrgla politiko te stranko, jo logično, da državnik, kl se s poraženo stranko idon-tlficira, izvaja konsekvenee. Na soji jutrišnjega ministrskega sveta bodo rošoni problemi, ki so nastali vsled volilnih izidov. V notranje - političnem oziru je gotovo, da značijo volitve odločilon po-kret tudi proli klerikalizmu. Nacionalni blok se je spustil s katoliki v številne kompromise, sedaj pa se bo moralo vrniti k prvotni strogosti zakonov. Udeležba pri volitvah je bila naravnost rekordna. V nekaterih volilnih ok*ajIh je prišlo na volišče do 90 odst. upravičencev, splošno pa znaša udeležba, koliko Je mogoče doslej presoditi okrog 80 odstotkov. Pariz, 12. maja. h. Končni rezultat vo litev v francosko zbornico Je slei'ei: Od 584 zborničnih sedežev, Je dosedaj Izvoljenih 572 poslancev. 12 rezultatov Se manjka. O štirih sedežih bodo odloČile nadomestne volitve. 8 Izidov iz kolonij še nI znanih. Mandati so razdeljeni sledeče: 21 konservativcev, 113 nacionalnih blokašev, 107 levo - republikancev, 26 desno - radikalcev 140 radikalnih socialistov, 34 republikanskih socialistov, 104 socialisti in 27 1-omunlstov. Tako stoji 267 pristašem vladnih strank nasproti 305 opozlclonalcev. kasnejših določbah, lii jih pač g. Stojadinovlč gotovo nI čital, sicer bl jih ne mogol podpisati. Izbere so nekakšna komisija !n se nato točilci onega kraja tako razvr-sto, da oni, ki v dotičnem kraju o-naj-boljšo dela*, mora v prvo (najdražjo) grupo, ostali se pa potem ra-zgrupirajo na nadaljno tri taksno grupe. Torej marajo biti ni radikali nI pllpogačice. Mi vabimo vse one, kl so se kedaj prištevali narodno-napredni stranki, nai se ne cepijo naprej In ne slabe naprednih vrst, ampak naj so pridružijo naši JDS, kl je danes ista kakor je bila poprej. Če ie v koaliciji z radikali v vladi, so jo vodili za to razlogi dolžnosti do naše države. Naš program, naša jugoslovenska Ide- ena »žrtev* mora biti! Tudi čo jo v ologija, pogledi na socialna ln gospodar- Kdo je kriv, če je kak škandal v bolnicah? Uničujoča obsodba tlgrovske politike po samem «Slovencu». Nedeljski »Slovenec:, prlobčuje o bolnicah več člankov, kl se vsi pečajo s poslecBcami, ki same od sebe nastopalo z novim proračunom. »Slovenec* piše v tej stvari tako, du tudi najbolj kratkoviden človek lahko izpregleda, da mu ne gre za izboljšanje razmer, marveč le zato, da hujska nezavedno maso z najbolj ostudno demagogijo. Pri tem pa v svoji strasti In zaslepljenosti pozablja, da gredo vse njegove obsodbe na račun politike klerikalne parlamentarne delegacije. Kdo drugi pa nosi od zadnjih volitev naprej odgovornost za vse, kar se dogaja v državni upravi »Slovenije«, kakor SLS, ki je dobila od 26 poslancev 21. Ali ni «Slovenec« takoj po volitvah mogočno razglašal, da so vsi drugI vrženi v obcestne Jarke in da ima sedaj v Sloveniji vso In izključno besedo SLS?! Iu kdo je bil tisti, ki je osedlal Markov režim? Kdo drugi kot SLS je vzdrževal ta režim ter pobiral drobtiue z njegove mize. Ne v blagor Uudstva, marveč v njihove brezvestne In trapaste politike. 21 tigrov nai < Slovence* prime za n Sesa, ker oni so bili mastno plačani, da bl kaj dosegli, pa ničesar niso. Da bl imeli slovenski demokrati v Beogradu 21 poslancev, kakor SLS, Jamčimo, da bi bilo danes v naših bolnicah drugače. Centralizacijo v upravi smo baš mi demokrati vedno pobijali z vso odločnostjo ter zahtevali najširšo upravno dekoncentraetjo! Zato smo tudi ml za najširšo samoupravo bolnic. Klerikalni tigri so na žalost ln škodo Slovencev zapravili v Beogradu ves upllv, ugled In kredit in zato nI čudno, če niti tako majhnih stvari niso znali doseči, kakor izboljšajo razmer v bolnicah. «Slovenčevl« članki so strašna obsodba ničvredne in zločinske tlgrovske politike. Da bi »Slovenec;, odvrnil pozornost od tigrov, sedaj druge krive dela za grehe, ki jih imajo na vesti Klerikalni poslanci. celi vasi le en sain točileo? Kaj pa čo sta dva euaka? Kaj pa, ako so vsi skupaj prav malega obsega? V občini X, ki n. pr. šteje. 200 prebivalcev, pride skromen točileo, ki ima morcla prometa par hetov, v prvo grupo, ker je sam, v sosednji občini, kjer jo več to-Bilcev, so mnogo večji na boljšem? Stavek 10. 61. 18. Pravilnika je čisti nesmisel, ki ubija oni žarek razumne misli, ki se jo pojavil v stavku 4. istega člona 18., namreč da se grupiranje vrši po prometu in obsegu gostilne. Kopališčna mesta so posebno udarjena, Treba definicijo za to, kaj jo ko-paiiščno mesto. Kjer sezona traja le dva meseca, ali velja večja taksa tudi za drugo pollotjo, ko ni nobenega zaslužka? Določba o kopališč nik mestih ni nič kaj premišljena. Zakaj so mali bufetl bolj udarjeni s taksoi, ni prav jasno. Napomena 4 k tar. br. 62 je stilizirana prav nerazumljivo, a pravilnik ni mnogo boljši. Kako se Ima razgrupiranje vršiti, istotako ni prav razvidno. Ali moTa zopet ena »ŽTtov* v naprej v razred 1500 Din? Komisija, kl se sestavljajo za irru-plranje, so v resnici sestavljene tako, da ima finančni urad vse v roki. A čemu naj komisija »grupira*. Če pa mora v naprej v vsako, zlasti v prvo grupo, poriniti enega, pa bodi »kriv* ali »nekriv*. Naši gorenjski somišljeniki so so na včerajšnji taki seji zahvalili za tako »6ast», ki je v stanu prinesti le odij in zamere. Stavka 10. in 11. Pravilnika zahtevata takojšnjega popravila. Cela taksa na točenje je za naše kraie krivična in kaj Žalostno je, da 21 klerikalnih poslancev ni moglo preprečiti da se pri nas alkohol dvojno obdavčuje. Stvar pa je nesimpatična tem bolj, ker je razvrstitev točil cev očividno nepravilna in krivična. Smisel zakona je bil, obdavčiti sorazmerno prometu. Pravilnik, ki jo to načelo pogazil, ni zakonit mmm Gostilniške takse Pravilnika, ki ju je izdal finančni minister za izvršenje predpisov t. br. 62 zakona o taksah, oziroma minister notranjih zadev za izvršenje predpisov t. br. 61, 63. 64, 65, 66 in 67 istega korist klike, ki druzega ne dela kot da|zakona, sta komaj prišla v prakso in izkorišča ljudsko zaslepljenost v svoje osebne iu strankarske koristi. »Slovenec« piše, da so dobile bolnice ukaz, da morajo gospodariti točno po proračunu, ker bo sicer vodstvo za vsako prekoračenje moralno in materljalno odgovorno. Ali ni ta ukaz v skladu z obstoječimi zakoni, ali ui pravilen. Mar naj vsakdo poljubno gospodari v državnih zavodih. Cemu potem zakoni, čemu proračun? Ali ^Slovenec in SLS ni tega preje vedela, da bo treba gospodariti po proračunu? Zakaj potem sedaj tako zgražanje nad »nepopisnim škandalom« nad »plačka-škim režimom«? Klerikalni poslanci so mesecc In mesece vlekli visoke dnevnice ter imeli dovoli prilike v linančnem odboru iu v plenumu, da bi preprečili posledice, kl sedaj prihajajo od proračuna. Zakai nI »Slovenec« takrat, ko Je bil čas zato, zagnal takega hrupa radi bolnic, ko vendar ve, da se Je takrat še dalo ka) popraviti, danes sc ne da nič .več tja do novega proračuna. Ce meče sedaj uprava na cesto bolnike, jetične, z nalezljivimi boleznimi, ljudi, ki se komaj vzdignejo iz bolniške postelje, so tega krivi klerikalni tigri in nihče drugi. Ce bo odpuščenih dve tretjine bolnikov in večji del strežništva, imajo to na vesti klerikalni poslanci. Ce sc dohodki pošiljajo in stekajo v državno blagajno in nazaj prihaia premalo denarja za bolnice, so to zakrivili poslanci SLS. Ce bo enaka usoda kot druge bolnike, zadela tudi umobolne na Studencu, potem naj se ti za to usodo zahvalijo modri tn uspeSnt politiki SLS. Zakai so pa znali klerikalni poslanci preskrbeti, da je prišla v proračun postavka za usmiljene sestre, kl bodo menda sedaj prav dobro plačane, kar nltl pod katoliško Avstrijo In pod deželnim odborom kranjskim nikdar niso bile. Ne one, pač pa njihov red, k! Jih Izmozgava in ubožice izkorišča. »Slovenec« naj pove kaj so klerikalni poslanci zahtevali za Izboljšanje proračuna za bolnice in raj tudi pove, zakaj niso odvrnili »strašnega škandala*, kl ic sedai nastal vsled Mod. 12 bruilliol pisalni itn| FRANC BAR Cankarjavo n=.br. S.Tel 407 že se vidi, da sta sestavljena tako, da sta povsem nevzdržna. Kakor Rujemo, je ministrstvo že odredilo, da se naj zlasti drugoimenova-ni pravilnik o go-stilničarskem obrtu predela. Cujemo pa zopet, da delajo to premembo ljudje, ki niti juristi niso, kaj šele da bi poznali komplicirano razmere v vsej državi. Gg. ministra Srskič in Stojadi-novič bi prav storila, da to delo izročita komisiji pravno in strokovno iz-vežbanih mož, ki bo gotovo v dveh, treh tednih znala izdelati elaborat, ki bo vreden imena pravilnik. Pravilnik k t. br. 62 gre zdaj skoz prakso in se takoj izkazuje kot prenagljeno in malo proučeno delo. Različnosti pokra iin bi prav lahko uvažb-val in marsikojo nejasnost prihranil. Prvi nonsens je, da o obrtni pravici odloča kar več oblastni' naenkrat, med drugim po 61. 1. pravilnika finančna vlast! O obrtni pravici bi pač smela le ena vlast odločati in to jo obrtna, finančna pa potem posilijo avtomatski s pobiranjem taks in davkov. Največje neprilike nastajajo vsled čisto neprimernih odredb o klasifikaciji gostiln ki kavarn z ozirom na razne taksne kategorije. 2e stillza-cija zakona je skrajno nejasna. Pravilnik pa je naravnost mojstrsko zavil vse skupaj, da nihče ne more vsega razumeti. Sicer ie člen 18. Pravilnika pametno odredil, da se pri oceni točilcev mora imeti v vidu: kraj in lega. letni promet, prostranost prostorov, število miz ln stolov, vrsta pijač itd. A vse te pametne misli se potom ovračajo v Samo da vidite izložbo in priznala bosto, da si krasnejSih jumperjev to»-> no morete predstavljati. Zelo ugodne cene. Fran Lukič, Pred škofijo 19. Politične beležke + Veliko zborovanje samostalnib demokratov v Suhem polju. Agilna okrožna demokratska organizacija za virovitiško županijo jc v soboto sklicala veliko javno zborovanje pod vedrim ne« bom v Suhem polju. Žc samo dejstvo, da sc je sklicalo zborovanje v čisto ra« dičevskem kraju, pomeni znatno odloč« nost virovitiških demokratov. Radičevei so hoteli zbor paralizirati in so brzojavili v Zagreb po dva govornika, ki pa se nista usodila dospeti. Na samom zboro« vanju so se radičevei, frapirani nad o« gromno udeležbo, mirno potuhnili, zato pa so po zboru po gostilnah iskali pre« pira. Ko so so demokratski delegati pro« ti večeru skupno podajali na vlak, je iz neke zloglasne radičevske gostilne prilc« tela sifonska steklenica v glavo nekemu dobrovoljcu, da ga je takoj oblila kri. Na ostale je pridivjala tolpa radičevcev in jih začela obdelovati z noži, k sreči pa je nastopilo tudi orožništvo, ki jc ugnalo podivjano tolpo. — Samo zboro« vanje je uspelo sijajno nad vsa pričako« vanja. Zbralo se je nad 4000 ljudi, prišli so celo kmetski konjeniki. Kot glavni govorniki so nastopili minister dr. Gri« sogono, podsekretar Vcčeslav Vildcr in prof. Zivanovič iz Beograda. S temelji« timl govori so izzvali spontana burna odobravanja in ovacije. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, odobrava politiko demokratov, brzojavna pozdrava pa sta bila poslana Pribičeviču in Lukiniču. V Slavoniji se čvrsto jačajo demokrat ske vrste tn se volitve pričakujejo z naj« večjimi nadamt. + Absolutizem na mestnem mag! Stratu. Odkar vlada na ljubljanskem mestnem magistratu črno-rdeča koalicija, čimdalje bol) trpi mestna uprjva pod absolutizmom maglstratne režimske klike. Socialisti in klerikalci vedno znova dokazujejo, kako si oni v praksi predstavljajo občinsko avtonomijo. Sedaj smo že meseca maja, a so bile letos šele 2 seji občinskega sveta, četudi bl se morale seje vršiti vsak mesec vsaj enkrat. Crno-rdeča klika se boji javnosti, zato rešuje mestne posle med štirimi stenami po par klikarjlh tako, da njene korupcije nihče ne vidi. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu cel magistrat samo zato tu, da bo služil par klerikalnim In socljall-stičnim advokatskim pisarnam. Mesto avtonomije, o kateri so toliko pred volitvami govorili voditelji »Zveze delovnega ljudstva« Imamo sedaj v mestni hiši le gnezdo absolutističnih koritntkov. + Dr. Vladlmlrju Ravnlharfu ni prav, da je v naprednih vrstah zavladalo več sloge. Zato zliva svoj žolč v »Narodni dnevnik«, kjer skuša braniti nepošteni trik, da se pod krinko »Narodno-napredne stranke« sklicujejo sestanki za NRS. iti se vlači Iz groba Ime pok. dr. Tavčarja. Stvar Je sicer minula brez več ska vprašanja, naša zahteva po popolni dekouccntracljl državne uprave in po Izvedbi najširših samouprav naše neomajno svobodomiselno stališče ostane kakor je bilo in zanj se bomo borili v koaliciji Ui v vsej naši politiki. Borili se bomo za naša načela, katera bl želeli, da jih sprejme ves narod. Potem bo lahko urediti razmerje do sličnih strank Taki ptiči, kl danes govoro o »treh narodih«, jutri pa prisegajo na narodno jedinstvo, danes so svobodomiselni Jutri pa vse prodajo klerikalcem, danes prisegajo na ustavo jutri pa jo preklinjajo, danes kri-če o »sporazumu« jutri pa bodo z enakim »prepričanjem:) branili »Jako roko. taki ptiči bi bolje storili, da molče iu skrijejo svoje pilpogačarstvo v najtemnejši kot. Mi grctno preko njih na dnev-ul red. + Priblčevič ln korupcija. Po dodelitvi mandata Trilkovlču se je Pribi-čevič razgovarjal z novinarji In dejal, da so pogoji, kl jih Trifkovič stavi opoziciji za koncentracijsko vlado, bili skupno formulirani od radikalov in samostalnlh demokratov. Kar pa se tiče dzbaceva-nja* vseh korumptivnlh elementov, ki Jih tirjajo opozicijski organi, Je Pribičevlč izjavil, da mora opozicija Imeti vsaj toliko korajže, da vsaj Javuo navede Imena vseh teh »elementov* ln Jim dokaže kaj so zagrešili, na kar jih seveda mora staviti tudi pred sodišče. S pavšalnim anonimnim natolcevanjem ne pojde več, ker se bo prej ali slej dokazalo, da so vse take podlosti neosnovane. + Za nov volilni zakon pledlra v beograjski »Samoupravi« dr. Laza Mar-kovlč. Razpravljla o volilnem sistemu na Angleškem In med ostalim navaja, da kakor se dandanes na Angleškem obteža volilni sistem, prav tako tudi pri nas obstoja vprašanje volilnega sistema, ker ustava določa, da je treba