Ano (Leto) XIV. (9) No. (štev.) 45 “E8LOVEN IA LIBRE” Buenos Aires, 16. NOVEMBRA Noviembre) 1956 Manifestacije za Madžarsko BESIGNARON LA JUNTA PARA LA BEPENSA DE LA DEMOCRACIA ANGLIJA IN SUEZ London, 5. novembra 1956 Anglo-francoska akcija proti Egiptu je prišla kot strela z jasnega. Pretveza da so sklenili poseči vmes, da bi „ločili oba bojevnika, Egipt in Izrael" je preveč očito za lase privlečena, da bi se bilo vredno z njo ukvarjati. Izraelova aven- tura, čeprav izredno dobrodošla, nima s stvarjo nobene neposredne zveze. Gre le za to, da se Egiptu iztrga sueški pre¬ kop in se vrže polkovnika Nasserja, ki je s svojimi dejanji pričel ogrožati živ¬ ljenjske interese Britanije in Francije. Poteza je klasičen primer »politike sile“ in bi se ji tisti, ki vsaj malo poznajo mednarodne odnošaje in njihovo zgodo¬ vino, pravzaprav ne smeli niti najmanj čuditi. Poteze te vrste so običajno pre¬ sojajo in ocenjujejo samo po enem me¬ rilu: po njihovi uspešnosti. Toda anglo-francosko ukrepanje je dvignilo val svetovnega ogorčenja. Ge¬ neralna skupščina Združenih narodov je z doslej največjo večino 64 glasov proti petim in ob šestih vzdržanih glasovih ožigosala Britanijo in Francijo ter Iz¬ rael in je zahtevala takojšnjo ustavitev sovražnosti. Najbolj zanimivo je bilo pri tem dejstvo, da sta se za hip znašla v nenavadnem tovarištvu Amerika in Rusija. Vendar nihče ne misli, da bi ti dve državi svoje novo zavezništvo mo¬ gli kdajkoli prenesti na polje skupnega fizičnega ukrepanja, in še manj more kdo misliti, da bo katera koli odgovorna zahodna vlada dovolila, da Rusija s svo¬ jimi vojaškimi enotami sodeluje pri kaki akciji na Bližnjem vzhodu. Jasno je, da je kritika Združenih narodov proti Bri¬ taniji in Franciji zgolj platoničnega zna¬ čaja. Vendar je veliko število držav, ki so se strnile v obsodbi »agresije" le ne¬ kaj nenavadnega, če upoštevamo, da sta na zatožni klopi dva najzvestejša člana OZN — Britanija in Francija. Nena¬ vadno je tudi, da so se proti Britaniji izrazili, oziroma so stali ob strani, tudi vsi Domini joni, razen Avstralije in No¬ ve Zelandije. Vprav te okoliščine pa pomenijo tudi glavno oporo trditvam laburistične opo¬ zicije, ki sedaj divje napada vlado. Ede- nove pristaše kratkomalo označujejo za »morilce", „strahopetneže“, »gansterje" itd. še nobena povojna britanska vlada ni bila izpostavljena tako močni kritiki na domačem polju kot ravno Edenova v sedanjem trenutku. V poslanski zbornici se vrste burni prizori, vpitje in psova¬ nje sta na dnevnem redu in če ne bi bilo energičnega predsednika skupščine, Mo¬ rrisona, ki ob najmanjši nevarnosti pre¬ kine zasedanje, bi verjetno že prišlo do telesnega obračunavanja. Zunaj parla¬ menta je ponovno prišlo do demonstra¬ cij levičarsko usmerjenih študentov in drugih ljudi. V nedeljo se je zbrala 20 tisoč glava množica, ki je vprizorila kar resne izgrede sredi Londona, na Trafal- garskem trgu. — Velika večina tukajš¬ njega £iska obsoja Edenovo politiko. Vrste se zborovanja in deputacije si po¬ dajajo kljuke raznih državnih uradov. Univerziteni profesorji, anglikanska du¬ hovščina (na čelu z nadškofom dr. Fi- sherjem), strokovne organizacije, vse protestira in terja odstop Sir-a Antho- nyja Edena, ki da je s svojim dejanjem osramotil Anglijo, časopis News Chro- nicle je izvedel anketo o razpoloženju javnega mnenja v Britaniji. 55% vpra¬ šanih je obsodilo Edenovo politiko, 23% jih je bilo zanj, ostali pa niso mogli od¬ govoriti. Vendar bi ne smeli pretiravati po¬ mena tega javnega ogorčenja. Precej je takih, ki na zunaj govore proti »agre- s iji‘S »izdajstvu OZN-a“, »torpediranju komonvvelske enotnosti" itd., v srcu pa mislijo: da bi akcija le srečno uspela! še več je takih, ki to čutijo na dnu svoje duše, pa si niti sami sebi nočejo priznati. Zanimivo je pri tem tudi to, da se sicer izredno mnogo govori proti vladini akciji in Edenu, a da se zelo malo stori. Laburistična stranka je, na primer, navzlic vsemu zgražanju, ki ga kaže, odklonila predloge za stavkanje in drugo ukrepanje proti vladi na indu¬ strijskem polju. Sindikati, ki so sestav¬ ni del laburistične stranke v širšem smi¬ slu, bi lahko nemudoma vrgli vlado, če bi hoteli. Toda očividno tega ne žele Barbarski napad sovjetske vojske na Madžarsko ter nasilja, ki jih ta vojska izvaja nad nedolžnim madžarskim ljud¬ stvom, je po vsej Argentini sprožil silen val ogorčenja. Po vseh mestih se dan za dnem vrše manifestacije za Madžarsko. Pa tudi za vse ostale narode, ki trpe pod komunističnimi diktaturami. Po cerkvah so žalne maše za padle madžarske borce za svobodo, škofje vseh argentinskih škofij so izdali na svoje vernike pa¬ stirska pisma, v katerih prosijo Boga, naj vzame v zaščito madžarsko ljud¬ stvo. Istočasno so povsod po Argentini velika protestna zborovanja proti Sov¬ jetski zvezi. Svoje simpatije do madžarskega na¬ roda in do vseh narodov, ki trpe v ko¬ munistični sužnosti je na učinkovit na¬ čin najprej pokazala argentinska vlada. Na drugem mestu poročamo o navo¬ dilih, ki jih je dala svojemu stalnemu zastopniku pri Organizaciji Združenih Narodov. Za trpeče madžarsko ljudstvo je poslala veliko pošiljko živil, obleke in zdravil. Takoj je tudi sklenila, da bo sprejela 3.000 madžarskih sirot, od skupnega števila 30.000, kolikor so jih rešili na Dunaj. Kako velike so simpa¬ tije argentinskega ljudstva za trpeči narod na Madžarskem, priča dejstvo, da se je madžarskemu Narodnemu od¬ boru že v dveh dneh prijavilo nad 3.000 družin, ki so pripravljene sprejeti mad¬ žarske sirote. Med temi družinami so tudi slovenske. Najhujše demonstracije proti Sov¬ jetski zvezi in komunizmu sploh so bile v Buenos Airesu. Ogorčenje ljudstva, zlasti mladine, je izbruhnilo z vso srdi¬ tostjo na dan prejšnji teden v sredo, ko je bila na sovjetskem veleposlaništvu velika pojedina v proslavo 39-letnice ko¬ munistične revolucije v Rusiji. Policija je že zaradi prejšnjih demonstracij proti Sovjetom podvzela obsežne varnostne ukrepe. Vsi dohodi k sovjetskemu vele¬ poslaništvu so bili za občinstvo zaprti in močno zastraženi. Kljub temu so se pred policijskimi kordoni zbrale velike množice ljudstva, ki so spremljale avto¬ mobile s protestnimi vzkliki. Nanje so metali tudi kamenje. Pozneje so demon¬ stranti prišli tudi z bakljami. Na več mestih so zažgali tudi kresove, ogorke so pa metali na avtomobile, ki so od¬ hajali proti sovjetskemu veleposlani¬ štvu. Na pomoč je morala priti policija na konjih ter tudi motorizirani policij¬ ski oddelki. Nazadnje še gasilci. Padlo je tudi več strelov. Demonstracije proti Sovjetom in ko¬ munističnim diktatorjem v posameznih državah so se v Buenos „ Airesu ponovile tudi naslednji dan, t. j. v četrtek. Za¬ vzele so velike obsege ter je policija tako vroče, kot bi človek morda sklepal iz njihovih izjav. Če izvzamemo pomisleke, ki se pora¬ jajo na temelju »mednarodne morale" in pretehtamo nekoliko tiste otipljive činitelje politične in gospodarske priro¬ de, ki stoje v ozadju Edenovega, rav¬ nanja, potem v resnici najdemo precej razlogov, ki iz vidika britanskih koristi, govore odločno za korake proti dikta¬ torju Nasserju. Področje Bližnjega vzhoda je za Bri¬ tanijo življenjskega pomena. Kakih 80% vseh potreb po nafti Britanija krije iz tega področja. Ako se ustavi dotok nafte iz arabskih dežela, bi že zaradi tega dejstva samega izgubilo delo kakih 5 milijonov ljudi v Britaniji. Ogromna gospodarska škoda bi nastala tudi zaradi kake preusmeritve britan¬ skega trgovinskega prometa okoli rta Dobre nade. Skratka, če bi nekdo orga¬ niziral arabski svet in ga povedel proti Britaniji, bi tej deželi zadal poguben udarec. In prav to je politični cilj pol¬ kovnika Nasserja. Vsi Arabci, če ne celo vsi muslimani, naj se združijo pod nje¬ govim vodstvom v mogočno azijsko- afriško državo, ki bi ji bil, kot je Nasser izjavil, eden prvih smotrov, da uniči »britansko kačo". Nasser je v svoji pan- arabski propagandi žel že precejšnje uspehe in glavni razlog, zakaj je