stvorltl nov volilni zakon, dotlej pa velja stari, po katerem so se Izvršile volitve v konstl-tuanto. Povdarja ustavne odredbe, da se po novem volilnem zakonu morajo uva-ževatl ustavul proplsi, stvar zakonodajne oblasti pa je, v koliko bo v tem novem volilnem zakonu predstavljena tudi manjšina. Svoja izvajanja zaključuje dr. Markovič, da je nov volilni zakon element za trajno ureditev naših notranjih razmer + Hud fijasko Voje Velikovlča. Dr. Voja Veljkovič je, kakor znano, glavni spiritus agens Davidovičevega kluba in insplrator vseh njegovih gest. V nedeljo Je v Šabcu sklical zborovanje svojih volilcev, da pred njimi opravda sedanjo politiko Davidovičevega krila DS. Toda gospodin Voja Je doživel hud fijasko. Zborovalcl so mu ogorčeno vzkli kali, da njegova politika, s čemer so dobro pogodili celotno početje Davidovičevega kluba, vodi v pogubo. O. Voja Veli kovič. Razpravlja o volilnem sistemu na volile! niso pustili do besede, pobegniti Je moral v hotel, ki so ga zastražilj orožniki. Vseeno so se pred hotelom proti Veljkoviču vršile bučne demonstracije volilcev, kl so mu klicali: »Doli z izda jicol Doli avstrijski Biirgertneister«. Volilna kampanja davidovlčevcev torej \ Srbiji nI počela pod najugodneišo zvezdo in Je karakteristično, da je prvo lek cijo svojih volilcev dobil ravno oni, kl je pravi vodia davldovičcvcev, bivši libe-ral Voja Veljkovič. + Smola muslimanskega poslanca. Poleg vesti o Veljkovičevcm fijasku v Šabcu prihaja iz Bunjalukc draga vest, da je enako smolasto tam nasedel Spa« hov poslanec Ajanovič. Sklical je za ns« deljo shod svojih muslimanskih volilcev, ki so res prišli v lepem številu, toda nje mu niso pustili do besede. Z žvižganjem in ogorčenimi vzkliki proti znfuranosti avtonomaško«blokaško politike so napra vili prvi obračun z nesposobnim svojim parlamentarnim izbranstvom, burno pa so pozdravljali politiko Svetozarja Pri bičeviča! Kakor nam javlja naš poroče« valeč, vzbujajo prve vesti o takih ne» uspehih pravo konsternacijo med opozi« cijskimi faktorji v Beogradu, Igra sama je dokaj težka, za dobo res romantična, a Sloni »Mladosti so kljub temu pokazali, da b« mlada to 1 ja zna uživeti v to dolo. Premagali sej marsikatero oviro. Najboljši lo najnaji ravnejši Jo bil gostilničar Poljanec. Po-1 leg njega jo nastopila z učinkovitostjo llahol, bči krošnjarja Samuela. Samueli sam jo bil istotako dober, toda gledal, cem preveč tuj, ker srečujejo tako flgiri re bolj poredkoma v življenju. Ostali stJ zadostili svoji nalogi. Nad vse prijetnd pa so navzoče občinstvo itnenadill ta roj burašl, ki so med odmori animirali po-, setnike večera s svojim sviranjem. »Mla^ d ost« je pokazala, da razume svoje dolžj nosti in da bo ob svojem času zmagala s pozitivnim delom. " Darujte, da rešimo! sokolski Tabor! -i* je nesreče, kajti L.|ibl!aučanl niso ln no Iz demokratske stranke Iz strankine pisarne JDS. Ako kdo potrebuje pomoči stranke v zadevah, ki se morejo preko nje urediti, naj se na stranko obrno preko svoje krajevno organizacije in to na naslov: Tajništvo JDS v Ljubljani, Narodni dom I. nadstropje. Slučaje krajevnega značaja mora rešiti odbor k. o. sam, ostale pa Izroči oblastnemu tajništvu JDS v Ljubljani za ljubljansko, a tajništvu JDS v Mariboru za mariborsko oblast. Predmeti, pri kojih naj sodeluje parlamentarni klub JDS (samostalni dem. klub, Beograd) se pošiljajo (najboljo na Čisto s strojem napisani, če Io možno v srbohrvaščini) v rešitev v Beograd. Centrala v Beogradu pa broz priporočila oblastnega tajništva v Ljubljani, odnosno v Mariboru ne more poslovati. IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE. «Mlado8t» na šentjakobskem gledališkem odru. V nedeljo zvečer je gostovala na šentjakobskem gledališkem odru mladinska organizacija JDS »Mladost«. Igrala jo fepicarjev romantičen igrokaz v, treh dejanjih »Na Poljani«, 12. maja. ZAGREB. V efektih le vladala dane$ nekoliko prijaznejša tendenca. Na dunaj^ ski borzi je v efektih nastopil momenta* ni preokret, kl se takoj odraža tudi na našem tržišču. Od bančnih papirjev so poskočile delnice Eskomptne, Jugoslavem ske ln Hlpotekarne. Na industrijske«! tržišču sta porasli Slavonija in Sederanaj Promet je bil srednji — V devizah jd tendenca nespremenjena. Tečaji so se nw znamo okrepili. Večji porast je zabeli žila devUa na Dunaj radi večjega po. vpraševanja. Danes se je občutilo pomanji kanje blaga, a kolikor ga je bilo, Je po« nujalo po visokih tečajih, radi tesar je bil promet dokaj slab, ker so kupci bili rezervirani in kupovali le najnujnejše, Narodna banka je istotako dajala blago n posameznih devizah. Trgovalo se Je naj' več v devizah na Dunaj in Italija Kotira« le so devlie: Amsterdam 9020 do 8050, Dunaj 0.U81 do 0.1151, Bukarešta 0 d« 41.5, Italija izplačilo 358.5 do 3613, Ko. penhagen 1820 do 1330, London Izplačila 852.8 do 355.8, ček 351.95 do 354.95, Now-York ček 80.3 do 81.3, Pariz 477.5 do 482.5, Praga 235.8 do 288.8, ček 285.5 do 288.5, Stockholm 0 do 2140, Svlca 143S do 1443, ček 1480 do 1440; valute: dolar 79.375 do 80.375, uK 0 do 0.1145, funt 346 do 849; efekti: Trgobanka 40 do 42, Eskomptna 137 do 188, Kreditna Zagreb 180 do 135, Hipo 67 do 70, Jugo 117 do 120, Ljubljanska kreditna 285 do O, Pra* štediona 915 do 920, Etno 184 do 185, Slavonska 120 do 122, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 117.5 do 120, šečerana 1190 do 1200, Isls 58 do 59, Narodna Sumska 90 do 100, Nihag 110 do 112.5, Slaveks 380 do 890, Slavonija 114 do 115, Strojna 0 do 202, Trbovlje 525 do 550, 7 odst. Investicijsko 65.5 do 66.5, Vojna škoda 144 do 145. BEOGBAD. Devizni tečaji so se precej učvrstili, posebno London, New-York in Ženeva, dočim sta Pariz ln Bukarešta popustila. Promet jo bil srednji. Povpraša vanje je bilo popolnoma pokrito s pomočjo Narodne banjte, ki le intervenirala v devizah na 2ene»o, London in New-York. Notirale so devize: Amsterdam 3015 do 8030, Dunaj 0.1188 do 0.114, Bu-dimpešta 0 do 0.105, New-York 80.85 do 80.95, Pariz 477 do 479, Praga 237.5 do 238, Solun 152 do 0, Švica 1433.5 do 1434.5; valute (zaključki): dolar 80, leji 40, Kč 236.5; efekti: 7 odst. investicijsko 67, Vojna škoda 148.5, Narodna banka 8850. CURIH: Beograd 6.975, New-York 58S, London 24.61, Pariz 31.90, Milan 25, Pra-ga 16.50, Budimpešta 0.0062, Bukarešta 2.85, Sofija 4.12, Dunaj 0.00795. TRST: Beograd 27.80 do 28, Dunaj 0.03125 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 66 do 66.50, Bukarešta 11.25 do 11.75, Pariz 127.50 do 128.50, London 98.55 do 98.75, New-York 22.45 do 22.65, Curih 400 do 403, valute: dinar 27.80 do 28, avstrijske krone 0.0310 do 0.0320, dolar 22.40 do 22.60, 20 zlatih frankov 86.50 do 87.50, uradni tečaj zlate lire 433 do 439. DUNAJ: Beograd 871 do S75, Berlin 16.35 do 16.65, Budimpešta 0.78 do 0.84, Bukarešta 357 do 359, London 810.500 do 811.500, Milan 8144 do 8156, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4072 do 4088, Praga 2081 do 2091, Sofija 511 do 515, Curih 12.585 do 12.635; valute: dolarji 70.460 do 70.860, nemško marke 15.80 do 16.20, lire 3140 do 8160, dinarji 870 do 876. PRAGA: Beograd 42.49, Rim 153.125, Budimpešta 8.675, London 148.80, Now-York 83.95. BERLIN: Beograd 5.255, Milan 18.03, Praga 12.46, Pariz 24.14, London 18.355, New-York 4.19, Curih 74.51. LONDON: Beograd 852, Rim 08.50, Curih 24.62, Praga 149. NEW-YORK: Beograd 124, Berlin 23.78 London 486.25, Pariz 556.50, Curih 17.74, Rim 442, Dunaj 1412, Budimpešta 12, Praga 293, Bukarešta 51. TERMINSKA KUPČIJA S KAVO. Ceno za 100 kg netto. Trst 12. maja: za majnik 725, 720, za Julij 720, 705, za september 720, 705, za de-cember 710, 695, za marec 1925. 700, 685 Tendenca stabilna. Ves moderni svet kl uporablja v svojih uradih pisalno stroje, zna ceniti vse vrline lOli ERIKA in IDEAL pisalnih stroje? The Rex Co.. Liubliana SiSl o o tjorec b Koroške. Pozabljeni! (Spomin na april in maj 1019. na Koroškem.) Razne oblctniee nas presenečajo v dnevnih listih. Naj ne bodo pozabljeni jato tudi dogodki, ki so 6e odigrali pred petimi leti na Koroškem. Kdo se ne spominja onih dni v aprilu in maju 1919. Bili so oblačni in deževni dnevi, ko so se jugoslovanski vojaki zbirali na severni meji. Hitro so minula leta, odkar smo dobili povelje, da znsedemo Korotan tja do Gospe Svete, St. Vidn, Beljaka. Z veseljem smo pričakovali uro, da se maščujemo za tiranslvo našib tla-fiteijev in osvobodimo Korotan. Tudi tu se je prelivala kri in pndle so žrtve. Marsikatero mlado življenje je bilo uničeno, žal, da so bile žrtve zastonj, a naš Korotan še vedno ječi pod tujčevo vlado. Zato se pa moramo tembolj spominjati onih mladeničev naših bratov sobojevnikov, ki so položili svoje mlado življenje na oltar domovine. Spominjamo se gore Sv. Lovrenca, Labuda, Libelske gore tja do Ve-likovca, Borovelj in Godrošice. Koliko življenj je požrla deroča Drava. Grobovi so raztreseni, pozabljeni. Kosti junakov (rohnijo, a njih duhovi kličejo po osveti. Zato pa bratje korotnnski borci, ne porabimo jih saj mi, ki smo se ramo ob rami borili z njimi. Prisezimo jim v duhu, da ostanejo živi v naših srcih. Pride dnn, ko bomo zopet rnmo ob rami prijeli za orožje ln poplačali prelito kri. Postavili jim bomo spomenik na Go-spej sveti in ga ovili z jugoslovansko trobojnico, njih grobove pa obsipali s cvetjem, ki je zraslo na svobodni jugoslovanski zemlji. Tudi onih bratov se spominjamo, la so bili v onih dneh v ujetništvu umorjeni od avstrijskih Volksverovcev. Podivjana druhal jih je pretepavala, za-jramovala, po njih pljuvala in jih preganjala po ječah. Tudi vaše trpljenje stopa te dni pred našo dušo. Ne pozabimo kaj smo. Zavedajmo se, da smo svoboden rod na svoji zemlji. Nc pustimo, da bi zopet zavladali oni nasll-niki, ki so nas toliko let tlačili, morili nam naše očete, brate in naše može. Zavedajmo se, da sino ponosni Jugoslovani, pripravljeni, braniti vsako ped naše zemlje ze ceno lastnega življenja. Vam bratje, ki ste za večno zaprli oči, hoteč prinesti svobodo tudi Koroški, pa večen spomin in slava! Pride dan, ko jih boste zopet odprli, ker bo bojni rog jugoslov. trobir po Celovcu in po starih mejah Slovanstva. kovni stroški zagotovljeni. Kustos prirodopisncga old. ljubljanskega muzeja g. dr. Fran Kos jo poročal kot predsednik odseka za varstvo priiorle in prirodnih spomenikov o delovanju svojega odseka v času od 28. februarja 1923. do 28. aprila 1921. Odsek jo imel 10 dobro obiskanih sej. Referati so bili zanimivi, dehato živahne. Sklepalo se je o zaščiti planinskih orlov, ptičjih gnezd, mostnih nasadov, razpravljalo o akciji za snovanje sorodnih institucij, o zbiranju gradiva za zaščito piiro-de v celi državi; odsek je uredil pravilnik za proskibo prirodnlh parkov in pripomogel, da so so izdali lepaki v zaščito prirodnib parkov. Oledo varstva špilj in šplljske favno so jo osnoval podod-sek. Storile so se priprave za ,-arstvono parko na Pohorju, pri Sedmih jezerih v Triglavskem pogorju itd. V debati o »Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo«, je prevladovalo mno-nje, da jo troba glede gmotno strani bolj zainteresirati banke in bogate zasebnike in ne v zadnji meri državo. Sprejel so jo predlog, naj se zgodovinskemu delu •Glasniku« odslej glasi podnaslov: »Del za arheologijo, narodopisje in zgodovino« tor da. naj določi odbor urednika za etnografski del. Glasnik naj ostane raz-deljon kakor doslej v dve polovici in naj ima iz gmotnih ozirov skupni ovoj za obo polovici. Sprejeli so so tudi predlogi vseuč. prof. dr. Hadžlja, naj prinaša ♦Glasnik« kratko vsebino razprav v kakem svetovnem jeziku ter naj stopi Muzejsko društvo v zvezo z nekatorimi norveškimi društvi. Odklonil se je predlog za povijanje članarine od 25 na BO Din. Odbor se je pooblastil, da na mesto odBtopivšega odbornika kooptira drugega člana, a le do prihodnjoga občnega /.bora. Dva diplomata Danes se s ostaneta na Bledu, oziroma v Lescah češkoslovaški in jugo-slovenskl minister dr. Ucueš in dr. Ninčič. Občni zbor muzejskega društva za Slovenijo sc je vršil dno 28. aprila. ICcr je bil predsednik dr. Mantuani zadrža.n na kongresu bizantologov v Bukarešti, je vodil zborovanjo podpredsodnik mons. Viktor Steska. Iz poročil izhajajo sledeča dejstva: Glavno odborovo delo v prošlem letu ic je osredotočilo v izdajanju društvenega glasila »Glasnika Muzejskoga društva za Slovenijo«, ki jo izšlo v dveh polovioah v zgodovinski in prirodopisni. Društvo je imelo v prošlem poslovnem letu 862 članov. Smrt je med drugimi člani pobrala v minulem letu tudi dva člana, ki sta bila društvu zvesta od po-četka, prof. Maksa Pleteršnika in zgodovinarja dr. F Kosa, ki jo bil tudi marljiv 80trudnik, časten član društva in podpornik ter je leta 1907. daroval v društveno namene 1000 K. Idealnih so-trudnikov jo imelo društvo vedno dovolj; žal, da je bilo gmotnih promalo. Pokrajinska uprava je darovala druš-tvu 1500 Din. Slavenska banka 1000 Din, Zadružna gospodarska banka 800 Din. Dolg znaša na dan občnega zbora 1666 Din, poleg tega dve nagradi za zadnji letnik šo nistr izolačani. Novi letnik •Glasnika« bo izšel takoj, ko bodo tis- Upor v beograjskih zaporih Ni šc pozabljena tragična smrt mlade nedolžne Ljubice Ljublčičeve, ki je Izgubila svoje mlado življenje radi krutega postopanja beograjske policije, že sc ču-jejo glasovi o novi krutosti. Ta slučaj zahteva najstrožjo preiskavo. V petek dopoldne Jc bilo čuti pred upravo beograjskega mesta glasno stokanje, ki je prihajalo z dvorišča, kjer se nahajajo policijski zapori. Ljudje, kl so prihajali mimo, so se ustavljali in živahno razpravljali o vzrokih tega nenavadnega stokanja jetnikov. Po preteku pol ure je stokanje prenehalo. O tajnosti, ki sc je odigrala za policijskimi zidovi, pa nl bilo mogoče doznati ničesar. Tudi novinarji so zaman skušali dobiti pojasnila o mlsterijoznih dogodkih. Policijski načelniki in uradniki so namreč molčali kot grob. Ker pa danes nobena skrivnost nc ostane prikrita jc tudi ta reč kmalu prišla na dan. Izvedelo se je, da so orožniki tako kruto pretepli nekega aretiranega dečka, da je to postopanje vzbudilo obilo ogorčenja pri vseh ostalih jetnikih, ki so bili očividci tega neusmiljenega ravnanja. Mnogi izmed njih so takoj pričeli glasno protestirati. Nastal Je pravcati jetniški upor, ki bi imel lahko dalekosežne posledice. Seveda je bil ves policijski aparat takoj na nogah, da udu-ši jetniško revolto. Uprava policije jc smatrala, da je treba vse upornike strogo kaznovati. Izdan je bil ukaz, da sc za jetnike ne smejo več kuhati topla Jedila. Ta sklep pa Je izzval gladovno stavko vseh jetnikov. Od petka do nedelje nl noben Jetnik ničesar zavžil in lakota seveda že ostavlja svoje znake na njihovih izmučenih licih. Beograjsko časopisje posveča tej aferi mnogo pozornosti in zahteva, da se uvede najstrožja preiskava ln da s,c krivci takoj razrešijo službene dolžnosti. Morda se bodo baš zbog zadnjih afer razmere v beograjskih zaporih izpremcnilc. Dr. Momčilo Nlnčič. Življenju nasproti... Ljubljana, 12. maja. Milka in Jelka, dve zlati punčki-sestrl-cl, sta se pripeljali v LJubljano. Doma gori na nekdanjem zelenem Štajerskem, ob vznožju vinskih goric, jima je postalo že dolgočasno. Zahrepencli sta po doživljajih. Kaj so jima mogli nuditi domači fantje, ki so znali samo obljubljati In slikati življenje v najpestrejših barvali v bodočnosti. Toda, kakor ic lepa bodočnost v zamislekth tihih ur tako je lepa sedanjost v valovili trenotuosti. Kar naenkrat sta prišetali obedve po Kolodvorski ulici in na večer ju je nagovoril mlad kavalir. Saj nl dosti govoril, znal se je posmchnitl, zamahniti z roko nekam prežimo kot bi hotel pokriti vse to, kar vzbuja strah in nezaupanje. Oklenila sta se ga oba dekliča, nakar so odšli v gostilno, pa v kavarno. Dekliča sta pozabila na domačo harmoniko, na široka krila, s katerimi pometajo prah vaške dečve v domačem kraju in udalc so sc visokolclečitn mislim. Cigan iz odra ie zapeljivo gledal po njih ln izvabljal lz strun melodije, ki so dale fantaziji polet v prečuden šc neznani svet. Milka je srebala čaj, Jelka jc pila likerje in gltdall ter občudovali sta obe novo Ljubljano. Zunaj gro dež, notri v onem lokalu pa se razlega muzika in išče pota v si ca. Kavalir jc ostajal tiii in samo natakal. Obe omamljeni od sladke pijače, sta se ga na koncu zopet oklenili in odšli so v noč brez zvezd. Zagrnila jih je zopet črna tema in nikjer ni bilo lučke, ki bi jim kazala pot, pot do zasnnianega bogastva ln sreče, kl Jo nudi mesto. Odšli so križem ulic na sprehode In tavali okrog do jutranjih ur. Okrog štirih so se potem ustavili pred baroni, kl je sestrici neznansko dražil. Se in notri /u kos življenja. Tedaj pa Jc p« stal kavalir še tišji. Zmanjkalo mu jc dobre volje, denarja iti duha, da Jih zavrne na drugo pot, samo njegova ljubezen jc rasla. Ravno Je prav vneto pripovedoval o neznanskem dolgočasju, ki ga vstvarja posedanje po takih nočnih lokalih, ko sc prikadl i/za vrat neka družba, ki jc kazala ravno na nasprotno, kar Jc poskušal dopovedati on. ln nič nl pomagalo! Razposajene! so prišli bližje in se zazrli v štiri migljajoče zvezdice, sestrinih očesc. Kavalir sc ie poskušal upreti in zastrctl sijaj hrepenenja za življenjem s pestjo, pa Jc podlegel in odšel žalosten od kraja preč. Sestrici pa sta odšli v bar, zgrabili za polnost življenja In menda ne bosta šli domov. Pozabljene so domače harmonike, široka krila in oni, ki samo obljubljajo... Carlier jev proces Razsodba bo razglašena v četrtek. Boograd, 12. maja. Proces proti kapitanu Carlierju jo vzbuja! do konca nenavadno zanimanje. Sodna dvorana jo bila vedno polna, pa tudi zunaj se jo navadno zbralo veliko občinstva, ki jo hotelo videti obtoženca, ko so ga vozili v avtomobilu od sodišča v zapore. To govoru državnega pravdnika, kl jo naštel vso dokazo za krivdo obtoženca, ni pa našel nejasnosti, so jo smatral proces za končan. Zagovornik je ptč storil svojo dolžnost. Govoril ji danes celo uro in pol in napravil jo na občinstvo globok vtis in tudi obtoženi Carlier je govoril poldrugo uro ter se je skliceval posebno na znano dejstvo, da jo Iselli tik pred svojo smrtjo zatrjeval in naglašal, da ga negov prijatelj Carlier ni ubil. Razprava je končala pod močnim vpli vom toga obrambnega govora. Na koncu razpravo jo izjavil predsednik sonata, da bo razsodba proglašena v četrtek dne 15. maja. Vsi r. napeto nestrpnostjo pričakujejo razsodbo. Dopisi LAVERCA. Prostovoljno gasilno društvo jo preložilo veselico na nodoljo, dno 18. maja. Veselica so vrši ob vsakem vremenu. K obilni udoležbi vabi odbor. VRHNIKA. »Slovenec« jo spustil dne 8. maja med svot debelo ia?, na katero moramo na vsak način odgororiti. V Trhniškem okraju se je rubežen davčnih zaostankov vrfii čtaio normalno, lo v vasi Rakitna jo bila potrehna orožniška asistenca, ki pa je ohstojala le iz dveh mož. »Slovenčev« poročevalec ima očividno jakn močna stekla, da mu ičala namesto dveh orožnikov pokažejo knr •10. Vrhniški davkar pa tudi ni demisio-niral, ker ga vidimo vsak dan v pisarni. Mož sicer bolj počasi bodi. ker jo komaj dobro okreval od hude bolezni, i en dar pa iti ni videti, da bi ga davčne rube*ni tako vznemirjalo in mu grenile življenje, '* bi moral kar demisionirati. I Res pa jo, (,a jo tukajšnji davčni urad dobil I/, Čko je Loke na posodo davčne- ga • ksckiUija, l;er jo bil prejšnji upokojen. Naia dežela jo videla že žalost-nejio prizore, kakor čisto vsakdanjo rubežen davčnega iztirjevalca. Gospodje pri »Slovencu«: »Dajte Bogu, kar jo božjega, kralju pa, kar jo kraljovoga!« LITIJA. Bližajočo se občinske volitve ?o zbudilo našo klorikalco iz zimskega' spanja. Hinko Lehingor jo žo razpredel svojo mreže na Grbin breg in Jožo in! operira z neko gospodarsko listo, ker SLS no vleče veo. Pod to firino se skui. ša spraviti zopot na županski stolček, odkoder bi vladal litijsko občino. Opozarjamo našo somišljenike, naj no nasedejo tej klerikalni prevari. Ohčina je bila v klerikalnih rokah, naši odborniki so vršili le kontrolno delo, vso odgovor nost pa nosi klerikalna večina. Naprod-njalti prav dobro razumemo Lobingerje-vo zvijačno metodo in bomo zato na dan volitev volili napredno listo. Dosedanji klerikalni občinski odbor ne uživa več. zaupanja ljudstva in zato so potrebni nori ljudjo, ki bodo uživali splošen' ugled in delovali v resnici v blagor občine. Propričani smo, da sedanjega župana ne bo rešilo niti njegovo postopa-l«jo pri reševanju reklajnaeij, proti čemur so bomo šo pritožili na pristojnom mestu VO.INIK. Meščanska šola priredi od 11. do vštevši 18. majnika razstavo šol-i skih produktov Iz risarskega in roko-tvornega pouka. Vabljeni so vsi, posebno pa starši otrok ln ljubitelji mladine. POLZELA. Na dopis v »Straži« 7. dno 80. aprila pod naslovom »Grdo bogo-skrun-itvo«, izjavljata društvi Sokol na Polzeli in organizacija Orjuna v Braslovčah, da so nista oficiolno udeložili izleta na Goro Oljko na velikonočni pondeljek in da obsojata najonergičnejo vsako nedostojno obnašanje, kjerkoli in kadarkoli. Uredništvo »Straže« pa poziv ljata, da javno imenuje in obdolži njuno člane, ki bi se bili imenovanega dno na Gori Oljki na kak način pregrešili, da moreta proti krivcem postopati v smislu društvenih pravil. BOGOJINA V PREKMURJU. Dno fi. maja jo dospel naš narodni škof dr. Kar-lin na tretjo postajo birmovanja v Prek-murju. Vrli Bogojinčani bo mu priredili pod vodstvom narodnega učiteljstva in domačih akademikov naravnost triumfalen sprejem. Mogočni slavoloki, okra-, šeni s trobojnicami in odeti v svežo maj-niško zelenje, so nosili velike, v narodnih barvah poslikano napisne deske, ini lepo izdelani napisi, knkor. »Bog va« sprimi na starih panonskih tleh, vredni Metodov naslednik!« so pozdravljali novega vladiko. Pri sprejemu bo bili kmečki jezdeci, šolska mladina z učiteljstvoml razne korporacijo in neštota množica domačinov. Narodni škof si jo s svojo lju-domiloBtjo takoj osvojil vsa srca. Prelepo slovenske pozdravno pesmi so visokega gosta ganilo do solz. Oddelek lovcov je oddal pozdravno salvo. Oba dni jo vladalo v fari nasIavnOBtnejSc vei seljo in vrvenjo. Spretnega stenopfa za nočno časopisno-telelonsko službo z Zagrebom in Beogradom sprejme uredništvo 'Jutra". Prednost ima dobro kvalificiran in zanesljiv novinar. Ponudbe na uredništvo «Jutra». Naši izdelki: dvojnosladna„ ržena Zika v rdečih zavitkih, dvojnosladna v • v ječmenova v modrih zaviiam, slajena v ječmenova Ziba v zelenih zavitkih so najboljši. 23iia Zahtevajte le Ziko! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: »Ana Karenina«. E. Četrtek, 15.: «Izgubljene duše«. B. Petek, 16.: »Kamela skozi uho šlvanke«. D. Sobota, 17.: Zaprto (radi gostovanja Hudožestvenikov). Nedelja, 18.: Zaprto. Pondeljek, 19.: Zaprto. Ljubljanska opera. Torek, 13.; »Tosca«. A. Sreda, 14.: Zaprto. Četrtek, 15.; «Paust». C. Petek, 16.: »Manon Lescaut« F. Sobota, 17.: »Selo Stepančlkovo«. Oostovanje Hudožestvenlkov. Izv. Nedelja. 18.: »Zivljenskl boj«. Izv. Oostovanje Hudožestvenlkov. Pondeljek, 19.: »Jekaterlna Ivanovna«. Izv. dostovanle Hndožcstvenlkov. Mariborsko gledališče. Torek, 13.: »Veseli dan ali Matiček se ženi«. B. Zadnjič v sezoni. Sreda, 14.; Zaprto. Četrtek 15.- »Cardaška kneguija». A. Ljubljanska opera. Danes zvečer so poje v operi «Tosca» za red A Vlogo Scarpija poje prvikrat na našem odru gospod Cvejič. Zakasnitev nud"žeslvenikov. Ljubljana je pričakovala Hudožestvenikov že za sredo tekočega tedna. Prihod slavnih umetnikov pa se je odložil, ker so igralci podaljšali z upravo Nar. gledališča v Splitu pogodbo glede gostovanja za tri dni. Repertoarju so dodali še tjekalerlno Ivanovno», Kralja temnega hramn> in . Vslod športnega dneva je bila takrat matineja preložena. Ker pa so sedaj ta matineja no vrši, prosimo vse one, ki so takrat kupili vslopnice, da isle vrnejo, nakar se jim povrne tudi denar. Vstopnice naj se vrnejo v Matično knjigarno. Repertoar beograjskega gledališča. V Beogradu se sedaj pojejo in igrajo sledeči komadi: Lakme, Faust. Fra Diavolo, Rigoletlo, Kralj Lear, Gjido, Narodni poslanec, Zona Zamfirova, Beograd nekob in danes, Ljubavno pismo. — Gledališki naraščaj priredi v soboto 17. t. m. Strind-bergov večer, v nedeljo 18. pa bo večer kluba »Max Nordau». DrugI večer Šcvfikovega kTarteta v Beogradu. V dvorani beograjskega «Ma-neža« se je to dni vršil drugi koncert če-škegn kvnrteta <ševči]t>. Na programu j., bi! Dvofakov ameriški kvartet (F-dur). Debussjrjev kvartet v C-molu ln Borodi-nov kvartet I)-dur. Strokovna kritika hvali to produkcijo nad vso mero in veli. jo bil to večer intimne komorne glasbe, kakršnih jo bil Beograd deležen še malo. Jubilant Marko Vuškovič v tBorisn Godunovu?. Operni baritonist v Zagrebu g. Marko Vuškovifi jo nastopil v soboto zvečer ob 25Ictnici svojega delovanja na odru v naslovni vlogi cliorisa Godunova». Doživel je velikansko priznanje od strani tovarišev in občinstva. V Imenu zagrebške gledališke uprave mu je čestital ravnntolj Konjovič, v imenu Udruženja Igralcev pa g. Pavič. Ovacije publike so bilo dolgotrajne ln spontane. Opero ja dirigiral kapelnik g. Milan Sachs. Zagrebška opera tudi v Dubrovnika. Kakor smo poročali, bo gostovala meseca junija zagrebška opera v Sarajevu. Na« knadno k temu se javlja, da pojdejo Za« grebčani iz Bosno v Dalmacijo, kjer nameravajo štirikrat nastopiti v Dubrovniku. Osiješka operela gostuje t Zagrebu. Zn časa gostovanja zagrebško operete od 13. do 20. maja v Sarajevu, pride v Za« greb operetni zbor iz Osijeka. Nastopal bo v gledališču v Tuškancu z več komadi svojega repertoarja. Prva češka operna seiona na Dunaju so otvori letos 24. maja s Smetanova cProdano nevesto>. Dalje so uprizore Dvofakove opero: Vrag In Katra, Rusal-ka, Jakobincl, Kovafevidevi 26. v Mariboru ne priredi nobena obrtno-industrijska razstava, ampak du gospodarski krogi mariborska pokrajine v tej dobi sodelujejo v prvi vrsti pri Ljubljanskem velesejmu. Konzorcij Ljubljanskega velesejma pa je zaradi lega s primerno vsoto kril primanjkljaj mariborsko razstave iz leta 1922. Ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da nameravajo nekateri mariborski obrtniki na svojo pest tudi leta 1924. v Mariboru prirediti razstave, objavljamo, da nismo identični s tem odborom ter da nimamo z istim nobenih stikov. To priob-čujemo tudi radi tega, da bodo prizadeti gospodarski krogi poučeni in da ae bodo zabredli v nepotrebno stroške, ako se nova mariborska razstava ponesreči. Maribor, 10. maja 1924. Za mariborsko krajevno skupino Zve. ze industrijcev: predsednik dr. R. Pi-puš 1. r. Za Trgovski gremij, Maribor: predsednik Vilko Weixl 1. r. Zu Slovensko trgovsko društvo Maribor: predsednik J. N. šoStarič L r. Slede še podpisi številnih odličnih mariborskih gospodarskih reprezentantov, med njimi tudi bivšega predsednika ia podpredsednika mariborskega razstavnega odbora gg. Križnica In Novaka ter 12 članov istega odbora. Izjava. Zastopniki gostilničarjev lu trgovce? finančnega okrožja radovljiškega okraja so včeraj v znak protesta proti krivičnemu taksnemu zakonu in pa proti razlaganju tega zakona, namreč, da mora v vsaki vasi kjer so 3 gostilničarji, eden biti uvrščen v najvišji razred, ne sleds na promet in tudi proti neumestnemu odloku, da bi glasoval gostilničar za aH proti trgovcu in zopet obratno, opustiti vsako sodelovanje v tej komisiji. V obrambo gostilniških In trgovskih interesov bodo storili nadaljue korake. V LJubljani, dne 12. mala 1924. Lovro Humer, gostilničar, ra Jesenice, joslp Ambrožič, tovarnar, za Begunje, Leše, Mošnje In Ljubno. Peter SHar, trgovec, za trgovce Jesenice, Javomik, Koroška Bela. Leopold Zore, za kranjskogorski okraj. Šah Turnir za prvenstvo LJubljane. Včeraj se je igralo peto kolo. Mrzli' kar porazi Vladimiroviča v premoči fi« gure, dr. Cadež Jcrošova, Stupan C. Vidmarja. Partije Furlani — ln2. Zupane, Valen-tinčič — dr. Veber, Iskra — Sila, Rodc — Jos. Vidmar, Kragelj — Zadnek in Plevelj — Bezrukov so bile prekinjene, V prekinjeni igri Sila — Furlani (iz kola) jc pri nadaljevanju v nedeljo zrna« gal Furlani, v partiji dr. Veber — St"a pan je zmagal Stupan. Partija inž. Zu« panc — Valentinčič remis. Stanje po 5. kolu. Jos. Vidmar, Furlani 4 (1). Stupan 4, Iskra 3 (2), C. Vidmar 3 (1), Jerošov, Sila, inž. Zupane 2 (1), Mrzlikar 2, Va< lentinčič 1 in pol (2), dr. Cadež 1 in pol, Zadnek 1 (2), dr. Veber, Vladimlrovic, Bezrukov, Plevelj Kragelj 1 (1), 0 (3), Vremensko Ljubljana 12 maja 1924. poročilo Ljubljana 306 nad morja« Krai opazovan ia ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Ljubljana . | Ljubljana . 