žel te uspehe, je ravno v tem, da so prebi¬ valci Bližnjega vzhoda pričeli, misliti, da imela mnogo posla okoli poslaništev ko¬ munističnih držav. V petek je Buenos Aires priredil proti Sovjetski zvezi in ostalim komuni¬ stičnim državam svojevrstno zelo učin¬ kovito demonstracijo. Po ulicah v sre¬ dišču mesta se je molče pomikala dolga vrsta ljudstva. V sprevodu so nosili za¬ stave držav vseh narodov, ki trpe pod komunističnimi diktaturami in razne na¬ pise proti komunizmu in za svobodo od komunizma zatiranih narodov. Za ponedeljek zvečer je pa bilo na¬ povedano veliko protestno zborovanje na Trgu San Martin. To zborovanje so pri¬ pravili Argentinci. V ta namen so sesta¬ vili poseben pripravljalni odbor, v ka¬ terem so bili predstavniki vseh demo¬ kratskih strank. Temu zborovanju so se pridružile tudi emigrantske narodnostne skupine. Močno so bili zastopani tudi Slovenci z veliko slovensko zastavo ter z dvema napisoma proti komunističnemu nasilju v Jugoslaviji. Eden je nosil na¬ pis, da je slovenska emigrantska vse- učiliška skupina odločno proti komu¬ nizmu. Na zborovanju so govorili predstav¬ niki vseh argentinskih demokratskih po¬ litičnih strank. Največje priznanje je žel predstavnik katoličanov dr. Bullrich, ki je v svojem govoru ostro napadel Ti¬ ta in ga postavljal v isto vrsto z osta¬ limi komunističnimi nasilniki in dikta¬ torji. Tako on, kakor ostali govorniki, so odločno zahtevali, da morajo vsi na¬ rodi, ki trpe pod katerim koli komuniz¬ Iz demonstracij, ki so jih po nalogu komunistične vlade uprizorili budimpe- štanski študentje, da bi tako »na demo¬ kratski način" izvedli prelevitev iz sta¬ linistične v titoistično vlado na Madžar¬ skem, so se izblinile v prave protikomu¬ nistične demonstracije, ki so se razširile po vsej deželi in zajele vse prebivalstvo. Duh svobode je privrel iz zatiranega naroda. Svoboda je bila tik pred durmi, samo vrata ji je bilo treba odpreti. Iz- gledalo je, da so bo zgodilo neverjetno: sovjetska diktatura bo kapitulirala pred navalom svobode. Sila močnejšega Toda svoboda ni prišla. Sovjeti so pod poveljstvom Žukova izvedli nagr- madenje tankov in težkega orožja na Madžarskem, sklenili obroč okoli Budim¬ pešte in se zavalili proti borcem za svo¬ bodo. Strašno je bilo razdejanje, ki ga je maščevalni komunizem prizadejal Bu¬ dimpešti in vsej Madžarski. Sovjetska vojska je zadivjala po budimpeštanskih ulicah, požigala in podirala. Postojanke protikomunistov so padale druga za je Britanija v resnici prenehala biti sposobna ščititi svoje koristi. Podgane zapuščajo ladjo, ki se potaplja. Celo najbolj zvesti angleški zavezniki, kot je na primer bila Jordanija, so se jeli obračati proč od svojega starega zaščit¬ nika in so pričeli iskati prijatelje dru¬ gje. In kot so pokazale izredne količine najmodernejšega sovjetskega orožja, ki so ga sedaj uničili oziroma zaplenili v Egiptu, bi vsak umik Britanije iz Bliž¬ njega vzhoda pomenil obenem napre¬ dovanje Rusije. Sir Anthony Eeden, ta brezobzirni in cinični angleški aristo¬ krat, nagonsko čuti, da je treba storiti nekaj senzacionalnega, da se popravi britanski prestiž. In ta prestiž nikdar ni temeljil na ljubezni narodov, s kate¬ rimi so se Angleži srečali, ampak ravno na rešpektu pred njihovo vojaško in ekonomsko močjo. To ve tudi stari lisjak Churchill, ki sedaj, navzlic temu, da je skoraj popolnom onemogel zaradi starosti, vneto pritrjuje vladini politiki. Edenova igra je tvegana. Na kocki je mnogo več kot njegova lastna poli¬ tična prihodnost. Toda, če bo sueška vo¬ jaška akcija hitro in uspešno izvršena in če zaradi nje ne bo nobenih resnejših mednarodnih zapletljajev, potem bo Sir Anthony Eden, navzlic napadom, ka¬ terim je sedaj izpostavljen, postal eden najbolj popularnih predsednikov vlade, kar jih je Britanija imela. BORIS GRČAR mom dobiti popolno svobodo, komuni¬ stične diktature je pa treba razbiti in streti njihovo nasilje. Proti predstav¬ niku socialistične stranke Americu Ghi- oldiju je pa množica začela žvižgati, ko je omenjal Karla Marksa, ki da je prvi obsodil ruski imperializem. Množica je vpila, da ga ne mara poslušati. Po zborovanju se je po glavnih uli¬ cah v središču mesta razvil velik spre¬ vod, v katerem je korakalo več deset tisoč manifestantov in demonstrantov. V sprevodu je bila tudi močna skupina Slovencev. Zlasti slovenska mladina je bila številno zastopana. Na čelu sloven¬ ske skupine so slovenski fantje nosili veliko slovensko zastavo. Med sprevodom so Slovenci vzklikali proti komunistu Titu in njegovemu nasilju, ki ga izvaja nad slovenskim narodom, kakor tudi nad drugimi narodi v Jugoslaviji. Izražali so tudi solidarnost z madžarskim narodom ter vzklikali svobodi argentinskega na¬ roda. In zgodilo se je tokrat tudi prvič v zgodovini slovenskih izseljencev v Ar¬ gentini, da je slovenska pesem odme¬ vala po glavni buenosaireški ulici Flo¬ ridi — t. j. buenosaireškem Wallstreetu — Hej Slovenci; Legionarji, domobran¬ ci; Oče ,mati, bratje in sestre so bile pesmi, ki so močno odmevale po tej najživahnejši buenosaireški ulici. Velike množice naroda na pločnikih so Sloven¬ cem navdušeno ploskale in vzklikale svo¬ bodi, ki naj pride tudi nad to od komu¬ nistov zasužnjeno deželo. Manifestacije in demonstracije so trajale čez polnoč. Na nekaterih mestih je prišlo tudi do spopadov. V glavnem so pa potekale dostojanstveno in mirno. drugo. S tanki so sovjeti rušili cele bloke hiš, metali otroke, ki so jih zatekli na cestah, pod tankovske gosenice, lovili protikomuniste in jih streljali ali obe¬ šali po drevoredih in metali v Donavo. Radijske postaje protikomunistov so neprestano oddajale obupne klice na pomoč na zahod in polagoma utihnile ena za drugo po vrsti, kakor so jih zavzemali ali uničevali sovjeti. Poziv kardinala Mindszentyja Osvobojeni kardinal Mindszenty se ie v tem divjanju zatekel v varstvo ameriškega veleposlaništva v Budim¬ pešti. Od tam je na prošnjo protikomu¬ nistične posadke, ki se je borila proti sovjetom v poštnem poslopju v Budim¬ pešti, po telefonu dal blagoslov tem bor¬ cem, predno so bili pobiti. Tik pred od¬ hodom na ameriško poslaništvo je kar¬ dinal Mindszenty poudaril tujim časni¬ karjem, da »more Madžarska pričako¬ vati še hujše preganjanje, če ji ZN ne bodo prihitele na pomoč. Potrebujemo hitrih in učinkovitih ukrepov. Kdor se potaplja ne potrebuje besed. Nujno je potrebno, da tajnik ZN Hammarskjold pride danes v Budimpešto, ne jutri. Vse preveč je glasovanja, vse preveč govo¬ ričenja. Sedaj potrebujemo dejanj." Kardinal je tudi izjavil, da je »pretrpel mučenja na duši in telesu v zaporih tajne policije. Pravi čudež božji je, da sem še takšen, kakršen sem." 30.000 otrok-Sirot Neenak boj na življenje in smrt je trajal dober teden, nakar je znova nad¬ vladala sila močnejšega, v zasmeh vsem svobodnim narodom, ki so v ZN izgla¬ sovali sklep za sklepom o umiku sov¬ jetskih čet iz Madžarske, o svobodnih Manifestacije in demonstracije so volitvah, o pripustitvi opazovalcev ZN v Madžarsko itd. Svoboda, ki je dvignila glavo, je bila znova krvavo poteptana. Trinajst sovjetskih divizij s 4.600 tanki je spustilo okoli Madžarske neprodirno železno zavezo. Predno je zavesa dokon¬ čno padla, je na deset tisoče protikomu¬ nističnih beguncev poiskalo zavetje v Avstriji. Med njimi je nad 30.000 otrok- sirot. Sovjetska vojska je nato pričela z masovnimi deportacijami ujetih upor¬ nikov v Sibirijo. Mednarodni Rdeči križ Madžarsko je znova zagrnil mrak su¬ ženjstva. Začela je groziti lakota in epi¬ demije. Pozivi Mednarodnega Rdečega križa so dolgo časa naleteli na gluha ušesa komunističnih oblastnikov, ki so El doctor Luis Maria Bullrich, miem- bro de la Junta Consultiva Nacional, como representante de los Catolicos In- dependientes, ha sido designado presi- dente de la Junta de Defensa de la Democracia. Asi lo establece un decreto del Po¬ dor Ejecutivo, dado a conocer, agregan- dn que seran vocales de la Junta los se- iiores Reynaldo A. Pasto*, Rodolfo