1 Ljubljana > Zagreb . . Beograd . Dunaj . . i'raga . . Inomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7B4'1 765.6 765 9 764.0 765.4 7631 7613 765 8 10-2 16-6 12-2 100 10-0 11-0 IVO ■bt. vi jug. zap brezvetra 1» vzhod zapad jug. zap. bres vetrn reč. obl. oblačno u 1* dež jasno več obl. 7'0 Padavine mm 01 9.0 1'0 0'1 V Ljubljani barometer višji temper. višja Solne« vzhaja ob 4'27, zahaja ob IO-2* Dunajska vremenska napoved za to-' ter hladno vremo. , »lis Snromenlii.va in .provladmfce slabo J,_, _ _ Iz živ " Kukavica Pride zmadlctek, ž njim kukavica. V šarenostl naSili gozdnih kraljcslev. V brftečl zelenini bukovja, kipeči svežo-5ti polj ln travnikov, v harmoniji luči in barv se kopljejo prvi pomladni dnevi, kadar solnce z neba razlije zlate pozdrave. Tihota vsepovsod, še kljuvanjc žolne ie kakor skrito curljanje studenčka; čvrčanje kraljlčkov, prepelic, lastavlc, kakor nitje pestre vezenine, kakor drobiž žarkov v sijaju vigredi. Le ko se kukavica oglasi, verno, da pomeni njen kuku s številnim odmevom začetek pomladi. Cuje jo kmet, ustavil je vola pred plugom tam sredi brazd v dolini, šteje In prišteva leta k svojim križem; čuje Jo devojka, hiteča navkreber po poti, in Štele zlatnike za doto; čuje fant, in prebrodi denar v žepu, da ga bo ob letu sedemdeset sedemkratno... Nič za vse te lepe nade nc vfe kukavica: kako, kak<5, vprašuje z bukovlce, kako se mehko enezdo naredi?!... Kako. kako, to nl za kukavice... Taka je njena tožba, ko se nam vrne z Juga; saj nima gnezda ln no mara ga, ta lahkoživa plaha potepinka. Vse pretakne ob povrat ku v svojem revirju, ozira so po tujih gnezdih, presodi položaj in odvali tu in tam vanje vse svoje skrbi na tujo rame. Rešena materinskih brig zakuka ve-seleje In Šteje leta, srečo, doto In denar ra sedemdeset sedemkrat. A koliko II breme za slabotni pridni pastirlčjl par, ko ob zakonitem svojem potomstvu izvali Se kukavičje Jajce. Saj je prava strahota, kako je požrešno to nebogljeno pritepenče! Sproti zeva in prestrega donašanl živež, zebe ga neprestano, da odriva pravo deco iz gnezda. In se redi Iu raste, da jc za vse ostale v famillji. Pa krušna stariša Imata do-uadenje nad vsiljenim debelim rejenčkotn in jima Je prav po volji. Minejo dnevi požrešnostl In mlada kukavica sc prvič Mzna Iz gnezda. Kar genljivo jc, kako ii ob tem prvem Izletu streže vsa ptičja srenja. Požene so mlada kukavica lz ;nezda na bližnje drevo, se malo pretesne kakor utrujena damlca, prcvlečc perotl skozi kljun in nato prvič oznani svojo dvozložno popevko. Hreščcč ie šc das; a komaj se razieže po logov ju, dvignejo glavice taščice, penice, čižek, pa še kraljiček In druga drobna soseska, in pobite od koder jc prišlo proseče vabilo. Potlej dvori ta ljubka druščina mladi bohemki, vsi jo ogledujejo, pozdravljajo prav kakor še neokretno nevesti-co, veseli so je in ji kmalu prinašajo za-kuškov; da ne more sproti odpirati kljuna, tako so žurljo vljudni gostitelji. In to še v nezanesljivem letu kobaca od črevesa do drevesa, Jo spremljajo in redijo, dokler se lahkotno ne otrese njihove uslužnostl in začne sama skrbeti ra vsakdanji kruhek. Nehvaležna kuka-rica pozabi nanje, di, tudi na svoje krušne starše sc kmalu ne spomni več... Slavni ptičarjl sicer nekako omalovažujejo to lepo pripovedovanje, priznavajo ja vsekakor po svojih lastnih opazovanjih, da mlada kukavica uživa v ptičji srenji obilo privilegijev in naklonjenosti. Po prvem letu je kukavica gibka In si-zurna. Ha, materinska kri! In njen ra-iiniranl okus. Ooscnice, črvlčje, mušič-;e in že vsakojaka mesna drobnjad. Ele-santno iih požira: vodoravno stegne glavico, prime gosenico ob kraju in jo čvrsto pretresa. V deset do petnajstkratnem 'imahu s kljunom je iz gosenice Iztreb-liena vsa zelena nečistoča, nakar jo zadovoljno pogoltne. Pobira ves dan, vmes Pa seveda sproti seda na veje in oznanja svoj kuku. Nenasitna je ln to je tudi povod, da ne vali sama. Saj ne bi zino-šel kukavičji par nakrmiti troje do četvero mladičev, ko sc celo pridna in gibka pastlrlčica mora ubijati ves dan, da sproti polni trebušček enega samega kukavičjega vsilienca. Kukavica torej ne Pozna lastnega gnezda zato, ker bi enostavno ne zmogla oblteljsklh skrbi. Seseda je še nekaj drugih razlogov, kl so kpo popsani v prirodoslovnih knjigah. Pa se nobeden nc sklada s podtikava-»iem hudobnega sveta, ki ineni, da se kukavica premeteno ravna po načelu: N'»m radost, drugim težave!... in Pri nas Jc kukavica vesela znanilka mladolctja, radi jo imamo in jo radovedno poslušamo. Njen kuku je mističen ton pomlajevanja naših logov, pokrajin in nas, obenem pa tudi misli ua starost In smrt. Naša uarodna pesem Je dobro obrajta. Južnim bratom so manj všeč njene slabo plati: Kukavica, kukavlčluk — uf, strahopetstvo, nečastna psovka! Deževna ie letošnja spomlad In redko ic slišati kukavico. Pa jih jc obilo, še krog Rožnika boravl ena, sem jo oni dan poslušal, segel v žep, pu nc bo ob letu dosti, če tudi sedemdeset sedemkrat. Kaj bi to poslušali, za norca nas Imaš! Poje pa nam naj le veselo dalje, da bomo polni večnih nad v bujnih pomladih naših, ko zelenijo valujoča kraljestva Sirom, Sirom naše domovine! V prestolici nove Turčije Dopisnik milanskega «Sccola» popisuje vtise, katere dobi posetuik nove turške prestolice Angorc takole: «Ko sem v Carigradu povedal, da nameravam obiskati Angoro, so se izrazi v obrazih mojih prijateljev čudno izpre-tnenlll. Najprej so ml ta obisk odločno odsvetovali, ko pa so videli, da nc odneham, so ml dejali, naj sc dobro pre-skrbim z mineralno vodo, grozdjem lil mesnimi konservami, kajti, so dejali, v Angorl ui niti pitne vode, niti sadja, niti mesa In kruha. Povedali so mi tudi, da moram vzeti s seboj sredstva za dc-sinfekcljo ln posteljo z mrežo proti nio-skltom. Brrr... V Angori, je namreč baje toliko mrčesa, da jc postelja z mrežo neobhodno potrebna za zdravje... Šel sem na pot. Odpeljal sem so iz Carigrada z nekim potnikom v vagonu prvega razreda, ki je bil rezerviran samo za naju dva. Ta vagon se ni v ničemur razlikoval od vagonov najboljših evropskih brzovlakov. Okna so bila čista, vrata so sc odpirala in zapirala povsem pravilno iu luč je gorela kakor povsod — vzorno. Turški železničarji so nas povsod sprejemali izredno prijazno in ljubeznivo In sc niso izdali niti z eno gesto, da pričakujejo napitnino. Lahko rečem, da nisem bil šc v nobeni deželi, kjer nc bi tako malo poznal ljudi, njihovega jezika ln običajev, pa sem pri tem odpravil vse tako srečno. Sporazumeval sem se z ljudmi potom oči In rok In moram reči, da so si Turki prizadevali kolikor mogoče, da mc nikdar niso pustili ua ccdilu. Dejali so mi v Carigradu, da v Angori sploh ui hiš, ampak da so tam same bajte iz blata in slanic. O ljudeh so mi pripovedovali, da spe po hlevih, in da nihče, tudi najbolj pogumen ln treniran Evropejec, nc more ostati v Angorl več nego tri do štiri dni. MoJ drug in jaz pa sva našla v Angori dve krasni čisti sobi brez mrčesa. Seveda nisva imela v njih onega razkošja, ki sc nudi človeku v velikih hotelih svetovnega glasu. Toda izbi sta bili prav prijazni in liigijc-nični ter sta s svojo snažnostjo spominjali naravnost na prostore, ki jih najdemo pri nas v sanatorljlh. V Angori ne manjka gostiluic. V njih sc lahko naješ po mili volji. Na razpolago so ti tudi kočije iu avtomobili. Vode, čisto in čvrste, pa se lahko napiješ kolikor hočeš. Javna varnost je perfektna. Uradniki na pošti fo sprejmejo prijazno in ljubeznivo in tl z vsem radi postrežejo. Zveze z Angoro so dobre. Brzovlak sicer ne dirja z hitrostjo 100 km ua uro, toda vse to lahko preneseš. Anatolija jc prekrasna. Samo Angora jc po svoji okolici nezanimiva, iu baš radi tega je turška vlada Izbrala to mesto za sedež nove Turčije. A v bližini staro Angorc se žc gradi novo mesto, iz tal vztajajo prekrasne velike palačo, ki bodo v par letih dika glavnega mesta. Angora postaja politično, vojaško in duševno središče novo Turčije in kdor to z lastnimi očmi vidi, razume, da govori iz Carlgrajčauov, kadar govore o novi turški prestolici, sama zelena zavist. To sem preizkusil sain in sc mi zdi, da sem dolžan povedati vsem, ki iskreno ljubijo resnico ter zavračajo predsodke o Turčiji. »Izgubljene duše" v Štirinajstih slikah. Francoski spi« Lenormand, poslovenil Friderik Ju« vančič. t Tragedija potujoče igralske družbe. Wt ne more biti strašnejša od življe« Jia pravegt umetnika v taki družbi: iz krsja v kraj begajo za kruhom, sc po ]o£i vozarijo namesto da bi spali, pro« Minirajo svojo umetnost in sebo fill« •'trom in surovežem, a žanjejo za vse ponižanje in trpinčenje lc glad, mraz, Mjskrajnejšo duševno in telesno bedo ter končajo v bolnici, ubožnici ali na cesti. Umetnost je sfinga, ki pritiska neka« ,tre svoje izvoljence v razkošen objem, jim zlomi hrbtenico, nekatere prav jedke pa tudi nareja bogate in mogočne. 'Urgerjevi bohemi, pesniki, slikarji In touzlkl so našli svoj pendant v Lenor« ■»andovih igralcih: zvezde, ki so padle v blato, so predmet tu ln tam. Pretresljive, v literaturi vedno znova Podajane, so to slike o Pegazih v jarmu, " umetnikih, kl Jih žene nerazumljiv na. ton namesto v filistrozno srečo in bla« Sostanje vedno Ie v bridkost in bedo. iivlieniu so zajete tc osebe: nekdai idealni, do skrajnosti požrtvovalni po« speševatelj čiste, nove dramske umetno« sti, končno pa cinični «Striesc», glasbe« nik, kl je sanjaril o novi globoki glasbi, a se moral usužnjitl banalnemu varije« teju; pisatelj, ki je hotel z novo poezijo osvojiti svet, a je končno berač, pijanec; igralka najvišjih ciljev ln najvzornejšega življenja, a naposled gladka prostitutka. In znani so nam vsi ti igralski tipi, kl jim jc borba za kruh izmozgala čast, živce in spomin. Vsi ti so bili nekdaj polni svetega ognja; na širno morje človeško neumno« sti so pošiljali velike, z ideali napolnje« ne ladje z blostcčimi jadri. A ogenj jim je ugasnil In ladje so se jim potopile. Predno so cepnili v grob, so se še sku« šali tolažiti s cinizmom in frivolnimi blasfemijami, a rešitve ni bilo zanje. Lenormand pozna igralsko dušo ln igralski poklic. V sredino dejanja pa jc postavil mlado umetnioo, ki so za svo« joga moža, nesrečnega pisatelja žrtvuje do najskrajnejših skrajnosti ter postane končno žrtev baš njega, pijanega pobe« snele«. Tl dvo glavni ulogl igrata ga. Mila šaričeca in g. Rogoz. Težko smo pogrešali go. Šaričevo nc« kai mesecev ua nušein odru. Njena lina X Tristoletnica mesta New York. Nc\v York bo slavil svojo tristoletnico v mesecu maju. Ob tej priliki bodo velike slavnosti, katerih sc bodo udeležile tudi druge države, da sc spomnijo prihoda Huscuotov In Valonov. Pred 300 leti so namreč ustanovili ti emigranti na ozemlju današnje ne\vyorškc države naselbino pod imenom »Novo Ilolandsko». Kongres je prispeval k proslavi s tem, da jc dovolil izdati 50 centove spominske novce. Letošnje svečanosti sc bodo vršile pod Častnim predsedstvom prczldcnla Coolldgca, nizozemske kraljico, belgijskega kralja in prezidenta francosko republike. Od Ploride do Newyorka se bodo svečano spominjali prednikov, katerih energija Jc ustvarila države: Florida, Gcorgia, Nortli Carolina, Delavvare, Penit sylvanla, Ncw Jcrscy in Ncvvyork. Po končanih slavuostlh odide ekspcdicila potomcev prvotnih ustanoviteljev liugc-notske naselbine v Evropo. Francoska, belgijska in holandska vlada se pripravljajo na sprejem povabljenih gostov. X Odkritje prastarega Jeruzalema. Profesor Mac Aiister, kl sc Jc več let mudil na jeruzalemskih tleh, kjer Jc raziskoval arheološke najdbe, jc odkril, da obstoja poleg nam znanega Jeruzalema šc mnogo starcjil Jeruzalem. To mesto jc najmanj 500 let starejše od biblijskega Jeruzalema. Alistcr jc prišel do znamenite vdolbine, ki ie S00 m dolga in 11 m široka. Ta prostor smatra raziskovalec za najstarejšo jeruzalemsko ci-tndelo. Vdolbina jc bila pokrita z ogromnimi težkimi skalami. Najdbe, ki so sc odkrile v vdolbini, spadajo v čas 2000 do 3000 let pred Kristom. X Ženska filharmonija v Londonu. London je doživel v zadnjem času glasbeno posebnost: ženski filharmonlčni orkester. Društvo je nabiralo članice celo leto dni iu po mnogih prepirih jc scdai nastopilo s prvo produkcijo. Angleška kritika piše o prireditvi zelo prizanesljivo iu dobrohotno, kur ni pri kavalir-sklh Angležih nič nenavadnega. Uspeli pri občinstvu jc bil izvrsten. Koncertna dvorana jo bila nabito polna do zadnjega kotička, toda med posetniki so bile same ženske. X Poljak zmagovalec pri mednarodnih konjskih dirkah v Nlzzi. Te dni so sc vršilo v Nizzi znamenite konjske dirke, katerih sc jc udeležilo nenavadno mnogo tekmovalcev. Svetovno nagrado zu dirkanje s konjem jc dobil poljski polkovnik g. RumcI. Zmagovalcc sc jc moral za zmago boriti s trdimi konkurenti, kajti častniki italijanske in irancoskc armade, ki so doslej veljali za najboljše konjske dirkače na svetu, so si hudo prizadevali, da ga prekosijo. Vendar Jim to ni nič pomagalo ter so morali naposled prizuati, da jih je Poljak premagal. Kaj se govori? To, da je sedaj že vsem zoauo, da najsolid-nejše moške obleke, povrinlke, dežne plašče dobavlja, le 68MII Drago Schwab, Ljubljana X Od tramvajskega voznika do ministrskega predsednika. Volitve v Južni Avstraliji so zaključene s porazom liberalne stranke. Vlada bo padla in nedvomno bo sledila delavska vlada, ker jc delavska stranka dobila pri volitvah večino. Za ministrskega predsednika bo imenovan voditelj južno-avstralske delavske stranke John Gunn. Gunn so jc rodil 1. 