San- chez Zinny, Andres Bacigaluppo Ro- sende y Juan Carlos Cruz. Los citados funcionarios que desem- penaran las tareas con caracter „ad ho- norem" fueron puestos en posesion de sus cargos el sabado, 10 de noviembre a las 11 en el salon azul de la Presidencia de la Nacion por el ministro del Inte- rior, doctor Laureano Landaburu. Asistieron a la ceremonia el presi- dente y vicepresidente provisionales de la Republica, los ministros del Poder Ejecutivo, los miembros de la Corte de Justicia y de la Junta Consultiva Nacio- nal, jefes de las fuerzas armadas y caracterizadas figuras de todos los cir- culos del pais. IMENOVANJE ČLANOV ODBORA ZA ZAŠČITO DEMOKRACIJE Za predsednika Odbora za zaščito demokracije je bil imenovan dr. Luis Marija Bullrich kot predstavnik neod¬ visnih katoličanov. To je razvidno iz dekreta zvezne vlade, po katerem so za člane navedenega odbora imenovani na¬ slednji gospodje: Reynaldo A. Pastor, Rodolfo Sanchez Zinny, Andres Baci¬ galuppo Rosende in Juan Carlos Cruz. Vsi navedeni, bodo opravljali svoje delo v tem odboru brezplačno in ga bodo smatrali za častno zadevo. Svoje položaje v Odboru za zaščito demokra¬ cije so pa prevzeli v soboto 10. t. m. ob 11 dopoldne v modrem salonu v pred¬ sedstvu vlade. Poleg notranjega ministra dr. Laureana Landaburu-j a, ki je vsem imenovanim javnim funkcionarjem iz¬ ročil dekrete o imenovanju za člane Od¬ bora za zaščito demokracije, sta bila navzoča tudi predsednik in podpredsed¬ nik general Aramburu in kontraadmiral Rojas, člani Vrhovnega sodišča, Nacio¬ nalnega svetovalnega odbora, predstav¬ niki oboroženih sil in drugi visoki dr¬ žavni funkcionarji. Kljub stavki grafičnih delavcev je uspelo dotiskati to številko. Naročniki naj oproste zamudo, ki je nastala za¬ radi izrednih razmer, če bo stavka tra¬ jala dalje, še ne vemo ali bo prihodnji teden »Svobodna Slovenija" izšla ali ne. LASTNIŠTVO »SVOB SLOVENIJE" Iz Romunije so prišla poročila, da so se začeli v Transilvaniji, na romun¬ skem ozemlju ob madžarski meji, veliki nemiri proti sovjetskim okupacijskim silam. Sovjeti so poslali na ogroženo področje močne vojaške oddelke, da bi preprečili razširitev upora po Romuniji. Šest azijskih držav z Indijo na čelu je na skupni konferenci v Bagdadu iz¬ glasovalo spomenico, v kateri obsojajo anglofrancoski napad na Egipt in so¬ vjetsko krvavo intervencijo na Madžar¬ skem. se končno ustrašili lastnega razdejanja in odprli mejo ob Avstriji za konvoje z zdravili hrano in obleko. Novi komuni¬ stični predsednik Janoš Kadar je še prej zahteval, da morajo konvoji Med¬ narodnega Rdečega križa skozi komu¬ nistično Jugoslavijo v Madžarsko, pa je Mednarodni Rdeči križ to zahtevo od¬ klonil. Ta zahteva je bil nov dokaz, da se je tudi Tito s svojo kliko posredno udeleževal krvavih dogodkov na Mo- džarskem. Rezultat Rezultat upora je bil za Madžare po treh tednih borbe porazen. Poročevalci navajajo razne številke mrtvih in ranje¬ nih, najpogosteje pa: 70.000 mrtvih fan¬ tov, mož, žena in otrok in 100.000 ranje¬ nih. Najhujša je ponovna izguba svo¬ bode, ki je sijala na obzorju madžar¬ skemu narodu. Madžarska in svoboda Stran 2. Buenos Aires, 16. XI. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA ŠKOF DR. ROŽMAN ZNOVA MED NAMI V Kanadski Ameriški domovini več¬ krat beremo o obisku ljubljanskega ško¬ fa dr. Rožmana Slovencem v Torontu. Vsako leto pride tja. če je potrebno, tudi večkrat. Pri njih ima duhovne va¬ je, vodi pa tudi vsakoletno romanje. Lahko je kanadskim Slovencem. Bli¬ zu Severne Amerike so in iz Clevelan¬ da v Toronto ni tako daleč. Zato imajo lahko škofa dr. Rožmana večkrat pri sebi. K -Slovencem v Argentino iz Sever¬ ne Amerike pa ni tako lahko/priti. Obe državi loči ogromna razdalja. Za poto¬ vanje v tako razdaljo je treba imeti že več časa na razpolago. Zato so obiski našega škofa argentinskim Slovencem bolj redki. So pa zato bolj prisrčni. Prevzvišeni je bil doslej na obisku pri Slovencih v Argentini dvakrat. Prvi¬ krat leta 1949 in drugič tri leta kasneje, leta 1952. Sedaj je prišel tretjič. Vsak njegov prihod k nam je bil vezan na kak važen dogodek. Prvi obisk leta 1949 mu je nareko¬ vala velika očetovska skrb za nas. Pri¬ šel je k nam, da sam vidi, kje in kako smo se naselili, kako smo si uredili do¬ move in kako se znašli v novem okolju. Po vseh večjih slovenskih naseljih je tedaj bil. Povsod so ga prisrčno spre¬ jeli kot svojega najdražjega in naj¬ ljubšega gosta. V Buenos Airesu je te¬ daj slovenskim otrokom podelil prvo sv. obhajilo in zakrament sv. birme. Drugo škofovo bivanje med nami leta 1952 je bilo tudi vezano na lep in pomemben dogodek. V baziliki Ma¬ rije Pomočnice kristjanov v Don Bosco- vem zavodu v Ramos Mejia je 12 slo¬ venskim bogoslovcem podelil mašniško posvečenje. Sedaj pa je trejič prihitel med nas. Na argentinska tla na letališču Ezeiza je stopil v petek, 9. novembra 1956, ob devetih zvečer. Prihod severnoameri¬ škega potniškega letala je bil napove¬ dan za peto uro popoldne. Zaradi štiri- ume zamude je pristalo letalo šele v večernih urah. Na letališču po želji samega prevzvi- šenega ni bilo nobenega slavnostnega sprejema. Zato so ga sprejeli in pozdra¬ vili samo direktor slovenskih dušnih, pa¬ stirjev g. Anton Orehar, rektor sloven¬ skega bogoslovja v Adrogueju g. dr. Prane Gnidovec, dekan slovenske teo¬ loške fakultete g. dr. Ignacij Lenček ter predsednik Društva Slovencev ing. Al¬ bin Mozetič. Škof dr. Rožman se je z vsemi vidno dobro razpoložen pozdravil in rokoval. Po opravljenih formalnostih na carini se je odpeljal z avtomobilom v sloven¬ sko bogoslovje v Adrogue. Sedanje škofovo bivanje med nami bo tudi združeno s pomembnimi dogod¬ ki. Tako bo 25. novembra blagoslovil novo slovensko kapelo in »Slovensko hišo" na Ramon Falconu 4158, dva slo¬ vensko bogoslovca bo posvetil v maš- nika, otrokom bo tudi tokrat podelil prvo sv. obhajilo in tudi zakrament sv. birme. Novica, da je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman znova prišel na obisk, in tokrat malo daljši obisk, k Sloven¬ cem v Argentini, se je po vseh sloven¬ skih naseljih razširila z veliko naglico. Med rojaki je vzbudila veliko veselje in zadovoljstvo, da imajo zopet med sabo svojega spoštovanega in ljubljenega nadpastirja in očeta. Vsi mu iz globine srca žele, da bi se med nami počutil kar najboljše. MLADINSKI TABOR NA SLOVENSKI PRISTAVI FRANK LAUSCHE — SENATOR Pri zadnjih volitvah je bil Frank Lausche izvoljen kot neodvisen demo¬ krat za zveznega senatorja in bo tako z januarjem stopil na novo politično pot, ki ga bo iz države Ohio vodila na vse- arneriško tribuno senata v Washingtonu. Izvolitev Lauscheta je po eni strani po¬ trdila zaupanje njegovih pristaxev v Ohio, ki ga gojijo napram njemu, na drugi strani pa je povzročila malce gla¬ vobola vodstva demokratske stranke, kajti Lausche je še pred volitvami iz¬ javil, da utegne včasih glasovati tudi z republikanci proti demokratom. V tem primeru bi bilo razmerje glasov v se¬ natu 48:48 in bi predsednik senata Ni- xon s svojim glasom nato odločil sle¬ herno glasovanje v prid republikancev. Demokratska večina v senatu znaša namreč samo en glas. O svojevrstnem položaju in vlogi, ki jo ' bo Lausche lahko igral kot samo¬ stojen demokrat, so pisali vsi svetovni listi. Nihče ni omenjal, da je sin Slo¬ vencev, kar upamo, da Lausche tudi kot senator ne bo pozabil. Slovenska mladina, organizirana v Slovenski dekliški organizaciji in Slo¬ venski fantovski zvezi, je imela v ne¬ deljo, 11. novembra, svoj dan. Sloven¬ skim rojakom je zopet pokazala rezul¬ tat svojega tihega in skritega dela. Za to prireditev smo skoro vsako le¬ to v strahu. Vrši se na prostem in v tem letnem času je vreme v Argentini še ze¬ lo nagajivo. Dosedaj je skoro še vsako leto nagajal dež in so prireditev zaradi tega morali prelagati na poznejše ne¬ delje. Tudi letos je vse kazalo, da se bo zgodilo isto. Pa se je k sreči vreme le obrnilo na bolje. Bilo je sicer oblačno, a precej vroče. Vabilu obeh organizacij se je odzva¬ lo res veliko število rojakov. Dekleta ob vstopu na Pristavo so prodala nad 800 vstopnic, se pravi: toliko je bilo od¬ raslih ljudi. Kje je pa številni slovenski drobiž, ki ga je bilo na Pristavi to ne¬ deljo toliko, da je bilo veselje in šte¬ vilni člani, ki so nastopali, ali pomagali pri postrežbi gostov! Vsi ti vstopnic niso imeli, ker so s svojim delom dopri¬ nesli še večji delež k Jepemu uspehu pri¬ reditve. Rojaki so pričeli prihajati na slovensko Pristavo v Moronu kmalu po kosilu. Za¬ sedali so prostore ob mizah. Ves čas so po zvočnikih oddajali lepe slovenske pe¬ smi in prijetno glasbo. Ob četrt na šesto uro je po pristavi završalo. »Škof je prišel," je šlo od ust do ust. In res, ob tem času se je pred Pristavo ustavil avto. Iz njega je izstopil škof dr. Gre¬ gorij Rožman v spremstvu rektorja slo¬ venskega bogoslovja v Adrogueju dr. Franceta Gnidovca in dekana teološke fokultete g. dr. Lenčka. V imenu slovenske mladine sta ga ob vstopu na Pristavo sprejela in po¬ zdravila v narodnih nošah g. Alfonz Le¬ narčič in gdč. Vera Kokalj, ki je pre- vzvišenemu izročila lep slovenski šopek. Vsa slovenska narodna družina je škofa nato sprejela v svoji sredini z navdu¬ šenim odobravanjem in vzkliki »Po¬ zdravljeni med nami" in »Živel naš škof". Mamice so dvigale svoje malčke in jim kazale sivolasega nadpastirja. Vsi so ugotovili, da se ni nič dosti spre¬ menil od zadnjega obiska. Samo malo bolj suh je postal. Drugače pa živahen, prijazen in ljubezniv kakor vedno. Ško¬ fa je navdušenje rojakov spremljalo ves čas, dokler ni zavzel prostora za po¬ grnjeno mizo. Takoj nato se je pa začel mladinski tabor. Prevzvišenega so pozdravili vsi na¬ stopajoči s strumnim in korajžnim mi¬ mohodom. Bili so fantje, dekleta in na- raščajnice. Naslednjo točko so imela dekleta. S svojimi prostimi vajami, ki jih je sprem¬ ljal na harmoniki g. Avgust Čop, so do¬ kazale, da so se na prireditev dobro pripravile. Z njimi so navdušile vse. Za to gre zasluga ge. Emi Blejčevi, ki je dolgo vrsto sobot žrtvovala slovenskim dekletom ter dekliškemu naraščaju, za¬ nje sestavila proste vaje in rajalne na¬ stope ter jih tudi vsega tega naučila. V zahvalo za ves njen trud so ji dekleta izročile lep šopek. Drugo točko je imel dekliški naraščaj. Deklice so prav tako ob spremljavi harmonike nastopile z va¬ jami s slovenskimi zastavicami. Vsi so bili njihovega nastopa veseli in so de¬ klice nagradili s toplim priznanjem. Da so slovenski fantje res fantje, so poka¬ zali tudi s svojim nastopom z vajami, ki jih je sestavil g. Ivan Rode, fantje so jih pa izvajali na melodijo domobran¬ ske pesmi »Legionarji, domobranci". Kakor sta nežni melodiji pesmi »Eno rožco ljubim" in »Rožic ne bom trgala", tako je bil tudi poln nežnosti rajalni na¬ stop slovenskih deklet, ki so ga izvajale ob petju imenovane pesmi, škof Rožman govori slovenski mladini Vse nastope slovenske mladine je škof dr. Rožman spremljal z vidnim za¬ dovoljstvom. To je poudaril tudi v svo¬ jem nagovoru, ki ga je imel nato na zbrano slovensko mladino in njihove starše. »Tukaj le sem." S temi besedami je prevzvišeni začel svoj govor. Takoj so ga prekinili rojaki z živahnim ploska¬ njem in vzklikanjem. Na ta način so iz¬ razili svoje veselje in radost, da imajo škofa dr. Gregorija Rožmana zopet v svoji sredini. Prevzvišeni je nato povedal, da je tokrat imel od Severne Amerike pa vse do Argentine tako lepo pot, kakor še nikdar doslej. Zatem je izrazil veselje, da vidi zbrane toliko slovenske mladine, kar je porok, da Slovencev le še ne bo tako hitro konec. Mladini je polagal na srce tri čednosti: poštenost, vernost, de¬ lavnost. Ob pogledu na tako lepo število Slovencev in na rezultate dela mladin¬ skih organizacij, je prepričan, da to delo blagoslavlja Bog. Omenjal je važnost in pomen organizacij, ki naj nadalju¬ jejo delo staršev pri vzgajanju in izo¬ blikovanju slovenske mladine. V nadalnjih izvajanjih je slovensko mladino prosil, naj zlasti ohrani tradi¬ cije, ki jih je prejela od svojih staršev, t. j. tradicije pravega krščanstva. To krščanstvo naj se ohrani povsod, kjer so raztepeni drobci slovenskega naroda. Krščanstvu in kulturi človeštva bomo tako doprinesli lep svoj delež. Mladino je nadalje opozarjal na potrebo stalnega izobraževanja in napredovanja, da bo lahko sledila razvoju časa v svetu, pa tudi doma, kajti starih razmer tudi do¬ ma več ni in jih tudi več ne bo. Zaključna izvajanja je prevzvišeni posvetil sedanjim razmeram v svetu. Omenjal je preganjanje katoliške Cerkve glašal, da tako preganjanje vedno pri- v raznih komunističnih državah in na¬ naša katoliški Cerkvi novo slavo in ve¬ ličino. Ko se v svetu vse maje, ruši in podira, se ponosno dviga katoliška Cer¬ kev. Pred njo in njenim papežem se klanja ves svet, razen komunistov. Vr¬ hovni poglavar katoliške Cerkve še nik¬ dar v zgodovini ni imel takega ugleda, kakor ga ima ravno sedaj v teh razrva- nih časih. S pozivom slovenski mladini naj ohrani svojo vero in zvestobo katoliški Cerkvi ter s čestitkami nad lepo sloven¬ sko mladinsko prireditvijo, je škof dr. Gregorij Rožman zaključil svoje oče¬ tovske besede slovenskim dekletom in fantom in slovenski mladini sploh. Prevzvišeni je nato ostal med Slo¬ venci na Pristavi še nad dve uri. K mizi so ga prihajali pozdravljat stari znanci. Pri vseh se je zanimal za razmere, v katerih živijo in delo, ki ga opravljajo. Dalj časa se je zadržal tudi med slo¬ venskimi otroki ter jih je blagoslavljal. Ko je v večernih urah prevzvišeni zapuščal pristavo, so ga znova zbrani rojaki navdušeno pozdravljali, sami so pa še ostali dalje na Pristavi ter z znan¬ ci in prijatelji prebili še nekaj prijetnih in veselih ur. PIJ XII. POZIVA K ®§V©M®DITVI MAOŽARSKE Pij XII. je takoj po svoji vrnitvi iz Castel Gandolfo govoril preteklo soboto po radiu, ki je njegov govor prenašal na obe strani železne zavese. V svojem go¬ voru je Pij XII. poudaril naslednje: »Svobodni narodi naj strnejo čim prej mogoče svoje vrste in naj se zdru¬ žijo v trdnem dogovoru vlade in ljud¬ stva vseh tistih dežel, ki hočejo v bo¬ dočnosti hoditi po poti časti in dosto¬ janstva otrok božjih. Kristjani so mo¬ ralno dolžni uporabiti vsa dovoljena sredstva, da dosežejo 'vzpostavitev do¬ stojanstva človeka in njega svobode. Po¬ slušajte božji glas, glas Boga, stvar¬ nika in očeta vseh nas, ih odložite, pa četudi za ceno velikih žrtev, vse osebne koristi na ljubo prvenstveni in osnovni stvari milijonov človeških bitij, danes zasužnjenih. Dovolj je že nezakonitih preganjanj in surovosti, ki življenje na zemlji spreminiajo v grozo zaskrbljeno¬ sti in terorja. Dovolj se. je že prelilo ne¬ dolžne krvi. Nenadno sta spet zavla¬ dala pokol j in žalost. Zaupanje, ki je že pričelo družiti narode med seboj, je, kot se zdi, spet splahnelo." Papež je nadalje izrazil svojo za¬ skrbljenost spričo krivic, »napravljenih našemu ljubemu madžarskemu ljudstvu, krivemu edino tega, da je zahtevalo spoštovanje osnovnih pravic slehernega človeka. Ali more torej svet pozabiti te svoje brate in jih prepustii usodi poni¬ žujočega suženjstva? Nemogoče je, da bi se človeška vest sprostila moralne obveznosti, uporabiti vsa dovoljena mož¬ na sredstva, da si spet pridobe svoje dostojanstvo in svobodo". NOUVEL HORIZON glasilo mladinske krščanske demo¬ kratske zveze Srednje Evrope prinaša v 13. številki članek Borisa Grčarja o knjigi »Komunizem in krščanstvo" (Martin D’Arcy), sestavek Marjana Strune o Francoskih katoličanih in pro¬ blemu gospodarske ekspanzije, v kate¬ rem obravnava probleme, nakazane na letošnjem Socialnem tednu v Marseillu, in komentar M. Bojiča h knjigi Socia¬ listična Jugoslavija (C. Bobrowski). — Urednik glasila je Nace Čretnik, naro¬ ča se ga pa na naslovu: UCDEC, 6 Rue du Pont-de-Lodi, Pariš 6, France. Anglosaksonci v Egiptu Nadmoč anglofrancoskega letalstva je nad Egiptom opravila svoje. Egip¬ čanska letalska sila se je zatekla v var¬ stvo letališč v Saudijevi Arabiji, An¬ glija in Francija sta izkrcali svoje vo¬ jaške oddelke v Port Saidu in zasedli dobro četrtino sueškega prekopa. Izrael je zasedel Sinajski polotok in obstal na 20 km vzhodno od kanala. Z zase¬ denega egipčanskega ozemlja je izra¬ elska vojska odvlekla v Palestino za 50 milijonov funtov zaplenjenega vojnega materiala. V ZN so izglasovali ustano¬ vitev Mednarodne policije, ki že prihaja v Port Said, da bo prevzela zasedbo tega mesta in okolice. Nasser in Hammars- kjold sta podpisala sporazum o izkrca¬ nju Mednarodne policije, sestavljene iz vojaških oddelkov šest držav, ki bo ostala na sueškem podrdčju, dokler bo to dovolil Nasser. Prvi oddelki medna¬ rodne policije so se že izkrcali v Port Saidu. Prevažajo jih na ameriških le¬ talih iz Neaplja v Italiji. ZSSR in arabski petrolej Eden je navidezno uspešno zaključil »kazensko akcijo" proti največjemu so¬ vražniku britanskih interesov na Sred¬ njem Vzhodu, če ne bi bilo v ozadju so¬ vjetov, ki v velikih množinah kopičijo svoje letalstvo in drugo orožje v Jorda¬ niji, Iraku, Saudijevi Arabiji in Siriji. V Moskvi in Pekingu so odprli urade za nabiranje »prostovoljcev", ki se bodo šli borit za Egipt proti Angliji in Franciji. ZSSR je znova poslala v Egipt letala in svoje strokovnjake. Komunistična Jugo¬ slavija je ponudila svoje čete kot se¬ stavni del mednarodne policije za v Egipt. Komunistična roka je se^la na Srednji vzhod in zasenčila sueški pre¬ kop in petrolejske vrelce, iz katerih so evropski zavezniki v vsaki vojni črpali gorivo za svoje tanke in letala. Petro¬ leja iz Srednjega vzhoda Anglija in Francija ne dobivata več, ker so arab¬ ske države prepovedale polniti ladje teh dveh držav s svojim tekočim zla¬ tom. Tudi v Haifi v Izraelu se je pred dnevi iztekla zadnja kaplja petroleja iz petrolejskega voda iz Sirije, ker je si¬ rijska vojska spustila v zrak meterske cevi, ki vodijo od sirijskih vrelcev proti Sredozemskemu morju. Iskra vojne vihre tli dalje Začasno zatišje, ki trenutno vlada na Srednjem vzhodu, se more vsak trenu¬ tek spremeniti znova v grmenje topov in treskanje bomb, če pride do napada združenih arabskih držav na Izrael, ki ga vneto vzpodbuja Moskva. Tudi grož¬ nje iz Kremlja, da bo poslal sovjetske »prostovoljce" v Egipt, če Anglija in Francija takoj ne odideta iz Egipta, morejo spremeniti to področje znova v bojno pozorišče, čigar razširitev v sve¬ tovni spopad bi bilo samo vprašanje časa. Nasser je že formalno zaprosil ZSSR in Kitajsko, naj pošljeta »prosto¬ voljce" v Egipt. Tri ameriške izjave Stališče, ki ga namerava zavzeti Eisenhowerjeva vlada do sedanjega po¬ ložaja v sovjetskih satelitih in na Sred¬ njem vzhodu, je jasno razvidno iz izjav treh najvidnejših ameriških vodilnih osebnosti: Eisenhowerja, admirala Rad- forda in generala Gruentherja. Eisenhower je objavil, da bo USA stopila v kakršno koli akcijo, ki bi jo priporočila Glavna skupščina ZN, če se bodo v Egiptu pojavili sovjetski in ki¬ tajski komunistični »prostovoljci". Šef ameriškega vrhovnega štaba ad¬ miral Radford je poudaril, da bodo raz¬ mere v sovjetskih satelitih prisilile kre¬ meljske oblastnike izvesti udare izven ZSSR, da bi tako zakrili nezadovoljstvo in uporniški duh, ki se širi okoli sovjet¬ skih meja. Taki sovjetski izpadi navzven pa bodo seveda porušili že itak umetno vzdrževan mir na svetu. Poveljnik NATO, general Gruenther pa je opozoril ZSSR, da bo sleherni njen napad na Zahod izzval takojšen ame¬ riški protiudar, ki bo popolnoma uničil Sovjetsko zvezo. Naročajte in širile Svobodno Slovenijo ARGENTINA Predsednik general Aramburu je bil prejšnjo soboto na obisku v mestu Tres Arroyos v prov. Bs. Aires. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. V govoru se je bavil z aktualnimi domačimi problemi v zvezi s sednjim svetovnim položajem. V uvodu svojih izvajanj je naglašal po¬ trebo po ohranitvi tradicije tako v za¬ sebnem, kakor v javnem življenju. De¬ jal je, da vlade in države v trenutku, ko se odrečejo tradicijam svoje dežele in naroda, prelomijo zgodovinsko kon¬ tinuiteto in se izpostavljajo velikim ne¬ varnostim. Zatem je pa govoril o agi¬ taciji po raznih gremijih ter naglašal, da so neumorno na delu Učenci tujih ideologij, ki bi radi pogreznili v morje krvi vsa svobodoljubna prizadevanja junaškega naroda. V vse delovne pano¬ ge se vtihotapljajo, delajo tam razdor in skušajo povzročati zmedo. Navaja, da so ti apostoli suženjstva v zadnjem času podvojili svoje delo. Vsem tem predsednik general Aramburu sporoča dobesedno: »če se bodo njihovi nagibi usmerjali proti suženjstvu, jih bomo morali povabiti, da odidejo v druge države, kajti ta dežela je dežela svo¬ bode." Delovnemu ljudstvu in narodu sploh polaga na srce, naj ne naseda propagandi teh elementov in naj mirno nadaljuje s svojim delom. Vse Argen¬ tince v zvezi z levičarsko propagando opozarja, naj malo pomislijo na ne¬ srečo, ki so jo prav ti elementi povzro¬ čili drugim državam. Svoj odločen govor je zaključil s pozivom: »V vsakem srcu mora živeti majhna Madžarska." Argentinsko zunanje ministrstvo je objavilo navodila, ki jih je sporočilo svojemu zastopniku pri Organizaciji Združenih Narodov v zvezi z barbar¬ skim napadom sovjetske vojske na ma¬ džarsko ljudstvo. Argentinska vlada na¬ roča svojemu stalnemu delegatu pri OZN, da mora v celoti podpreti vse predloge, ki so jih posamezne države stavile v tej mednarodni ustanovi za vzpostavitev svobode na Madžarskem. Se pravi: sovjetska vojska mora nemu¬ doma zapustiti madžarsko ozemlje, v tej deželi naj se izvedejo popolnoma svobodne volitve, da si bo narod sam izbral obliko vladavine, tajnik OZN naj se poda osebno na Madžarsko in preišče tamošnji položaj. Ker sovjetska vlada tega doslej ni izvršila, ampak je s svo¬ jim oboroženim nastopom proti madžar¬ skemu ljudstvu še povečala gorje, ki ga je nad tem narodom povzročil komuni¬ zem, je s tem Sovjetska vlada prekr¬ šila določila ustanovne listine OZN. Za¬ to argentinska vlada naroča svojemu delegatu, naj zahteva takojšnje sankcije vseh svobodnih držav proti Sovjetski zvezi. V slučaju, da bi se sovjetska vlada obotavljala izvesti gornje zahte¬ ve OZN, naj argentinski delegat stavi predlog, naj vse svobodne države preki¬ nejo diplomatske stike s Sovjetsko zvezo. Na nacionalni konvenciji argentin¬ ske radikalne stranke v Tucumanu je bil izvoljen za predsedniškega kandi¬ data za prihodnje volitve dr. Arturo Frontizi, predsednik te politične skupine, za podpredsedniškega kandidata pa dr. Alejandro Gomez. Notranje ministrstvo je v zadnjih dneh izdalo dva ukrepa proti argentin¬ ski komunistični stranki. Spričo ogor¬ čenja ljudstva proti komunistom zara¬ di sovjetskega barbarstva na Madžar¬ skem, je notranje ministrstvo, da bi preprečilo izgrede v javnosti, komuni¬ stični stranki do nadaljnjega prepo¬ vedalo vse sestanke in shode. Drug ukrep je pa izdalo potem, ko so oblasti ugotovile, da so komunisti podvojili svoje razdiralno delo v raznih gremijih in povsod hujskajo na stavke ter vse svoje delo sploh usmerjajo samo v to, da bi vladi osvobodilne revolucije povzročali težave in delali ovire. Spri¬ čo te ugotovitve je vlada izdala ukrep, s katerim je odvzela pravno osebnost komunistični stranki. Posledica tega ukrepa bo med drugim ta, da komuni¬ stična stranka ne bo mogla iti na no¬ bene volitve s svojo listo. Istočasno z objavo tega dekreta so policijske oblasti izvedle vrsto preiskav v komunističnih lokalih. Povsod so zaplenili mnogo obre¬ menilnega gradiva. V Nacionalnem posvetovalnem odbo¬ ru nadaljujejo razpravo o osnutku nove¬ ga volilnega zakona. Večina članov tega odbora se izjavlja za proporciolnalni volilni sistem. Državna hipotekarna banka je v zad¬ njih desetih mesecih podelila privatni- nikom posojil v višini 4,028.7 milijonov I pesov za zidanje stanovanjskih hiš. Buenos Aires, 16. XI. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3. Ilovice tz SCovetišjje^ Na Akademiji znanosti v Ljubljani je bila nedavno promocija novih doktorjev znanosti. Doktorji znanosti so postali ing. Janez Dekleva iz tehniške znanosti, prof. Marijan Dorer, ing. Rajko Kav¬ čič, ing. Jelena Komar, Bogomir Ko¬ želj, ing. Boris Lavrenčič, ing. Gorazd Mohorčič, Riko Repič in ing. Štefan Skledar iz kemijskih znanosti ter prof. Niko Kuret iz folklorne znanosti. Pro- motor Josip Vidmar je v govoru poudar¬ jal poseben pomen tega slavnostnega akta: to je bila namreč zadnja podelitev doktorskih naslovov, ki jo je izvršila Slovenska akademija znanosti in umet¬ nosti, kajti po novem zakonu bo to čast podeljevala zopet univerza, tako, kot je bilo to poprej. Od 6. do 14. oktobra je bil doma te¬ den muzejev. V Sloveniji je trenutno o- PRIZNANJE MADŽARSKIM BORCEM Ves svet je poln občudovanja za junaške borce v Budimpešti, številni časopisi, organizacije, znane osebnosti govorijo in pišejo o silni borbi madžar¬ skega naroda za svobodo. Tudi slovenski izseljenci so izrazili svoje simpatije in občudovanje juna¬ škim madžarskim borcem, člani Narod¬ nega odbora za Slovenijo, ki bivajo v Argentini, so poslali predsedniku ma¬ džarskega Narodnega odbora v Buenos Airesu, daljše pismo, v katerem izra¬ žajo občudovanje nad junaštvom ma¬ džarskih revolucionarjev. V pismu izra¬ žajo nadalj^ upanje, da te velike žrtve ne bodo zaman; vzbudila se je svetovna javnost in svetovna vest, prišlo je spo¬ znanje, da je komunizem največje zlo .sedanje dobe. Slovenski narod okuša to zlo na lastni koži, zato tem bolj razu¬ me madžarski narod, ki je v podobnem položaju. Dogodki na Madžarskem so napovedovalci nove dobe v Evropi in v .svetu. Poleg Narodnega odbora je izreklo priznanje madžarskimi borcem tudi Po¬ verjeništvo Slovenske ljudske stranke, ki je na predlog g. Miloša Stareta špre- jelo v ta namen resolucijo na svojem zadnjem sestanku v Ciudadeli, dne 4. no¬ vembra t. 1. Na velikem zborovanju protikomunističnih emigrantskih društev v Buenos Airesu so bili Slovenci prav "tako zastopani. Ob tej priložnosti je go¬ voril g. Rudolf Žitnik, član N. O. Pismo z izrazi solidarnosti članov Narodnega odbora za Slovenijo, živečih v Buenos Airesu predsedniku Madžar¬ skega narodnega odbora in enake reso¬ lucije Poverjeništva SLS v Argentini, so omenjali tudi buenosaireški listi. Ta¬ ko La Prensa, La Nacion, El Mundo, El Pueblo, Clarin in La Razon. koli 40 raznih muzejev. V tednu muze¬ jev je bila vrsta prireditev, predavanj in izletov. Tako je bila v ljubljanski Narodni galeriji razstava Rembrandto¬ vih faksimilov, v Moderni galeriji retro- spekticna razstava slikarskih del Fran¬ ceta Kralja, Osredni Narodni muzej v Ljubljani je preuredil arheološko zbirko, Etnografski muzej priredil razstavo zbirk iz Amerike, Azije in Afrike. V dvorani narodnih nos je bila razstavlje¬ na tudi zbirka vezenin. Slovenski šolski muzej je pripravil razstavo učbenikov za gimnazije in realke. Razne razstave so priredili tudi pokrajinski muzeji. Ta¬ ko je med drugim Mestni muzej v Ptuju odprl novo etnografsko zbirko na gra¬ du, organiziral pa tudi strokovni ogled svoje zbirke starih glasbil. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Zaradi stavke grafičnega delavtva za to ševilko ni bilo mogoče postaviti vsega gradiva. Prišlo bo na vrsto pri¬ hodnjič. Tako tudi poročilo o uprizo¬ ritvi Bekeffijeve veseloigre Neopra¬ vičena ura“, ki jo je postavil na oder dne 3. in 4. nov. Ciudadelski oder. Občni zbor „Gallusa“ je bil v dru¬ štveni sobi v Ramos Mejia v petek, dne 9. novembra 1956. Po poročilih o dru¬ štvenem delovanju v pretekli poslovni dobi ter razrešnici dosedanjemu odboru, so bili izvoljeni v novi odbor naslednji člani: za predsednika g. Lovre Jan, kot odborniki pa: gdč. Katica Kovačeva, Lenča Zupan in Vida Bedenčičeva ter gg. Silvo Lipušček, Jože Malovrh, Lov¬ ro Tomaževič in Joža Vombergar. V nadzorni odbor gg. Nande Češarek in Joža Markež. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen g. Nace Brandsteter. OSEBNE Družinska sreča. V družini g. Ga¬ briela Čamernika in njegove žene ge. Pepce, roj. Kokalj v Castelarju se je rodila hčerka. Srečni družini naše če¬ stitke. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. November 1956. Vsebina: Poslednja stopinja (dr. Branko Rozman); Iz psihologije milosti (Iz¬ branih spisov” dr. A. Ušeničnika); Pa¬ peški molitveni namen za leto 1956 (Frof. Al. Geržinič); Cristianos de iz- q'uierda y derecha; (Jose Juck); Sveti Jozafat Kunčevič (Anton Merkun); Poj¬ te Gospodu vse dežele (Priredil Gregor Mali); Zdravnik svetuje: Pred poroko (dr. S. P.); Edinorejeni Sin božji (Stan¬ ko Koščak); Dve obletnici; Usodne po¬ sledice beneškega plebiscita (M. Ma¬ rolt); Na Svete Višarje (Stana P.); Iz sveta; Usodna preobleka (E. William, ilustriral Hotimir Gorazd); Moj Bog (Dragotin Kette); Med nami; Kako so vzgajali stari in še kaj (fzt); Iz doma¬ čih tal; Hodil po zemlji sem čilski (Jo¬ že Jurak); Tri minute dobre volje in otroška priloga: Božje stezice. Družabna pravda, štev. 98. Vsebina: Za velike iddale; Stanovska ureditev družbe po nauku okrožnice Quadragesi- mo anno (Rudolf Čuješ); Portugalski korporativizem (Mihael Brumec); Cer¬ kev uči; Vzemi in beri; Iz domovine; Po svetu. Štev. 99 pa ima tole vsebino: Slovenska izjava; Krščansko pojmova¬ nje dela (P. Lucio de Veiga Coutinho); Razvrednotenje denarja (Horvat Loj¬ ze) ; Spoštovanje dela (Maks Jan); So¬ cialni čut, Cerkev uči; Iz domovine; Vzemi in beri; Po svetu. Svobodna beseda. Leto III, štev. 6, nov. 1956. Vsebina: Poznanj, Varšava, Budimpešta (T. P.); 29. oktober (NO za Slovenijo); Proslava slov. narodnega praznika v Argentini; Govor R. Žitnika, člana NO za Slovenijo, na žalnem opra¬ vilu za Dražo Mihajlovičem; Slov. pro¬ slava Draže Mihajloviča; Draža Mihaj- lovič — minister vojske v gorah (E. J. P.); Razgovor o federaciji: Kje naj bo sedež ustavnega sodišča v Jugoslaviji (C. J.); Riccionski sporazum; Wyszyn- ski— Mindszenty—Stepinac; Dr. Milko Brezigar — 70-letnik; Kriza v komuni¬ stičnih vrstah. SAN MARTIN V nedeljo 21. oktobra 1956 je umrl v polikliniki v San Martinu biv. domobra¬ nec Anton Baltič, doma s Krke na Do¬ lenjskem. Bolehal je celo leto za pljuč¬ nim rakom, ki mu je končno tudi podle¬ gel. V domovini zapušča ženo in otroka. Rajni Tone Baltič je bil rojen 31. jan. 1909 v Krki na Dol. Po prihodu v Ar¬ gentino je delal v tovarni. Med delavci je bil zelo priljubljen. Pogreb je bil v torek 23. oktobra t. 1. dopoldne na pokopališče v San Maidinu. Pogrebne obrede je izvršil g. duh. svet¬ nik Karel Škulj, ki se je od rajnega To¬ neta Baltiča tudi poslovil v ginljivem govoru. Na njegovo krsto v grobu je spustil tudi nekaj slovenske zelnlje. To¬ varna, v kateri je rajni delal, je na nje¬ govo krsto položila lep venec. Prav ta¬ ko tudi delavski sindikat. Slovenci, to¬ variši rajnega Bučarja pri delu, so ta¬ koj po pogrebu naročili svojemu umrle¬ mu prijatelju lep kamenit spomenik z grobnim okvirom. N. p. v. m. IZ TEDNA V TEDEN Eisenhower je ponovno zmagal na splošnih ameriških volitvah, ki so bile 6. novembra. Zanj je glasovalo okoli 35 milijonov volilcev, za demokratskega kandidata Stevensona pa 26 milijonov. Leta 1952 je bilo razmerje 34 milijonov za Ike-a in 27 milijonov za Stevensona. Demokrati pa imajo večino v obeh zbor¬ nicah kongresa. -— Bivši guverner New Torka Thomas E. Dewey bo verjetno postal novi ameriški zunanji minister namesto Dullesa, ki se je moral pod- BLAGOSLOV KAPELE IN NOVIH PROSTOROV ff V "SLOVENSKI HIŠI V ULICI RAMON FALCON 4158, BUENOS AIRES Obrede blagoslovitve bo opravil prevzvišeni škof ljubljanski DR. GREGORIJ ROŽMAN 1 DOPOLDNE: Ob 9 sprejem škofa dr. Gregorija Rožmana Blagoslov kapele in novih prostorov, škofova maša in pridiga. Med mašo darovanje za kapelo, Po sv. maši slovenski tabor z govori in petjem. Nato vpis vseh slovenskih organizacij v Argen¬ tini v spominsko knjigo. Za vsako organi¬ zacijo je rezervirana ena stran. Opoldanski odmor, med katerim bodo na raz¬ polago tople in mrzle jedi ter pijača. POPOLDNE: Ob 15 govori škof dr. Gregorij Rožman Sloven¬ cem v Argentini. Nato pozdravi organizacij, ki bedo to želele. žrebanje loterije v korist »Slovenske hiše“ z dragocenimi dobitki. Sledi družabni del ob zvokih vesele glasbe. Vsak teden ena DVE LET IN POL... Dve let in pol sva se midva ljubila, kakor da bi v zakonu že bila, al’ božja roka naju je ločila, Bog ve, al’ se kdaj še vidiva. Oj le nkrat še v svojem bi trpljenju jaz rada vidla svojga ljubega, za njega dala rada bi življenje, prelila zanjga svojo srčno kri. Oj senčica, v kater’ sva se hladila, k’ so nama pele drobne ptičice, sva gledala,k’ so hribci zeleneli, sva slišala pastirce vriskati. Oj zdaj, oj zdaj pa nikdar več ne bova, ker svojga ljubga vidla več ne bom, zategadelj nazadnje mu privoščim, naj okol’ njega rožice cveto. * vreči operaciji zaradi nevarnosti raka na črevesju. Zaradi dogodkov v Srednji Evropi in na Srednjem vzhodu je ameriška vlada objavila pripravno stanje v svoji mor¬ narici in letalstvu na Atlantiku in Pa¬ cifiku. V ponedeljek, 12. t.