1885. Očeta Jc izgubil že v zgodnji mladosti, a mati jc morala preživljati devet mladoletnih otrok. Tako je bil John že rano prepuščen samemu sebi in pričel svojo karijero kot trgovski pomočnik. L. 1908. je prišel v Adelaid, kjer si jc kot tramvajski voznik služil svoj vsakdanji kruh. V tej službi sc jc kmalu povspel do voditelja svojih tovarišev iu 1. 1910. je organiziral velik štrajk tramvajskih nameščencev. Njegov ugled je bolj in bolj naraščal iu sedaj ga jc zaupanje njegovih političnih somišljenikov dvignilo tako visoko, da bo v njegove roke izročena usoda države. diskretna umetnost v predstavljanju žensk«mučenio jc v ansamblu osamljena. Brez teatralnih pomočkov, lo z modeli« ranjem glasu, izrazitim pogledom, rohlo mimiko in diskretno gesto dosoga naj« globljo efekte. Naravna, resnična jo do viška. Iutimna je v vseh svojih izrazih. Kakor bi se izbruhov vedno sramovala, je njena igra polna zadrževano strasti in temperamenta, kl vihra tem huje po njeni notranjosti. Kot igralka Juliettc v tej drami pravi: »Ali more ženska lju« biti srečno bitje? Ženska, ki nl nikoli čutila usmiljenja zanj, ki ga ljubi, more« biti sploh ne ve, kaj jc resnična ljube« zen.» In tragedija vzraste prav iz teg« usmiljenja. Ga. Sarlčova jc podala tra» gedijo Julicttino resnično umetniško. Njena zunanjost in njene toalete so no« tranji uspeh dvignile do vzornostl tudi zunanje. Gosp. Rogoz jc podal z ulogo plsatc« Ija«bohcma, padajočega z višino borca stopnjema do obupanca alkoholika, eno izmed svojih najlepših kreacij. «Ti nl« maš mnogo srca, dragi moj, Ti si um« stven človek«, očita igralka pisatelju, ln g. Rogozu so očitali isto nekateri kritiki. Morda kdaj po pravici. G. Rogoz je ru« tinirun igralce, ki nc vrže nobene uloofe X Zanimivi ženi. V zadnjem času se v Londonu mnogo govori o mladi potap-ljavki, 25 letni miss Naylor, ki jc sklenila, da prinese na dan zaklade, kl počivajo na morskem dnu od leta 1588., ko sc jc v zalivu Tobermory potopila španska ludia, natovorjena z znatno nino žino zlutu. Prvič sc Jc spustila miss Nay-lor na morsko dno pred dvema letoma, a jc v globini 100 metrov omedlela in so jo potegnili iz morja v prav opasneni stanju. Toda to jo nl plašilo. Brž ko je okrevala, se jc začela znova uriti in v dveh letih se io tako Izurila v potapljanju. du so tako rada oblači v svoj ska-iauder kakor druge ženske v modno toaleto. — Druga žena, o kateri govori ves London, jc ladv Carnarvon, ki sc jc, kakor vemo, kmalu po smrti svojega čeprav mora včasih čustvo nadomestiti z iutcligcnco. V ulogl pisatelja dekiden« ta pa jc tudi s čustvene strani ustrezal v polni meri. Morda je treba za to le prave partnerice. Ves razvoj propadanja od početne ponosne samozavesti preko KaK arije ženine prostitucije do pobesuo losti jc g. Rogoz predstavljal k močno a lepo rcalistiko, globoko dojmljivo »n vseskoz umetniško. Montrcdon g. Skrbniška jo bil prav dober in dosledno Izveden. Bivšemu idc« alistu, kasnejšemu ciniku in končnemu vampirju jo dal polnega notranjega i z« raza. Zunanje pa si ga mislimo druguč« nega in njegov cinizem bi naj izražal hkratu bolest, izvirajoio ir. bridkosti razočaranj. Larmondy g. Pcčka jo bil spočetka v 4. sliki, nekam karikiran, kusacjo do« bcr. Začetniški v govorici nenaraven jc šc glasbenik g. Jermana; drugače hi si za svojo osebo predstavljal tudi lahko« živca g. Lipaha; slaba v izgovoru je na« Ivka gc. Rogozovc; dober tip jo hil g. Gregorin kot muzejski ravnatelj. V ma« skali so so odlikovali g. Drenovce, gdč. Ježkova In gdč. Gorjupova. Režiji in insccnuciji drame po g. Scstu Jttft vso priiflanic. Oder ic s stebrom ttP moža, egiptuloga Carnarvonu, zopet oinožila. Nedavno je potovala na Madeji ro. Na povratku jc obolela na ladji neka Angležinja na vuetju slepiču; takojšnje* operacija je bila neizogibna. Ladjlrt zdravnik pa jc izjavil, da nima ua ladij nikogar, ki bl mu asistiral pri operaciji! Ko jo to izvedela lady Carnarvonova,' sc jc takoj ponudila za asistentko prt operaciji. Študirala Jo štiri leta medicino^ Operacija je z njeno pomočjo lz.vistflp uspela. KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarna vrednosti, v vseh lezlklh,' kupule po nalvtšiih cenah vedno tl.ludska knjižnica» v Maribora, Karodnl dom K . razdeljen na dva prostora. V njih so igrajo slike naglo druga za drugo. Sobo dobivajo tekom igranja vedno primerne zadnjo steno in pohišje, Ko sc na eni strani igra, so na drugi strani za zastor« jem brez hrup« izpreminja prizorišče. Parkrat tvorita obo sobi skupni prostor. Tako jc kolodvorska čakalnica prav iz« vrstno pogodena, takisto katedrala » barvastim slikanim oknom duhovito markirana, dalje malomcstnl varijeto prav značilen in foycr malomcstuega gle dališča tipičen. Vse ostale sliko sc goda po sobah in garderobah. Nikakih zastor jev, stopnic in nenaravnosti. Tako je predstava v vsakem pogledu ostavila najugodnojši utis ter žela resnič« ro globok uspeh. Prevajalcu, g. Frid. Juvunčiču smo hvaležni, da nns jc sc<' znanil zopet z dobrim delom moderne francosko dramatike. -*-« . Nove knjige Ilumek: DOMAČI VRT. Praktičen na« vod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Cena s pošt. broš. 50.—, vez, 62,— Knjige so naročajo pri Tiskovni zadrug! S Ljubljani. Prešernova ulica 5-L Demokratska nedelja SESTANKI V LJUBLJANSKI OBLASTI, V uodeljo, dne 11. t. m. so so vršili sledeči sestanki v ljubljuuski oblasti: V Smnrjeti pri Hiuiskili Toplicah jo bil v PubOikuvi gostilni javen shod, proti kateremu jc ie več dni poprej z veliko vnemo ugltiral tamošnji župnik. Nabralo so jo toliko ljudi, da jo bila natlačena velika gostilniška soba z vežo vred. Shod je vodil g. Kapla, nakar je g. Tavzes kot delegat iz centrale orisal nuše politične priliko in pokazal nedoslednost in škodljivost klerikalno politike. Poudarjal jo potrebo združitvo vseh, kl čutijo nacijonalno, pod okriljem demokratsko stranko. Zu njim so jo oglasil klerikalec g. Deželak, ki ga jo poslal h par trabanti ua shod gospod župnik. Sum so namreč nl upal priti, marveč je lo nervozno hodil od cerkvc do Pušnika in zopet nazaj. Vse, kar je imel g. Deželak spisanega na papirju, jo osmešilo njega samega, ko pa mu jo gospod Tavzes zavračal točko za točko, so jo polastila navzočih veselost, klerikalni možje pa fo povešali glave. Ker jo gospod Deželak zatrjeval, da jo v dvorani več klerikalcev kakor demokratov, jo pozval zborovalce gospod predsednik, naj tinti, ki so za demokrate dvignejo roke. Temu pozivu so so odzvali skoraj vsi, tako, da je klerikalno malo omizje kar za-strmelo. II koncu je g. Tavzes pozval Deželaka naj pri poročanju v klerikalno listo bo toliko pošten in poda resnično poročilo o shodu. Priznali bo namreč moral, da je pokazal ta shod lep napredek v demokratskem gibanju. V Borovnici pri Ljubljaul se Jo vršil občni zbor krajevne organizacije JDS. Po kratkoni nagovoru predsednika je govoril ravnatelj Jug kot delegat lz centralo in dajal podrobna navodila o delu. Kot nov predsednik krajevno organizacijo jo bil izvoljen g. Anton Drašler. Imena ostalih odbornikov priobčimo kasnojo. V Kotredcžu pri Zagorju ob Savi so jo vršil ustanovni občni zbor krajevno organizacije JDS. Okrog 100 volilccv jo napolnilo prostorno sobo g. Učukar.ia. Zborovanje jo otvoril g. Drnovšek, ki jo podal besedo o programu demokratsko stranke, poudarjal, da so demokratske krajevno organizacijo torišče, kjer so volilci udejstvujejo ua gospodarskem, političnem iu prosvelnem polju in kjer jo primeren prostor, da iznašajo svoje željo in svoje zahtevo. Podrobno jo karakterizirnl nato ostalo politično stranke. Njegov govor Jo bil Bprejet z živahnim odobravanjem. Za njim se je priglasil k besedi delegat trboveljsko krajevno organizacije, ki je navzočo pozdravil in izrekel presenečenje nad toliko udeležbo, ki jo živa priča, da je zmagala med najširšimi plasl-uil misel treznega in pozitivnega dola. Zbor so pozdravili v lepili besedah šo delegati k. o. JDS. za Aržišc-Kolovrat in zn Zagorje ob Savi. Nato se jc izvolil odbor z g. Drnovškom kot predsednikom. Imena ostalih odbornikov objavimo kasneje. V Težki Vodi pri Nov. mestu so jo v gostilni Bnilo vršil prav dobro obiskan sestanek demokratsko stranke. Udo-ležill so so ga predvsem sonilšljeuiki JDS, SKS pa jo poslala tri svojo zaupnike. G. Majcen lz Ljubljane jo podrobno orisal program demokratsko stranko in trenutno politično situacijo. Vsi navzoči so r. zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. Po njegovem govoru jo dobil besedo g. Žagar, pristaš SKS, bivši somišljenik SLS, kt jo v svojih izvaja- njih v marsičem jiokaza!, da ga še nf zapustila klerikalna žilica. Zahteval ji neko vrste avtonomijo, dasi jo ni znal točno precizirati. Cg. Žagar in Avseo i/l Vavto vasi sta sn zgražala nad tom, da si upa demokrata Ita stranka ined kmete, iu so strašno hudovala nad nazivom, kl so si ga zaslužili voditelji SKS — «Zc-i leni generali*. O. Majcon jim jo na v«:i izvajanja stvarno a temeljito odgovoril; Tudi ta sestanek jo dokazsl, da. naša misel prodira. Za občino Staro Loko jo bila ustanovljena krajevna organizacija 6 sledečim odborom: Prod&ednik Calearl Hum-bert, Trata. Podpredsednik Blaznik Tone, stroju! ključ., Trata. Tajnik Kalau Franc, poinož. uradnik, Trata. Blagajnik Dehcljak Pavle, knjigovodja, Trata. Odborniki: Vilko Kelec, Hafner Tone, Ve-ber Jožko, Mahar Zaiio in Lesjak Franu vsi iz Trato, Odbor ee bo šo izpopolnil z zastopniki vseli okoliških vasi. Krn. jevna organizacija iina svoj sedež nal Trati pri akofji Loki. — Druga krajev-ua organizacija za Staro Loko s sedežem v Stari Loki jo sestavljen po svojem odboru tako-le: Prpdscdnik Gosai" Jurče, Stara Loka. Podpredsednik Dolenc Franc, Stara Loka. Tajnik Potočnik Janko, škofja Ix>ka. Blagajnik Svolj-šak Janez, Vcštar U. Odborniki: Dolenc Franc, ml., Bozoviear Frane, oba iz Staro Loke. Krel Tone, Trnje, Košir Jane/., Stara Loka. Tudi ta odbor so bo še iv.i polnil z zastopniki iz okoliških vaji. V Dražgošah jo bil Izvoljen pri krajev-, ni organizaciji JDS sledeči odbor: Predsednik Berce Urban, podpredsednik Lur,-nar Blaž, tajnik Šolar Lenart, blagajnik Luinar Frane, Odborniki I.otrič Janez, Fajfar Andrej, Mcgušar Luka, Lotrid TomaŽ, Jelene Aleš, Berco Janez, vsi iz Dražgoš na Pečali. V Poljanah nad Skofjo Loko se je 'vršil občni zbor krajovne organizacijo, kjer je bil izvoljen sledeči odbor: Predsedniki Lovro Perko, podpredsednik Jamar Vin, ko, tajnik Jezoršek Ludvik, blagajnik. Kloboveo Maks. Odborniki: Marold Kari1 in Poteruel Groga, JDS-SESTANKI V MARIBORSKI 1, OBLASTI. 'v. , V Pobrcžju pri Mariboru Ke je vniil v soboto dno 10. maja demokratski sestanek zaupnikov iz Pobrežja, Tezna iu Zrkovo. Politično poročilo jo podal člaii načelstva JDS g. Iv. Kojžar iz Maribora, nakar so jo razvila daljša debat« o krajevnih javnih zadevah. V Novi Cerkvi pri Halozah sta na »a-upnem sestanku somišljenikov iz. Novo Cerkvo in Sedlačjk govorila oblastni tajnik g. Spindler iz Maribora in dr, Sa, lamun iz Ptuja. Sklenjena jo bila usta-novitov kraj. organizacijo JDS. V kratkem so vrši Po več zaupnih sostankov v dosedanjih občinah, nato pa javen shod v Novi cerkvi. V Brezuem nad Mariborom Jo bil občni zbor tamošnje kraj. organizacije, kl ga jn vodil vsled odsotnosti predeedni-ka tajnik g. Ilustja. O političnem poln. žaju jo poročal predsednik oblastne or-ganizacijo JDS dr, Lipold iz Maribora. Udeležila je bila zadovoljiva. .. * • rs Predavanja Zvezo kulturnih druite^ to so vršila v Dol, Logatcu pri Žužemberku, na Blokah pri Rakeku, v Beli cerkvi pri Nov. mestu, Na Studencu pri Sevnici, v Krmelju pri št-. Janžu. Gospodarski kongres v Skopi ju Skoplje, II. maja. Včeraj so je otvoril tukaj kongres Zastopnikov vseh trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic ter vseh I z vozniških u druženj tki So državo z uailogo, (ia pretresa mnoga važna gospodarska in trgovinska vprašanja,. Otvoritveni nagovor je imol predsednik skopljansko zbornico Toma Popovič, ki jo med drugim naglašal, da so tukajšnji gospodarski krogi žo tri leta nosili v sobi željo, da lil privabili na jug zastopnike iz ostalih pokrajin in 'jim pokazali, da južna Srbija ni tako strašna in nesrečna, kakor se morda misli daleč od njo v bogatih in naipred-nili mestih. Govornik jo rekol: Mi smo ttoiga stoletja stavili svojo nado na povcr, na vas, ki ste poleg vseli svojih skrbi vendarle imeli daleko mirnejšo in srečnejše življenje nego 1111 tu na jugu. Danes vam prožimo roke in vas pozdravljamo: Dobro diOšli! Ponosni smo na vas, kakor na sobo, na vas, ker sto se odzvali našemu pozivu, na sobo, ker smo kljub prolsodkom na.šo ilobo izvojevnli prvo voliko zmago go-spodajstvn Južno Srbije in vzpostavili z vami osebne stike. Potem je prečita! brzojavne pozdrava iz Sarajeva. Zagreba in Osijeka, nakar so so vršilo volitvo v posamezno sekcije. Vsaka zbornica jo delegirala v vsako sekcijo po enega, dva ali več svojih zastopnikov. Osnovala se jo- tudi pravna sekcija. O razpravah, ki so se vršilo v posameznih sekcijah, smo na kratko poročali žo v nedeljski številki. Med drugimi jc bil zanimiv govor finančnega ministra dr. Stojadinoviča n gospodarskem in finančnem položaju naše države. Minister jc podal nekaj misli, kako bi bilo potrebno, skrbeti za napredek našega gospodarstva. Njegova izvajanja so žela splošno odobravanje. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki vsebujo 45 točk. V resoluciji se med drugim naglaša, da jo sedanji režim o prometu z valutami in devizami gledo na splošne razmere šc vedno potreben, a da so takoj odstrani, kakor hitro so zboljšajo valutno iu devizne priliko. Resolucija priporoča iz-)>opolnitov borze. Za Slovenijo jo zlasti zanimivo, da zahteva resolucija ustanovitev borz v Skoplju in razširitev borze v Ljubljani. Sklenejo naj se trgovinsko pogodbe z vsemi sosednimi državami, zlasti 7. Albanijo. Prometni minister so poziva, da skliče čim prej tarifni odbor v smislu uredbe o orga- ] nizaciji prometnega ministrstva. Uro-! (liti se morajo pristaniško tarifo za So- j hm in jadranske luko. Uvesti sc mo- -rajo direktno železniške vozarine. Kougros zahteva nadalje, da se | gradnja železnico Tvnin - Zadar nc smo dopustiti. Tujim ladjam so kabotaža v naših vodah np smo dovoliti. Tuji industrije« ne smejo izvrševati avtomobilske vožnje ob naših obalah in mejah. Dalje zahteva resolucija zvišanje časa za iztovor.ianjo od 0 na 12 ur. Končno se zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu in Beogradu pozivajo. da sestavijo spomenico o prisilili poravnavi. Danes so jc kongres zaključil. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Pšcnica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna defektna povpraševanje 315, ponudba 320. Ječmen: baški 325, 330. Oves: baški 260, 270. Turščica: bnška, promptno 225, 230, za maj 237.5, za maj«junij, duplikat kasa 240, 245. Moka: «0» 490. Fižol: beli, baški 475, 485. Tendenca nespremenjeno nestanovitna. Promet nekoliko večji ne* go pri zadnjem sestanku. Dunajski živinski sejem (12. t. m.) — Dogon 4016 glav; od tega 293 iz Juge slavije. Notirajo za kg žive teže v tiso« fih aK: voli 10 do 16, biki in krave 10 tlo 14, slaba živina 8 do 10. Cene so na« pram prošlemu tednu popustile povpreč« no za 1000 aK pri kg. Lesni trg (12. t,, m.). Cene so čvrsto. Izdaten je izvoz v Francijo, Belgijo in Holansko. Od trdega lesa se povprašuje največ po hrastovim. Pri nas rastejo cene oglju zaradi močnega povpraševanja s strani Italije. V Slavoniji so gibljejo cene: hrastov« klade, I., 2000 do 2600; n. 600 do 1200; za furnirje 3000 do 4000; hrastovina na zrcalni rez 4200 do <1500; hrastovo desko do R em obrezane B000 do 2(500; francoske dožice (1000 komadov) 16 do 20.000; bukove klade I. B50 do 400: javorjevo klndo I. 700 do 900 brestove klarlo I. 550 do 650; mehko te-(ano blago 400 do 500- mehko žagano blago 600 do 800; drogi za brzojav, hrastovi 70 do 140; jelovi 50 do 80; železniški pragi, hrastovi 30 do 00; bukovi 30 do 50; drva za kurjavo, bukova, I., vagon 2700 do 3000; II., vagon 2200 do 2300: mešana, 2400 do 2700; = Položaj ua našem žitnem trgu. Iz Novega Sada poročajo: Na žitnem trgu vlada Bkoro popolno kupčijsko mrtvilo. Novosadska blagovna borza ima zelo malo poslov. Produconti so vzdržljivi in prodajajo le oni, ki potrebujejo denar. Konzum zaradi pomanjkanja donarja malo kuouic. Češkoslovaška in Avstrija kupujeta pri nas manjše količino. Konkurira nam Madžarska, Itumunija in Bolgarska. Argentinska žetev turščico jo bila odlična, kar bo vplivalo na evropskem trgu in pritiskalo na cone. Pri nas ceno vseb žitaric pokazujojo londonco oslabljenja, lo oves jo čvrst. = Stanje hranilnih vlog pri regula-tivnili hranilnicah Slovenije je bilo koncem I. Betrtlotjai t. 1. (20 zavodov) 246,044.786.43 Din proli 280.520.364.87 Din v početku 1. četrtletja (s kapitallzi-ranimi obrestmi I. 1923. vred). — Puzija Podonavskega trgovnčkega društva z Jadransko banko zaključena. V soboto sc jo vršila skupščina Jadran-, sko banko, na kateri so jo sklenila fu-zija s Podunavskim trgovačkim društvom. V novi upravni odbor so izvoljeni gg.: Vladimir Matijovič (predsednik), Stovo Karamata (gen. ravnatelj), dr. Josip Ažman Pasle o liaburlea, Božo Bana e, Franjo DuboUovič, Gavan Dundjer-ski, ilr. Ojorgjo Gjurič, Gjorgjo Velisav-Ijevič, Čiro Knmenarovič, Vlado llič, Ivan Knez, dr. Mi",a Kolin, dr. I.ukinič, ToSa Mibajlovič, Lazar Ladjovlč, Edv. Pajka-, Ojorgjo Uadulovič, Frank Sakser, Tomo Stipanovič, Ljubem. Sto.i.-avljcvič, dr. Teoilorovič, Milovan Sečorov, dr. Sveti slav Šutnarovič. Firma bo nosila sedaj ime: Jadransko - podonavska trgo-vnčka banka. Napako pri obdelovanju hmelja spomladi. Dasi so bili hmeljarji opeto-vano opozorjeni na pravilno negovanje Inneljske rastline, vendar so tn no izvršuje povsod pravilno. Evo: 1.) Hmeljarji sadč sailežo v neposredno bližino klina, oziroma kola, ko se vendar pravilo glasi, da mora ta oddaljenost meriti najmanj 30 cm ali dolgost moškega čevlja. 2.) Hmeljarji napeljujejo in privezujejo posebno število panog h kolu, oziroma žici. Pravilo se glasi: Privezuj in napeljuj od slabotnih poganjkov le [K) c n e g a, od krepkejših po d v a in od krepkih po tri. Po štiri poganjki so pusto le oni rastlini, katera raste na rami črni zemlji. 3.) Lega hmeljskih poganjkov od koronike na drog mora biti vodoravna in ne poševna. — Anton Petrlčeli. — Savez nabavljalnlh zadrug državnih uslužbencev ima svojo letošnjo, to je tretjo Klavno skupščino dne 17. maja v Skoplju. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk spromombn- pravil in sklepanje o zidanju lastnega doma v Beogradu. Računski zaključek za I. 1023. iz knzuje bilančnih aktiv v znesku 62 milijonov 104.864.57 Din. Stanje kreditov pri nabavljal nih zadrugah ]>o 4 odstot. znaša koncem 1. 1923. okroglo 14.5 milijonov dinarjev, a so je do danes povišalo žo na približno 17 milijonov Din. Savezova tvorniea za perilo jo dala zelo povoljen rezultat. Lep uspeh je imel Savez v pretečonem letu z nabavo moko in sladkorja za svojo zadrugo. — Sedaj« se deluje na organizaciji vel o nakupa kolonijalnega blaga in masti. Istotako se proučuje vprašanje lastno kro-jačnice in razno vrsto zavarovanj v prid državnim uslužbencem. Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev je danes v celi državi 131 z okroglo 50.000 zadru-garji. = Za znižanje trošarine pri poljedelskih žganjekuhih, Minister trgovine in industrije je zahteval od finančnega ministra, da se pri kmetijskih žganjekuhih zniža trošarina in da so izenači z industrijskimi. O tem Ijo razpravljala te dni komisija ministrstev trgovine in industrije, poljedelstva ter financ. = Zanimiv primer poravnalnega postopanja. Iz Beograda poročajo, da je otvorjeno poravnalno postopanje na firmo: Prvo srpsko elektro - mehaničko mašinsko industrijsko podnzečo. Zanimiv ja ta primer zato, ker lastnik ponuja 100-odst. poravnavo s 6-odst. obrestmi ter izjavlja, da ho upnikom vrnil njihov denar tekom treh let v 12 trome-sečnih ratah. = Trgovinsko - obrtna Izložba v Novem Vrbasu. Trgovski in obrtni krogi iz Novega in Starega Vrbasa nameravajo prirediti letos izložbo, ki bi imela značaj gospodarsko izložbe domačih produktov. = oPoIjoprlvrednl Glasniki). Prejeli smo 16. številko tega v Novem Sadu izhajajočega ilustriranega poljedelskega časopisa z vsebino: Dr. agr. Dobroslav B. Todorovič: Naša žitarska trgovina i mere za nverm popravku. — Staniča za oplemenjavanjo biljaka na Rumskom vla stelinstvu. — Dr. ing. Tanasije Mitrovič: NaSe sadanjo govodarstvo i uspesi Svaj-carska na tom pol,ju. — Agr. Ivo M. Kaludjerovič: Priprema za berbu grož-dja. — Beležko. List izhaja enkrat na mcsec na 16 straneh. Stane letno 130 Din za posameznike in 160 Din za društva, Uredništvo: Novi Sad, Petra Zrinj-skog ulica 2. — Borza z devizami ln efekti v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo, da so pripravo za otvoritev borze v Novom Sadu toliko napredovalo, da bo bora začela z dolom v joseni. Najprej ro bo borza bavila z valutami in devizami in šele kasneje z efekti. =, Prodaja in dobava. Glavna carinarnica v Ljubljani ho prodala dne 15. maja ob 10. uri dopoldne v svojem ma-gacinu «A» potrebščine za električno razsvetljavo. — Pri intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani se ho sklonila dne 19. inaia direktna pogod- ba za dobavo 210.000 kg ovsa. Natančnejšo sc izve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Plačilne težkoče nemških bank. Iz Berlina poročajo: Cela vrsta berlinskih in drugih nemških bank se nahaja v pla čilnili težkočah. Pred ustavitvijo plačil se nahajata med drugimi berlinska velo-banka BloichrBder in Hamburger Bank. = Kostltuiranje Madžarske nacionalne banke. Iz Budimpešto poročajo, da so bo ršila konstituirajoča glavna skupščina Madžarske nacioLalno banko dno 17. maja. dek pri naraščaju ln decl, kar nam mora biti v največje veselje, njim pa vzpodbuda. Tuko akademije, s tako izbranim vsporedom, je zmožna sauio idealna so-kolska mladina. Le tako naprej po tej poti, zaupajte se idealnim vaditeljem, da dosežete čintpreje sokolski cilj, sebi v zadovoljstvo, domovini v slavo in korist. Zdravo! —ak. Mladinsko popoldne Sokola ii v Ljubljani Sokolska župa Ljubljana 1. si je za preteklo nedeljo zamislila lep načrt za pešizlet, katerega pa jc moralo župno vodstvo radi deževnega vremena odpo« veduti. Iz istega razloga jc bil odpove« dan tudi sc.>tanek s konccrtom na Tabo« ru. Le mladinski odsek Sokolskega dru* Stva I. v Ljubljani, ki jc imel na pro, gramu mladinsko akademijo, se ni dal premotiti ter točno izvršil svoj lepi pro« gram. Akademija, ki se jc vršila v union ski dvorani, je izpadla nad vse sijajno. Občinstvo je napolnilo dvorano in s tem vnovič pokazalo svoje simpatije agilnc* mu društvu. Spored «Mladinskcgn popoldneva® jc bil jako obsežen. Otvoril ga jc d ruš t ve« ni salonski orkester s koračnico in z o« verturo iz opere «Alcksandcr Stradclla». Godbi jc sledila dcklamacija «Soči», ki jo jc z občutkom in izredno razum, ljivo prednašala naraščajnica Strmccki. Moški naraščaj je nastopil z župnimi prostimi vajami pod vodstvom br. Joža Gorjanca. Nastop jc bil prav dober. Vrstile so sc nato deklamacijc, pesmi in telovadni nastopi ter godba orkestra. Pri deklamacijnh so nastopile Prohinar« jeva, Lozcjeva in Peruzzijcva, vse prav dobro. Zlasti jo ugajala Lozejcva z Grudnovo «Primorsko vizijo«. Tudi dc« klamacijc dečkov (Lumbar, Mcgušar in Nahlik) so bile dobre. Pevske točke jc vodil br. Petrove. Žen ski naraščaj, ki ga je vodila Varškova jc nastopil z rajalno igro, pri kateri so bile proste vaje izvajane prav dobro. Skupinske vaje moškega naraščaja pod vodstvom brata Gorjanca so bile, dasi dokaj težke, izvajane tako, da zaslužijo vso pohvalo. Vihar navdušenja pa je iz« vala s. Mici Kržctova s svojo četo žen« 6ke decc, ki jc s spremljanjem petja iz« vedla znane vaje s solnčniki na pesem <, je rešil svojo nalogo dobro. Haydnova cOlroška simfonija* je pokazala, da se da z močno voljo tudi pri deci precej doseči. Nelahko skladbo je orkester naraščaja absolviral popolnoma zadovoljivo. Sledila je telovadba dveh vrst žensk, naraščaja na dveh konjih in bradlji, ki je pokazala precejšnjo izvežba nost. Moški naraščaj se je tudi tokrat s ogrešnli. Na njegovem novem mestu mu želimo obilo sreče! Beo-gradskim Sokolom pn čestitamo, ker dobijo dobrega sokolskega delavca v svoje vrste. SokoUkn društvo v Ljubljani (Narodni doni) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel pobirati članarino za leto 1924. po hišah. Kdor hoče poravnati članarino osebno, naj to stori pri hišniku, ki ima plačilne listke. Opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor je b članarino 0 mesecev v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi poravnal-a članarine, stori svojo dolžnosti Zdravo I Odbor. Borec s Koroško. oita Spori S, K. Ilirija : C. S. Fiume 9 : 1 (3 : 1). Visok poraz gostov zakrivil njihov vratar. Z dvema visokima porazoma sc vrača domov italijanski klub, ki je kot prvi gostoval v Ljubljani. 2e po sobotni tekmi je bilo lasno, da ie zmaga našega prvaka gotova, vendar pa smo pričakovali, da bodo Rcčani žc oziroma na to, da so nastopili v ojačeni sestavi, vsaj častno odrezali. Odpadle so tudi ostale ovire, kl smo jih v sobotnem poročilu omenili. Vrh tega je bila Ilirija v prvem polčasu mnogo izpod svoje običajne forme in bi gostje lahko bili preprečili tako hud poraz. Toda tudi topot so RečanI pokazali, dn se nikakor ne morejo meriti z našimi prvimi klubi. Mnenja smo, da nima zmi-sla klicati take klube k nam, ker nimajo naši športniki od takih tekem prav nobenega dobička. Ilirija jc pač poklicala S. S. Fiume v Ljubljano z ozirom na zadnje izide, ki jih jc dosegel ta klub in ki so nam po sobotni ln nedeljski tekmi precej nerazumljivi. Treba bo v tem oziru več opreznosti. Ilirija v prvem polčasu ni mogla zadovoljiti, zlasti sla odpovedala Oman in Pammer, ki ie v nedeljo igral desno zvezo. Tudi Milan ni Izpolnil svojega mesta. Dobri pa sta bili obe krili Vidmajer in Zupančič. Tudi v krilskl vrsti je sicer neprecenljivi Gabe v prvi polovici bil precej slabši kot običajno. V drugI polovici pa so se igralci nekoliko znašli in tedaj je tudi padal gol za golom. Topot je ugajal tudi Hus v krilskl vrsti. Obramba šc vedno ne zadošča. Bcltram je bil tudi v nedeljo boljši od Dolinarja. Miklavčič v golu je bil dobro razpoložen ter je držal nekaj ostrih strelov, med njimi eno enajstmetrovko. Gostje so se v prvi polovici še dokaj dobro držali. V napadu sta bili hitri obe krili, tudi notranji trio ie pokazal še precej zmlsla za kombinacije. Krilska vrsta pa ie bila nezadostna. V obrambi se ie s svojo mirno igro zopet odlikoval desni branilec, docela pa ie odpovedal vratar, kl je v soboto še nekaj obetal. Manjka mu vsaka sigurnost, nobena žoga mu vsled načina, kako io lovi, ne ostane v rokah. Visok poraz je v prvi vrsti njegova krivda. Igra Je bila v prvi polovici skoraj otvorjena. Takoj začetkoma je Ilirija v fronti in že v 2. minuti pokaže Vidmajer svojo specijallteto s solo napadom ter doseže vodstvo za Ilirijo. DrugI gol zabije Oman v 14. minuti. V 17. minuti pa dosežejo gostje vsled malomarnosti naših branilcev po krasno streljanem kotu svoj edini gol. V 32. min. ostro ustreli Oman. Vratar drži žogo, kl mu pa zdr-či iz rok v mrežo. Nadaljnl napadi z obeli strani nc izpremenijo dosedanjega rezultata. V drugi polovici pa prične katastrofa za goste. Ilirija se znajde In žc v 10. min. zabije Lado neubranljivo. Dve minuti kasneje poviša Milan število na 5, eno minuto kasneje pa na 6. Sledi zopet solo Vidmajerja in žoga obtiči v 18, minuti sedmič v mreži. V 24. minuti poskuša Pammer solo napad, ki sc mu pa izjalovi, vsled česar odda žogo lepo plasira-nemu Omanu, ki zabije osmi gol. Sledijo lepe kombinacljc ilirlianskega napada In v 25. minuti poviša Pammer seoro na de- vet. Publika hoče videti dvoštevllčnl re« zultat Ilirija pritiska, toda ne posreči h jI, da bl zabila še deseti gol. V 34. minuti drži Mlklavčič vsled Dolinarjevega fou. la diktirano enajstmetrovko. Tekma s športnega stališča nikakor ti| tnogla zadovoljiti. Rajši vidimo kako tekmo med domačimi klubi, kl stoje sko. raj vsi na taki višini, kakor so Jo po, kazali Rcčani. Sodniku g. Kramaršlču, ki gotovo n| bil prvovrsten, smo z ozirom na sobot, no tekmo skoraj hvaležni, da je pregle, dal mnogo kršitev pravil po gostih. Druge nedeljske tekme Ljubljana: Slovan : Primorje 2 : i (1 : 0). Prvenstvena tekma, pri kateri j« Primorje doživelo skoraj nezaslužen po, raz. Slovan, močnejše ln aglluejše moštvo, sl jc pridobilo dve važni točki Pri-morje ga je nadkriljevalo v kombinaciji. Sodnik Bctetto dober, pregledal pa j« 2 očitni roki Slovana v kazenskem pro. štoru, vsled česar je Primorje izgubilo dve šansl. Ilirija rez. : Lask komb. 8:1. Ilirija lun. : Krakovo 8 : 0. Primorje rez. : Slovan rez. 6 : 0 (4 'f 0). Prvenstvena tekma, pri kateri so Prl-morjaši pokazali lepo igro. V napadu so zlasti ugajali srednil napadalec ln ob« krili. Krilska vrsta zadovoljiva. Slovan je Igral požrtvovalno. • Maribor: Maribor : Jadran (Ljubljana) 4 : 2 (2 : 0). Nedeljsko gostovanje je prineslo presenečenje. Jadran iz Ljubljane je bil sicer poražen na svojem prvem gostovanju v Mariboru, vendar ta-kega poraza nl zaslužil. — Tekma sama iu uudila prav nič posebnega. Oostje sc prcdvedli boljšo komblnacijsko igro t« zato zelo obvladovali položaj tekme, to. da pred golom so docela odpovedali Mariborsko moštvo Je igralo popolnoma brezsmlselno, brez vsake skupnostf, tet lc po sreči doseglo zmago. Nedeljska tekma je nov dokaz, da večno preosnav-ljanie moštva le škoduje napredovanju S. K. Maribora. — Sodnik g. Nemec slab; sploh je sodniški domači aparat najslabša stran nogometnih tekem. Obisk povoljen. Zagreb: Makabi : Slavila 2 : 1, Uskok : Poštarji 5 : 0, Rapid : Atcna 3 : 2 (prvenstvena), Sparta : Viktorija 4 : 1. Gradec: Reprezentanca Štajerske : reprezentanca Tirolske 4 : 1 (2 : 0). 