| m., se je se¬ stala na redno jesensko zasedanje Glav¬ na skupščina ZN. Na programu ima 73 problemov, ki jih mora rešiti. Najvaž¬ nejši so: Madžarska, Srednji vzhod, Ci¬ per, članstvo rdeče Kitajske v ZN in vpis treh novih članic v ZN: Maroka, Sudana in Tunisa. Trenutno je včlanje¬ nih v ZN 76 narodov. ZSSR izvaja velike premika svojih vojaških oddelkov v satelitih. Preko Polj¬ ske je v vzhodno Nemčijo poslala več pehotnih in oklopnih divizij, pojačala svojo okupacijsko vojsko na Poljskem, češkem, Romuniji in Bolgariji. Na Ma¬ džarskem je trenutno 13 sovjetskih divi¬ zij. Tito je poslal na madžarsko mejo močne vojaške oddelke. Velike vojaške edinice je ZSSR osredotočila tudi na svojih južnih mejah proti Turčiji in Srednjem vzhodu. Zahodni vojaški stro¬ kovnjaki so mnenja, da so ti premiki sovjetskih čet normalnega značaja, med¬ tem ko drugi trdijo, da se ZSSR pri¬ pravlja na pohod proti svobodnemu sve¬ tu. Dejstvo je, da so vrnili v ZSSR vse vojaške oddelke, ki so se že več let mu¬ dili v Srednji Evropi in jih zamenjali z mladimi močmi, ki še niso okužene od zahodne civilizacije. Proslava komunistične oktobrske re¬ volucije je letos bila slavnostna samo v Moskvi na Majskem trgu, toda tudi s to razliko, da se je ni udeležilo sovjetsko letalstvo. Na vojaški paradi je govoril maršal Žukov. Proslave, ki so jih prire¬ dila sovjetska veleposlaništva po za¬ hodnih prestolnicah pa so doživele ne¬ uspeh, ker se zahodni politični pred¬ stavniki skoro nikjer niso odzvali sov¬ jetskim vabilom. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (13) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Hu, mene kar stresa,” reče Aneta 'Courreges. “Mogoče da Gospa ni niti •od zlega niti od dobrega, temveč navad¬ na resnična Gospa.” “Oh, to tudi res je,” potrdi Bernard¬ ka strastno. “No, to je celo zborovanje," zadoni glas učiteljice, ki je neopazno vstopila. •“In vse prisluškuje modrosti visokouče- ne Bernardke... * Nedelja. Preprosti glasovi zvonov ma¬ lega mesta so že razglasili povzdigova¬ nje prek streh in gričev. Slovesna ma¬ ša gre h koncu. Bernardka in Marija sta s celim razredom pri božji službi. Nad¬ zoruje jih sestra Vauzobus. Francois 'Soubirous ima do srede službo v Caze- navinih hlevih. Jean Marija in Justin sta sprosila cestni dopust, Luiza Sou¬ birous sama sedi v Cachotu. Tokrat en¬ krat prisiljeno: to se pravi, zaposlena je s pletenjem nogavice. Bila je pri ma¬ ši ob sedmih, ker nima rada slovesne maše, ker pri njej so ljudje, ki so “bolj¬ še situirani”, boljše opravljeni in bolj spočiti. Nima kaj obleči in zavoljo tega pripa¬ da nižjemu razredu. Spada torej v cer¬ kveni somrak, v katerem kaplani Po- mian, Penes ali Sempet opravijo tiho mašo. Za Luizo Soubirous je to odpoved, zakaj slovesna maša ni samo božja služ¬ ba, temveč dragocena predstava, ki si jo po tedenskih težavah v malem mestu prav zaželiš. Ogreje se človek ob buča¬ nju orgel, ki so za dušo kakor valujoča toplota. Ljudje se vidijo, se pozdravlja¬ jo, in si kimajo. In župnik Peyramale je mogočen duhovnik. Ko po evangelski besedi prične govoriti svojim vernikom gre njegov krasni ostri glas marsiko¬ mu do srca. Tej slovesni maši se odreče Soubirousova v glavnem zato, ker noče v cerkvi srečati svojih dveh premožnej¬ ših sestra. Bernarda Casterot, vdova Tarbes, družinsko preročišče, in Lucija, srbno staro dekle, imata namreč obe dosti obleči. Luiza je preponosna, da bi se pokazala ob srečnejših sestrah kot čr¬ na ovca, kot ena Casterotovih, ki živi ze¬ lo težko življenje. Do Bernarde, svoje starejše sestre, goji veliko spoštovanje, toda obenem tudi neko razdraženo neje¬ voljo. Toda danes, v tem blagoslovljenem dopoldnevu, se čuti v svoji osamljenosti zelo zadovoljno. Ne nagajata ji sino¬ va, ne jezita je hčerki, ne skrbi je mož, ker tokrat ne sedi niti pri Babou ne v drugi gostilni, temveč izvršuje pošteno službo “poštnega uradnika”, kakor sam sebe imenuje. Cazenava mu je dal deset frankov na račun. Najbolj priganjajoči dolgovi so poravnani. Po dolgih tednih stisk je v hiši končno spet enkrad meso. Že diši “pot au feu” z zelenjavo in čebu¬ lico. Tudi duša Soubirousove živi od včeraj v očividnem miru, kar je v spovednici vprašala za svet očeta Sempeta. Odkri¬ to rečeno, po pravici se je vznemirila zavoljo Bernardke in tiste gospe. Kaj naj hi mislila o takih stvareh? Oče Sem¬ pet, premišljen mož, ki Bernardke nič ne pozna, se dobrodušno nasmehne in reče: “Draga hčerka, to so otročarije, za katere naj se odrasli človek sploh ne meni.” S tem je zadeva za Soubirouso- vo rešena .Zato pa se nič kako ustraši, ko se dobre pol ure po tem premišljeva¬ nju pokažeta hčerki v sredi cele gruče sošolk, ki prosijo dovoljenja, da bi sme¬ la Bernardka z drugimi vred iti gledat čudovito lepo Gospo v Massabielle. “Ali ste znorelfe”, zavpije .mama v ži¬ vi jezi. “Bernardka ostane lepo do¬ ma. .. “Toda draga mama”, se pokloni Jean- ne Abadie kot poosebljena modrost, “me se hočemo le prepričati, kaj je prav za prav s to Gospo...” Pri teh besedah je Soubirousovi prav nekaj pametnega padlo v glavo. Po du¬ hovnikov besedah je cela stvar samo otročarija, s katero se odraslemu člove¬ ku ni vredno ukvarjati. V votlini ta smr¬ kava mladež ne bo prav nič videla in se bo iz Bernardke pošteno norčevala. To bo sram in ozdravljena bo. Toda mati noče svoje prepovedi takoj preklicati, temveč se da še nekaj časa prositi. Na¬ to jim ukaže, po preizkušeni vzgoini metodi, naj se obrnejo na očeta. “Če nimate delati na nedeljo boljših neumnosti, potlej greste zavoljo mene lahko v Massabiello. To se reče, če oče dovoli. Njega naj Bernardka vpraša. Jaz sem samo mati. Od očeta je vse odvi¬ sno. ..” Vsa družba se zadrvi proti pošti, da ne bi zamudila kaj časa. Marsikak spre¬ hajajoči se nedeljski par začudeno strmi nad gručo deklic, ki je videti zelo sreč¬ na. Na velikem poštnem dvorišču stoji nekaj mož okrog kljuseta, ki žalostno po¬ veša glavo. Ti možje so: Cazenave, ka¬ kor vedno v jahalnih škornjih, Doutre- lou, ki je napredoval od konjskega hlap¬ ca do kočijaža in končno Soubirous, ki je konja pripeljal na uzdi. Kovač — pa¬ dar je obtipaval konjski hrbet in ugoto¬ vil, da je žival stiščal komat. Ravno je hotel iz usnjene torbice vzeti posodico z mazilom, ko so pridrle deklice na dvori¬ šče. S Soubirousovima dvema jih je bilo deved. Abadie je sporočila v lepem go¬ voru splošno željo, pri čemur so Caze¬ nave, Doutreloux in kovač po pravici po¬ stali pozorni. Soubirous bi ji najraje za¬ mašil usta. Težko, jezno nezadovoljstvo mu je rinilo v srce. Pred Cazenavo in drugimi možmi se je čutil zavoljo Ber- nardkine Gospe zelo ponižanega. Službo ima in dober zaslužek in je spet po dol¬ gi brezposelnosti prišel na prvi klin me¬ ščanske lestvice. Zdaj pa ti pride tvoj o- trok in z neumnimi, dvoumnimi trapari¬ jami uniči ravnokar dobljen ugled, ki ga je imel spet kot meščan med mešča¬ ni. Ne, da bi se ozrl po drugih dekletih, zarenči z zgrbljenim čelom nad hčerko: “Kaj iščete todle? Obe