3000 gledalcev. Dunaj. Na Holie VVarte Je prisostvovalo dvojni Igri G0.000 gledalcev. Igra Cardiff City : Vienna ie končala 2 : 0 (1 : 0). Angleži so bili za cel razred bolj šl od Dunajčanov. V drugI Igri se ie praška Slavija izdatno revanžlrala za zadnji poraz in odpravila Hakoah s 4 : 2 (3 : 0). Češko moštvo Je posebno po-četkom in konccm igre zelo zadovoljilo. V prvenstvu I. razreda so bile odigrane: Admlra : Sportkiub 2 : 0, Slmmering : Ostmark 7 : 1 (5 : 1); Hcrtha : WAF. 2 : 0 (1 : 0). Med prvenstvenimi II. razreda: Red Star : Sturm 14 0 : 0. Turln: Amateure (Dunaj) : olimpijski teatn Italiie 1:1. Brno: Wacker (Dunaj) : Zidenice 2 : 2. Praga: Bolton Wanderers : Sparta 3 : 1. __ Konjska dirka v Ljutomeru Je preložena na prihodnjo nedeljo, dne 18. maja Hazena v Zagrebu. Zagreb : Ollnv plja (Karlovac) 16 : 4, Viktorija : Orad-janski 3 : 2. Težko-atletilna sekcija S. K. Slova na v Llubllani Jc priredila v nedelio svo jo drugo propagandno prireditev in sl ;er v Kočevju. Nastopili so trije pari ' francoski stilni, 1 par v grško-rlmskl ro koborbl ter 1 par v angleškem boksu Vse borbe so bile izredno ostre ln nape te. Občinstva, ki je z veliko pozornosti' zasledovalo potek borb, jc bilo še pre cej. V francoski stilni rokoborbl (ama terski) so zmagali: Vinšek (s. t. t.) na Vašelom (s. t. t.), Florjančič (1. t.) «a Tonijcm (s. t.) ter Tičar (s. t.) nad Z1 bertom (t. t.) Profesijonalna grško-rhr ska borba Pippcnbacher (s. t. t.) : T: čar (s. t.) Je ostala po krasni 30 minu nI ostri borbi neodločena. — Poleg zac njih dveh bi treba omeniti tudi Tonila I Ziberta, kl obetata postati sama dčbt borilca. V angleškem boksu Je v tret rundi porazil v.lzborni formi se nahaji Joči Vavpotič Banovca. Slednji Je I zadnjem -nastopu prccei pridobil, vend; pa mu manjka še precej olenzivnega di ha. Prireditev sama Je v splošnem di bro uspela. Tudi v Kočevju se namerah ustanoviti težko-atletična sekcija. S. K. Ilirija v Llubllani. — Nogome ni trening za skupino I. moštva v tor< in četrtek, za ostale v sredo in pete vedno ob 18. — Načelnik. Poslano.® Odgovor g. Ivanu Konlču. V Vaših «Poslanih» lažete, zato Va bom dal priliko, da svoje trditve dok žete pred sodiščem. Bruno Belantlč, sedlar in vozni ličar, Sp. Sišk«. * Za vsebino uredništvo ne odgovar IZJAVA. Podpisani Janez Virant na Rašici ( žalujem s tem svojo obdolžitev pn Francetu Babič iz Kompolj, da bi bil meni kradel bukove krčijo v Dob poljah. Janez Virant Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJati Odgovorni urednik Fr. Bron' Tisk Delniške tiskarno, d. d. v Ljubi]: Br, LJttdevit Plvkos Šifrirana pisma is XII. .Sadajjev&M emo razpravo po 20ml-nutnam odmoru. ^Gospoda, siižali ste vsebino letaka, kojega ao poslali oficirji - dezer-terji tvojemu bataljonu v Avstrijo. •/dan vam je tudi uspeli tega letaka. Avstrijsko poveljstvo v Trentu ali junsbrucku je pretskavalo, kaj je z b««)® petih oficirjev in jo prejelo dvoma tudi ve5 izvodov njihovega manifesta. V Avstriji jo danes dt$e mnenje, da so Cehoslovaki naj-l4iaj zanesljivi ljudje. Tudi pri tem togo so udeleženi Cehoslovaki. V duhu vidim gospodo v Innsbrucku in pri vseh komandah, kako proklinjajo Ce-Slovake, kl so jim napravili novo ne-rrijetnOst,: okužili 60 jim bosanski ba-liJjon in pregovorili celo ofiolrje dru-L narodnosti, da so pobegnili z njir U, Vsi grehi gredo na račun Čehoslo-vakor. Goepoda, menda se spominjale, da so svoj čas tudi moje carza/nsko podjetje natovorili v dunajskem pai-lljioenttt iin pri vrhovni komandi Ce-joslovakom. Napačna ideja, da so Čc-joslovaki vsega krivi, se zrcali tudi iz ;rapanskega letaka. Avstrijski »Infor-Ltionsbure&u« v Innsbrucku mora Leti bistrega voditelja;, ki jo sklenil Lsoliti ubežnikom oficirjem prav potisno. Sestavil je drugo poročilo iDrup» in ga poslal v Italijo. V njem uvaja kot avstrijske poslance pet m (D.R.U.P.) oficirjev kar imenoma, kakor jo Sita! njihove podpise na manifestu. Ou računi s tem, da, bodo Italijani imenovane oficirju pograbili itn vtaknili v zapor in da, bodo vobčo previdnejši gledo legij. Kakor vidite, gospodje, — do toga cilja jo manjkal samo lo korak. Poglejmo t,! poroiSik) z drugo strani! Kadar bodo Avstrijci pošiljali v Italijo zares Bpljone, ne bodo tako neumni, da bodo po Italiji razmetavali letake, ki jih vsakdo razume letako /. imeni svojih špijonov. Tako neumni Nemci niso. — V letaku so pa napravili temeljni pogreSek s tem, da mešajo Jugoslovane in Cehoslovake pod isto firmo. Težavno bi bilo dobiti po-edinca čolioslovaka, ki bi šel za dobro plačilo vohunit v Italijo; isto je mogočo — dasi jo neverjetno — pri pocdincu Jugoslovanu; nemožno je pa, da bi se dogovorila skupina ljudi, kar pet oficirjev, ki služijo že lota iu lefa pri istem bataljonu, skupina Jugoslovanov in Cehoslovakov, gledo skupne vohunske akcijo v prid Avstriji. Gospodje, trdim vam kot človek, ki pozna vse slabosti teh dveh slovanskih plemen, da jo taka kombinacija izključena. Slovanska plemena se daues glede Avstrije družijo samo v negativnem smislu, da jo skutpno rušijo, nikdar pa ne več v pozitivnem smislu, da bi Avstrijo gradili in se celo zanjo žrtvovali kot voliunl. Da stojijo Slovani na fronti in služijo kot vojaki Avstriji zvesto in hrabro, to je nekaj drugega: to je primitivni smisel primitivnega Slovana za izpolnjevanje primitivno dolžnosti cesarju, kateremu so prisegli zvestobo. Slovanski človek no misli mnogo v disciplinirani vojski in zato jo dober vojak — za akcije višjo vrste je pa nesposoben, najmanj pa za vohunstvo, ki zahteva ogromnih duševnih potone in razen tega bodita izreden egoizem ali pa izredno ljubo-zen do domovine. Vsega tega Nemec-propagandist v Innsbrucku ne vi, ker se ni nikdar pečal z raziskavanjem slovanskega mišljenja. Ou živi v prepričanju, da jo Eupcriore.u človek; Nemec bi smatraj za poniževanje, če bi moral Študirati slovansko duSo. Bister jo ta gospod kot Nemec - propagan-dist, gledo Slovanov jo pa popolu nc-vednež in zato je zagrešil noodpustne hibe v letaku, za kojo bi ga morala Avstrija kaznovati, ker jo lahkomiselno pakvaril efekt svojo propagande. — Na mešanju Jugoslovanov a Cehoslovaki zaslediš torej v letaku uaj-prej nerodnega avstrijskega propa-gandista.« «Kaj naj značijo pisnionke D. R. U. P.?» je vprašal Finzl. »Začetno črko urada ali organizacije. Tulcaj sera opazil na enem letaku tiskane pismouke: «D. ft.tf.P.», kar io tudi vaino. Znak ft imajo samo Ce-hoslovaki. S tem je hotel propag&n-dtst opozoriti Italijane, da imajo opravila s češkim besedilom. Tudi znak t) jo specifično češki. Besed je v češkem jeziku razmeroma malo. ki začenjajo z u. —■ I), R. O. P.? Morebiti znači »Ravnateljstvo državno osrednjo propagande' (Direkco flšskč ustfedni propagand)') ali »Dopisi raznateljstva osr. prop.» (Dopisy feditelstvi u. p.) ali nekaj podobnega. Na misel mi prihaja, Se druga rešitov: »Darcbactvi ri-clitelo ustrfedni propagandy» t j. lo-povstva ravnatelja centralno propa-gande». Med debato, ki jo sledila moji razlagi, eem jim zapisal češko besedilo, kako čitam D. R. O. P-, nato sem pa vprašal: »Prosim, gospod polkovnik, povejte nain, kdo jo deSifriral besedilo? Ali jo bil Italijan ali Slovaai?». »Italijan.^ »Prosim, So eno vprašanje: Ali zna dotični Italijan češki?* »Ko zna.» »Mislil sem si, da jo tako, Kljuu je tako priprost, da ga jo odkril Človek, ki niti jezika no umeva.» »Zakaj so vam zdi la, konstatacija važua?» »Zato. ker sledi u igrače, da pismo ui resno. Za dopise vohunom v sovražni državi no zadostujo niti običajen avstrijski ali mornarski ključ, kaj šele tak enostaven prepis abocede v zaporedno Številke. Letnico so namo-tali. da ji najdejo Italijani in tla jih Italijani oddajo svojim oblastim. Pisali so jih tako, da jih fltajo Italijani in cla jili takoj razumejo. Ta namen jo prozoren. Sočasno pošiljajo brezžično telegrame, kakor pravite, gotovo tudi z enostavnimi šiframi. Za Boga, komu jih pošiljajo? čohoslovakom 1 avst/ru jakantom? AJi imajo Cehosloviki voli. čo brezžično postajo po Italiji'? Jaamf jo, da jo vse adresirano na itjJijansku urade. Propagandlst v Intifibrncku dobro kalkuiira, ker Italiiano poznat vzbuditi hočo nezaupanje iu dosočl, Ah so Cehoslovakom onemogoči pristop ua fronto. S tem ubijo energijo 20.00<\ puSk ln doseže več nego z dvodnev« no ofenzivo. Najvažnejši uspeh r.a Avstrijo bi pa bil v toni,
  • ■ ,.' t(Dalje prihodnjič.)" u „ttoplSO¥»B]B" U „2ialtv>" llltl biscdi i 1 Din Stanovanje v Mariboru, strogo ieparira-UD, soba la kuhinja k prit i-kilnami ge radi odpotovanju Iniki b««to MH> B*.Doplaof*n]«*la Jt.»lt«rM rečenanaka 1 DIB.- Prlobenl.J. •• I. mali oatuUkl ,Htit r aainl Plato H lahko tom » iniKkah Na vprUuja odgofarja oprava te, to Je v»rUanj0 »rllolena aaunka aa o«(om tu ■aolpalaeljaka prtaiojbla« O Dla). I Hiša , z vsem malim goapoilarslitm ' poslopjem lo sadnim vrtom, ki meri 43 oralov In DO m". 1 parceli njivo v limel-i as . odda na S500 lliu. Pumenu arov 45 m", so proda za ntu ponudbo pod ............. ua 06.250 (205.000 K) v Zg. : podruinico ..Jutra" v Miirl-Otoku pri Radovljici.— Ve« pove Ivau llesmati, Oorlou £t. 7, p. Radovljica, DS5T (dobe) Boljše dekle Primernega mesta v piGarni ilče absolvontinla irg. Šole. Cenjene ponudbo na podružnico ,,Jutra" v Mariboru pod ,.Začetnica". 9715 8 Intellg. blagainlčarka |(i tec. ki sna kuhati ln go-luri nemški aii hrvatski, In I?to za malo družino. — prednjih let, trgovsko ■Ponudbo na naalov: Dr. Ra- A Šivalni stroj pokrovom, skoraj popolnoma nov, 6e proda ra polovično ceno. Strelifcka ulica It. 22/1, vrata 5. Otroški voziček lep, dobro ohranjen, so proda Naslov povo uprava „J'itra" 10018 Dne 15. maja v četrtek popoldne ob 2. uri 10011 ko bo prodajalo na dvorišču --------hišo gospe Favaj v Spodnji j Hiški: mize, stole, železno Moško kolo iu lesene table, kladiva Nova hiša » 3 Bobami, verando iu kopalno sobo, uo proda. — Naslov povo uprava „Jutra" OTOli Hišica z vrtom boru. V Mari 10082 Na stanovanje 7. zajtrkom, bo sprejmo ko-Lpod. KJo, povo upr. ,Jutra' 10010 Velika soba v sredini meeta, strogo eepa-rjran«, 2—3 postelje, so odda od 15. Junija do 15. nep-tvmbrn. Najemnina za celo Kdo bi nam gojil za prihodnje loto som«na buč. kumar in čebulčka'.' — obvezujemo so prevzeti vsako množino pridelanega ee-mena. Nadaljnja pojasnila tu potrebno seme na razpolago. Semenska trgovina Sever & TComp.. Ljubljana, >Volfova ulica 12. 0700 Usnjarji! V komisijo bo prevzame vfce vrsto usuja v žo vpeljano trgovino z meftallim blagom un deželi. Cenjen« ponudbo na upravo ,.Jutra' pod zna<"ko ,,Dober promet", 10065 Opomjtno o* i oblastei is sreskl mmm\ U (s naroia pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ter velja. ■ poStnino vred Sin 8-50. v Novem mestu, so poccnl , ----- proda Pismeno ponudbo uu dobo 1200 Diu so plofa In-upravo ..Jutra" rod ,.Hie:i koj. Ponudbe po.l ..Voltku' 225.U00". 10010 I lia upravo „Jutr»" 1007« ______ __ _______ . obražena, 156e mesta blafiuj- liejč^. Zeoiun. — PlaCa me- uiftarke za kino. Razpola-. ------- --------. , , _ "CO Din. 098» pa na »abt.vo tudi s kavcijo dobro ohranjeno, »e proda. ^d tolCi. lopato, posteljo za i Pismeno ponudbo pod snaiko Naslov povo uprava I „k1do" oa urrnvo „Jutra", ■ttiao Ifovarna blizu LJubljane Aiie kn/laovodjo - HlancKla Itprednost ima retlektant, kl {as* vodil tudi ko-ondenco ter nadzoroval in strojepisko - steno-Vinjo s znanjem dr&avnih 0870 V katerokoli službo n. pr. kot pls. moC, kot sluga, skladiščnik ali temu po- ----------- ----- dobno, želt vstopiti 231etni, ;ov ter nemščine. — Na- I vojaščino prost mladenič.— . iU Je čimpreje. Podrobno I zmoien Je slovenščine, srbo-»Mdbo s spričevali ter ev. 1 hrvaščino, deloma nemščine !ll»e nal se pošlje pod Sllro |n cirilico ter strojepisja. — |,Ptrtekt" na Aloma Com- ore kamorkoli. Cenjeno po-)uy v Ljubljani. 9904 nudbe prosi na upr. „Jutra" ■------— ■ - ■ pod ,,Brez službe". 0505 Manufakturist I prlma referencami, se ISčo Ponudbe pod „Ve5ča moč" Kontorlstlnja veača pisarne, prodaje, z ll.tor. podružnico ..Jutra", ^a- ^eletn? pfaks^. d^ red no ,Jutru" hlev, različno vrsto sve- ] 1000C tllko, pesodo za oljo, bencin, __I petrolej, različna posoda za • kuhinjo, okroglo ln Stirlogl. Primr kmetovalci' ! IDlzo- razn® Jrue° orodje za l-ozor, umetOVdlLl. , g0f!,ilnr, la drugo, po naj-\sled selitve prodam popo - nI£J1 CPpl na javn, rroalo. noma nov stroj za Srotanjo, volJn, drnžb|. K obilnl udc.. kosti (izborna hrana za po- , lcž51 vabl Antoa Mavcr. rutnlno) ln žita (koruzo, ov- , innfi4 sa i. dr.). Cena 200 Din. I — Ponudbo pod „8tr0j" ua Enodružinsko hišo | Opremljena soba z vrtom v Ljubljani ali unj- , s posebutm vbodom, se odda bližji okolici, kupim. Vseli- gospodu. '— - upravo ..Jutra". 0907 : Šivilje dobr6 i z u r J o n e, so iprejmejo pri A. Singer v llčču St. 7. 10040 trg. šolo, želi premenlti mesto, najrajo na deželi. -- Ponudbe pod ..Vestna" ua podružnico „Jutra" v Mariboru. 0812 Važno za trgovce in zasebnike! — Prodam po nizki ceni navodila za napravo raznih opojnih pijač, barv, kosmetičnih in toaletnih predmetov, pomad, praškov, mila, zobne paste, di-i šav, Črnila In ličila, lakov, 1 najuspešnejših muholovcev iu drugih predmetov — (izbira nad 500 vrBt).— Interesenti naj se javijo pod ..Sigurno" na upravo „Jutra". 0094 Slaščičarski pomočnik vefič tdi v medičarski stroki, išče stalno sluZbe. Nastopi takoj. Naalov pod ,.Pošten" v upravi „Jutra". 10030 Sprejmem zastopstvo proti proviziji, oziroma nastopim kot potnik. Conj. po-, nudbo na uprnvo „ Jutra.. m, . —« . . n* yprav0 . pod ,,Zastopstvo". 10033 |voraice v Bedekovčini. Za takojšen nastop i prejmemo v Btalno službo JJobrega, samostojnega in ipKobnega strojnega k 1J u-favulčarja. Ozira se le oženjene prosilce, katerim damo prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter 'rt brezplačno na razpolago, piita po dogovoru in zmož-tertl. Ponudbe Otroški voziček dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov povo uprava „Jutra". 10034 Sedlo, skoraj novo. poceni prodani. Naslov pove uprava ,,Jutra" 9901 1004« Iščem služkinjo veb domača dela k same-_ gospodu na deželi. Po-Imt!a daje Koželj, Kolo-ullca št. 12, na dvo-10083 Učenko mešano trgovino sprejme |raoii Verbič, trgoveo v Sev-10074 Iponašalec za kavarno i (1'ISa moS la vajenec is i!,Ue lilšo, proti vsej oskrbi r gospodarju, se t a k o J i IProJmota. Karel PolaJ-| kavarna „PrcSeren" v Učenka ki se uči poldrugo leto v trgovini s špecerijskim blagom na deželi, žoll drugo polovico učne dobe nadaljevati v modni ali manufukturni trgovini v mostu. Cenjene ponudbo se prost na upravo ,,Jutra" pod ..Ukaželjna". 10036 Kopalno peč in banjo prodam za samo 7000 kron. Viktorin, Mestni trg 24/11. Krasen športni voziček in pleteno otroško posteljco (čeSko delo), prodam. — Naslov pove uprava ..Jutra" 1008B VVanderer 3HP motorno koto. dobro ohranjeno, se ceno proda na Viču št. 38. 9931 Vpokojenee železniški uradnik, 38 let star, s trgovsko Mahrovo šolo, zeli mesta v trgovini ali kakem drugem podjetju. —■ Dopise na upravo „Jutra" pod „Dobra moč", 10047 Avto-pnevmatlba, različnih velikosti, so dobi najceneje pri O. žužek v Ljubljani, Sodna ulica št. U 9015 Msbljani. Kolesa, najboljša ln najcenejša, se dobo pri O. 2užek, Ljubljana Sodna ulica 11, 991.4 2 postelji in 3 omare llronovl ulici 10021 se prodajo št. D. Brockaus-Lesikon 1923, nov. prodam za 1000 Din. Naslov v upr. ..Jutra" 10053 Solnate vrečo kupim vsako množino. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Solnato vreče". 9899 Modistka Z. Gorjanc & Co.. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 27. poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila slamnikov in svilenih klobukov. Postrežba točna. 729 tov v par letih, plačilo takoj. — Ponudbo uu upravo „Jutra" pod šifro ,,Kupec". 1002S Hiša obrestna ta trgovbka „Jutra". Naslov povo upr. 10051 Paviljon j lep, zidan, u opeko krit, ua dlnl Maribora, z bodočim ijutnanskcm sejmišču, __ . prostim stanovanjem iu tr- : vs,,m invcntarjem ceno pvo govBkiml lokali, so proda. — Pojasnila daje Pcltier-Krži-žck, Maribor, Slovenska nt. s 10029 Enodružinsko vilo ali hišo v LJubljani, kupim proti takojšnjemu plačilu.— Ponudbe z navedbo najnižjo ceno in lego stavbe pod ,.Prosto stanovanje" na Aloma Company, Ljubljana. 10022 Vodno žago z dvema venlcijaukama tn cfrkularjem z veliko perma-mentno vodno mofjo, sc takoj proda. Nadaljo rnonad-Htropna hiša, pripravna za kako tovarno, blšlea z dvema stanovanjima za žagarjo, kozolec ln 2 ln četrt oralu zemljišča okrog žage, s sadnim vrtom, vso ob državni cesti, približno 10 /.'lit oddaljeno od postajo St. Peter v Snvinskl dolini. Naslov pove uprava „Jutra", 10070 da. Ponudbo jo poslati ua naslov: OJuro Valjuk, Maribor. 10044 Trgovski lokal so iščo za takoj v Ljubljani proti nagradi. Ponudbo pod ..Prometna točka" na upravo „Jutra". 0933 Lokal so odda v malem mestu tia Dolenjskem na najbolj prometnem kraju — velikost Hm'. Evont. so proda tudi popolnoma nova hiša. ua uajlepšem prostoru, primerna za vsako trgovino alt obrt. Naslov v upr. „Jutra" 0S50 Skladišče i Izven mesta, se Išče za takoj. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Impcrlai". 9031 Kot sostanovalec 2401 -a U 414/20—64 Dražbeni oklic. Dne 6. junija 1924 ob 9. ari PO pri podpisanem sodiSču, soba 8t. Sti, proda po javni dražbi ženski ovratni nakit, obstoječ ia rti vrst pravih biserov iu brilj&ntov (biserni kolje). Najnižji ponudek 1670 Din. Pod to ceno s« uaLit no proda. Nakit so lalibo ogleda v -ak ponedeljek med uradnimi urami pri podpi-auem todiSčn in na dan družbe pol uro (o zgoraj navedeni uri, nakar ee prične z dra.ibu. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. Iil„ dno 9. maja 1924. I i Slike za legitimacije | a, a izdelujejo po najnižjih ccuah. AUlije: •S Borthold — Orabjeo Frano g _ Kuno Viktor — Knno Prano S Fr, Pogadntk — HovSek Davorin S. S Urilo Anton ~ 240G.1 _— Otroško posteljco In kurjo hišico, prodam. — Naslov povo uprava „Jut.ra" 9887 (iščejo) Prodajalka 10062 papirne In galanterij, stroke, želi radi razširjenja stro- Pozor COStllniČarll! kovnega znanja preme- , . , niti službo. Po možnosti ,a «o™»'!e ""»lame stanovanje ln hrana v hiši. Cenjene ponudbe pod Slfro ..Vestna 1005" na upravo „Jutra". 10068 Državni uradnik „ ' tudi slov. ln nemške SOIerja 1'MgratlJe, strojepisja in že,n vstopiti v kako službo, prodaja K tujih Jezikov, ISCo po- kj9r bi so ]ZvežbaI. -------- proaaja prve vrste, kakor tudi polo-mendolskl ln polnomastnl traplstovskl sir nudi tvrdka Z. Duzzollni, Lingarjcva ul. 9336 »tonske službe,- Naslov. K." na opravo „Jutra" 10007 pove uprava Vrtne stole ------... najceneje Rožmane Naslov & Komp., LJubljana, Mlr-Jutra . 10084 j. 4. 0282 Mlada dama Mlad trg. sin Zobotrebcev absolvent trg. Šoto, zmozen večja partija ugodno napro. Gostilničarji, pozor! Vsled solitve trgovino razproda jajn po nainlžjlh cenah prvovrstna ljutomorska in haloškn vina. letnikov 1921., 1922. in 1923. od 56 litrov naprej. Ojuro ValJak, Moribor, Mlinska ulica št. 2. 10037 Zelo prostoren lokal so odda na zelo prometnem kraju v sredini mesta, uporaben za kako večjo pisarno ali kaj podobnega. Na razpolago tudi telefon. Več po se sprejmo gospod, event. dogovoru. Naslov pove upr, s hrano. Naslov pove uprava ,,jutra". 100C0 ,Jutra", 9971 Sobo opremljeno ali neopremljeno za dobo od 1—1 In pol me- eca, s vhodom is stopnišča, Družabnika za lesno trgovino z i^JSS«0.^: "M kapitalom, Iščem dogovoru. Ponudbe pod šifro 1200 Din" na upr. ,Jutra*. 0041 Sobo pod „Izvoz" na upr. manjšim Ponudbe ,Jutru'. 10035 Lesni trgovec, Le «Posest» Realttotna pisarna, d. z o. z. prazno, z električno razsvetljavo, v sredini mesta, se Išče za takoj. — Ponudbo pod „Imporlal" na -upravo mlad vsestransko naobražen .Jutra", 9G39 ln zelo dobro sltulrau, želi znanja b simpatično inteligentno gospodično lz boljšo rodbine. Doplso n sliko pod ,,Prolječe" na upr, „Julra". 9931 Soba lepa In snažna, so odda 2 gospodoma, event. samo enemu. Separiran vhod. Naslov povo uprava ,,Jutra". 10017 ''Mistolaa *«ll iant, fcnt voditi samostojno kako pod- daj. — Pon '.•»»»bat« T.rl V? dJnžtel J«««. w M peleg tega lahko ..Zobotrebci" LJubljana, Sv. Petra ccsta 24 ------------ Vam nudi pri nakupu j Na stanovanje in hrano najugodnejšo so sprejmo gospod. Naslov , .. , _____' povo uprava „Jutra". 10063 ln najraznovrstnejžo Izbrro _______'___ skih, trgovskih in obrtnih hiš, vsakovrstnih vil, stanovanj- ! kmetskfh posestev, graščin. Ponudbo pod šifro žag, mlinov, stavbnih parcel Opremljeno stanovanje (2 sobt. kuhinja, kopalnica) ,„»talca pri fini družini ! kot sprejemna dama pri »if,T,nlku. v sanatoriju, ko- "JScu Ud. Nastopi takoj. na upr. ,Jutra' Itd. 10080 «Resnost» Dvignite pismo pri „Julra" pod 591, upravi 10026 Gospodična opravljal službo šoferja, iščo mosta. Orem tudi na posest- ]---------- - ..i.,,,.,, ,„„„, v0 Ba deželo. Nastop takoj „ . , ^^be pod^ samostojna a'i koncem lunlia- Na 5 vagonov hmeljevk ,lDl" na upravo Jutra" kavcija. Ponudbo pod značko (postaja Borovnica), proda «840 ..Trgovec" na upr. ..Jutra", ignac Pelkovšek, lesni trg.. ; 10073 ~ " ' — - ..... Gospodična j k"'^™1?. '•obrszbo, veBca t0;, nemškega ln italljau- 4..II-- ....____* ... Dipl. strojni inženjer lOletno prakso, kot kon- Zaptana pri Vrnikl. Stavbno oarceln za enodružln. hišo. na peščeni zemlji v Ljubljani, so kupi. Fonudbo pod.: „Dom" 10092 na upravo ,,Jutra". 0074 1022-a III v bližini Tivolija, se odda za rt,,™ 22 let, z nekaj premo mesec Julij ln avgust proti dot)ni gospodinju. sc zmerni najemnini. Naslov v .Mt pnroč|u najrajo z višjim upravi ,.Jutra . 10020 jeleznišklm • uradnikom. 21 -----------I do 35 let utartm. vdovi I * brez otrok niso izključeni.— ».eno stanovanje | xa9iov v podružnici ..jutra" oddaljeno 15 minut od pošte, v Mariboru pod ,,Mirua l>la-fo odda te mirni stranki. — gajnlčarka". 10O79 9 železnih • reservoarjev vsak po 20.000 litrov vsebine , je poceni napi?odaj.\ Naslov pod šifro „Reservoar V-74" sporoči oglasni zavod INTERREKLAM d. d., Zagreb, Palmoticeva ul. 18. Telefon 11-65. sans-a TrgovsQm in industrijcem ■ -priporočamo ' ' Zolion in naredbo o ki Bta izšla v broSuri, katera velja, s poštnino vred fi-• 8'50 Din iu so naroSa pri <•■* <,,.'4;/' Tiskovni nadrugi v Liubtiani Prešernova ulica štev. 54. Novoziclana hiša gostilna, trgovina (posebno Radi nreuredbe pogona ___ ___ _ _ se takoj proda po zelo ugod- ___________ „ Jezika, žali premenltl strukter In obratni Inženjer, nl ceni parni stroj 10 KS poslopje, shramba In vinska pto kot trg. pomočnica 2ell menjati službo. Ponudbo ter stoječ parni kotel 6 ntm. klet), lilov, vrt, pri župnl stroke, event. vstopi na upravo „Jutra" pod šifro 14 m' kurilne plošče. Stroj cerkvi. 20 m od žel. postajo, ' " „l»g. M.". 10060 Se lahko vidi v pogonu. — v.kraju tesna Industrija, ja- Tovurna knrtonnže Josip ko prometen prostor — Ponudbo pod „Lepo stano. vanjo" na upravo „Jutra". 10031 I«. J![ kot začetnlca-blagajni-K';, najraje v mestu. — mudbe na opravo ..Jutra" J ..'anesljlva opora". 9881 Šivilja službe takoj - _____ . ___ p: »» deželi. Ponudbe na službe. Strojnik % večletno prakso, veSč vseh popravil pri parnih ln bencinskih kotlih, lspratlan strojevodja tn kurjač, c dobrimi mestu spričevali, ISče primerne Krmpotič, Vif Žalah. pri Dom-10086 prodaj. Naslov pove uprava „ Jutra". 0046 Rabljen elektromotor Istosinern! tok na 220 voltov, 4 PS, Anlasser (Regler) pod šifro 10027l Jutra" po4 Ponudbe na upravo rabljiv za dlnamo, proda za Več trg. in stan. hiš v Ptuju ter travnikov In polj v bllSlnjl okolici. Sobica so Išče za gospodično v bližini obrtne šole, — Ponudbe pod ,.Mirna" na npr. .Jutra' 10081 Sobo išče v sredini spodlčna „StroJnlk". 10062 i 8000 Din Marija Etnfalt . -, , I RosaSlil Slatini. 10066 nUnlca X rtuju, prodaj.— Pojasnila daje in dom, brez vsako postrežb prejema otertn MCi-tua hra- i ;-,aslov pove uprava „Jutra" 8807 I Prostcv. Javna dražba lesno prenosno barake, diferenciala „Flat" In razložile-pa motornega kolosa Laurlii-Klemcnt, se vrši v četrtek dno 15. maja 1B21 ol: 10. url na licu mesta v Hrenovi ul. mesta mirna go- št. J7. Informacijo daje pi-posobnlm vho- farna dr. Fran Novaka, dr. • .Mojzlja Kobala V LJubljani, Dalaiatiuuva ulica it. 3. 10051 1 Zahvala Za, Številne dokazo iskrenega sočustva, ki smo jih prejelo ob izgubi našega ljubljenega soproga in sini, gospoda Maksa Kopitarja za poklonjeno krasno eretje ter mnogbroj-no časteče spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem, osobito pevskemu zbora „Sliivcc" za prekrasni, v srm segajoči ialo-stinki, našo najprisrčutjSo zahvalo. V Ljubljani, dne 12. uiaja 1924. Žalujoča soproga Marija in mati Frančiška de Sciava v-.r: ■■■: ---= ICfCII 13. V. 1924 ^ plačate svoj dolg, tembolj, ker ste sami prišli v. levje žrelo.« e nekoliko dvigne in poudari: «.Gospa 1'auvilleova je nedolžna. Naglas je v teh štirih besedah! Napisali ste tc štiri besede in ste jih iavno potrdili. So li izraz vašega iskrenega prepričanja? Ali res sami verujete vsem svojim srcem v nedolžnost gospe Fauvilleove?« Don Luis zmigne z rameni. Potenj pravi: < Bože moj, nedolžnost gospe Fauvilleove jc tukaj spo-rjdnega značaja, Nc gre.sedaj za njo, ampak za vas in za me. Iiajdiva torej naravnost. To ie v obojestranskem interesu.« (•Obojestranskem?« Don Luis vzklikne: -■Vi pozabljate na tretji' podnaslov mojega članka ali izjave. Nisem samo izjavil, cla ie Ana Marija Fauville nedolžna, amuai: cla bodo krivci tudi v najkrajšem času prijeti!« Sauverand' in Florenca se impulzivno dvigneta. «In krivci so po vašem mnenju?« vpraša Sauverand. «Za vraga, vi jih poznate ravno tako dobro kakor jaz! To je mož s palico iz ebenovine, tem bolj ker nc more tajiti umora policijskega podnaželnika AncenLsa. In poznam tudi njo, ki je sokriva na vseh njegovih zločinih. Oba sc morata spomniti tudi na razne poskuse umora, storjene proti meni, strel na Bule-vardu Suchet, sabotaža mojega avtomobila, smrt mojega šoferja, In včeraj, spomnite se, doli na kmetiji, ona strašna kosa, ki jc švistnila nad mojo glavo!« «In dalje?«