domov! Nič več nočem slišati o stvari!” “Toda, mon vieux,” se zasmeje Caze¬ nave. “Zakaj bi tem ljubkim stvarcam pokvaril nedeljsko razvedrilo? Kaj je pač? Otroci so otroci. Naj iščejo svojo gospo, kjer pač hočejo...” Jeanne in njene spremljevalke v zbo¬ ru ponove prošnjo. Samo Bernardka molči. “Kaj je imela tvoja gospa v rokah? vpraša Cazenave. “Rožni venec, kaj?” “Da, gospod, rožni venec. Zelo dolg je bil, z velikimi belimi biseri...” “No vidiš, Soubirous,” se veseli po¬ štar. “če ima gospa rožni venec pri se¬ bi kakor vse druge lurške gospe, pot¬ lej lahko pustiš svojo hčerko k njej...” Priporočilu svojega gospodarja se je moral vdati. Nič ni pomagalo. “Toda v pol ure morate biti nazaj,” u- kaže oče. “To je povsem nemogoče, gospod Sou- birou,” pojasni Abadie. “Daleč je...” Popolnoma premagan in zavrnjen za¬ godrnja: “S kosilom ne bomo čakali...” Dekleta poskočijo in zlete kakor pre¬ pelice v polju. Kovač namaže ranjeno mesto na konjskem hrbtu s črnim mazi¬ lom. Nekaj minut za tem pelje Soubi¬ rous bolnega konja nazaj v hlev. Ko r u je. natresel nove slame, je na svoje ve¬ liko začudenje moral priznati, da ima solzne oči. Sam ne ve, ali zavoljo tega, ker je bil kot oče poi-ažen, ali zavoljo bližajoče se nesreče, ki jo je čutil v pr¬ sih. Na Point Vieuxu je prišlo do ostrega spora med deklicami. Jeanne Abadie je hotela, da gredo po krajši poti preko otoka Chalet in potlej čez brv pri Ni- colausu na drugo stran Savy potoka. “Dva dni je kar naprej snežilo in de¬ ževalo”, meni Bernardka. “Zatvornice so gotovo odprte in brv pod vodo. Mo¬ ramo preko griča...” “Aha,” se zaničljivo namrdne Abadie, “jajce hoče biti spet modrejše od ko¬ koši... Mislim, da se name lahko za¬ neseš.” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16. XI. 1956 GALLUS V CORDOBI Koncert Pred nastopom Gallusa je z gledali¬ škega odra spregovoril č. g. dr. Jože Šuštar S. J., ki je v kratkih besedah predstavil Gallus občinstvu, omenil neprijetno potovanje iz Buenos Airesa in se zahvalil v imenu organizacije, ki je koncert omogočila, pevcem za njiho¬ vo požrtvovalnost in pripravljenost nu¬ diti kritični cordobski glasbeni publiki nov umetniški užitek. Koncert je bil razdeljen v tri dele: šest mednarodnih klasičnih pesmi, se¬ dem modemih in šest folklornih sloven¬ skih pesmi. Publika 'je po vsaki pesmi nagradila pevce z burnim ploskanjem in po vsakem delu izsilila večkratno dvi¬ ganje zavese v iskrenem priznanju za dovršeno podajanje programa. Med iz¬ vajanjem drugega dela programa je cor- dobsko dekle prineslo na oder velik šo¬ pek rdečih vrtnic in nageljnov, okrašen s trikotno zastavico z napisom: “Cordo¬ ba heroica” in datumom 15.9.1955, v spomin na junaško vstajo tega staro- slavnega mesta proti tiraniji. Na zasta¬ vici je vtisnjena risba, katera predstav¬ lja svobodnega argentinskega vojaka, ki podaja desnico v globoko brezno pahnje¬ ni Svobodi in jo dviga kvišku. Zastavi¬ ca sedaj krasi Gallusovo pevsko sobo v Ramos Mejia. Na zahtevo navdušene publike, ki ni hotela pustiti zbora z odra, je Gallus zapel še donečo “V gorenjsko oziram se skalnato stran” in s tem zaključil iz¬ redno uspel koncert, tako dobro izvajan, da je bil resnično vreden navdušenja cordobske glasbene publike, za katero so povedali, da je že mnogo nastopajo¬ čih umetnikov izžvižgala ali pa enostav¬ no izpraznila dvorano, če je ugotovila, da je bila propaganda o umetniškem doživljanju samo slepilo za čim večjo prodajo vstopnic. Prvi je po končanem koncertu prihi¬ tel na oder za zaveso dirigent zbora gle¬ dališča Rivera Indarte g. Ferreyra in čestital zboru. Izjavil je, da že dolgo ni slišal tako odlično podanega “piano” in se sploh pohvalno izrazil o podajanju programa. Najbolje je presodil visoko umestniško vrednost zbora v izvajanju mednarodno znanih pesmi, kakor F. Schubertove “Ave Maria”, J. S. Bacho¬ ve “Mir nach, spricht Kristus”, M. A. In- genierijeve "Tenebrae factae sunt” itd. Lipuščkov selo “Ave Maria” ob mrmra¬ joči spremljavi zbora je bil vsega pri¬ znanja vreden. Od slovenskih modemih so publiko naibolj vžgale E. Adamičeva “Uspa¬ vanka”, M. Tomčeva “Vlahi” in Z. Pre- lovčeva “Pomlad”, medtem ko so zbor najburneje nagradili s ploskanjem, ko je odpel slovenske folklorne U. Vrabčevo “Barčica”, D. M. Šijančev venček “Od¬ mev s koroških planin” in A. Schvvabo- vo “Kukavica”. Mnogi navdušeni Cor- dobčani so prišli tudi za oder in pobirali od pevcev njihove podpise za spomin. Iz gledališča so se pevke in pevci vr¬ nili k svojim gostiteljem na izdatno ve¬ čerjo in prijeten počitek, ki jim je po tako napornem potovanju dobro del. Nedeljska maša in ogled Cordobe V nedeljo dopoldne je Gallus pel slo¬ venske cerkvene pesmi pri deveti maši v jezuitski cerkvi. Na skupnem zaj¬ trku po maši v jezuitskem samostanu je v imenu cordobskih slovenskih novo- naseljencev pozdravil pevce g. Jazbec Poudaril je, da je Gallusov nastop v Cor¬ dobi ponovno utrdil sloves novih Sloven¬ cev v Cordobi in v vsej republiki. Slo¬ venska pesem je najlepše in najpriprav- nejše sredstvo za seznanjanje tujega sveta s slovenskim narodom in njego¬ vim značajem. Obenem je ta pesem, do¬ neča iz grl Slovencev, ki so prisiljeni zapustili svojo domovino, učinkovito propagandno sredstvo za dosego zani¬ manja tujega sveta za velike in težke probleme majhnega zasužnjenega slo- Buenos Aires šele v ponedeljek zjutraj. Dobra misel je bila, da si je zbor ta ve- venskega naroda doma. Zaradi deževja je odpadel izlet v Vi- lla Carlos Paz, kjer so jezuiti namera¬ vali pripraviti Gallusu ob tamkajšnjem lepem velikem jezeru sredi gora oku¬ sen “asado” in so pevci večinoma osta¬ li vso nedeljo doma. Posamezne skupine so si na hitro ogledale predvsem trg San Martina, kjer so se odigrale najhujše borbe med svobodnjaki in tiranijo v lan¬ ski revoluciji, poškodovano policijsko poslopje, zraven stoječo starodavno stol- som ogledal še druge zanimivosti Cordo- nico itd. SLOVENCI PO SVETU Popravljeni avtobus Ministrstva je ' prispel v Cordobo v nedeljo zvečer V ponedeljek zjutraj ob pol šestih pa je avtobus popeljal pevce skozi Vi- lla Marijo, Rosario in Pergamino v le¬ pem sončnem dnevu v Buenos Aires. Pakete za Božič vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! LANUS Slovenski lazaristi v Lanusu Zadeva z duhovno oskrbo Slovenske vasi je stopila v nov položaj. Slovenski lazaristi so že vse uredili s svojim pred- stojništvom tako, da bo s škofijskim do¬ voljenjem ustanovljena samostojna vi- karija Slovenska vas. Z odhodom č. g. J. Malenška prevzamejo gg. lazaristi poleg Slovenske vasi tudi naloge pri župniji sv. Jožefa v nadomestilo gospo¬ da, ki se je poslovil. V nedeljo popoldne dne 4. t. m. nam je naša šolska mladina pripravila v dvora¬ ni prvo večjo otroško prireditev. Pro¬ gram, ki je trajal dve uri, je bil zelo pester ter je obsegal petje, deklamaci¬ je in uganke. Glavna točka pa je bil nastop mladinskega pevskega /.bora in igra Janko in Metka. Vso težo za uspe¬ šno izvršitev programa je nosila gdč. Zdenka Virantova, ki je dolge tedne z veliko potrpežljivostjo učila otroke za to prireditev. Njena zasluga je, da mla¬ dinski pevski zbor tako lepo prepeva pri slovenski maši in na naših prireditvah, tako da zbuja splošno občudovanje pri starših kakor tudi pri domačinih. Oder je v zadnjih tednih naredil g. Slavko Reven, ki je z dobrim okusom za to pri¬ ložnost pripravil tudi scenerijo. Izkupi¬ ček te prireditve so otroci namenili za- nadaljnjo izpopolnitev dvorane. t Andrej Gombec. Dne 16. oktobra je umrl Andrej Gombec v starosti 46 let. Rojen je bil v Prekmurju. Na Avellane- di je pričel pred dvajsetimi leti s trgo¬ vinico, katero je pozneje prenesel v Vi- lla Industriales, kjer je Slovenska Kra¬ jina osredotočila svoje domoljubno delo. Tamkaj si je ustvaril prijeten dom. To¬ da zdravje je začelo pešati. Že pred le¬ ti je bil operiran na želodcu. Ozdravili ga niso. Podlegel je težki bolezni. V poslednje slovo se je zbralo Prek¬ murje, kajti rsjni je bil vsem priljub¬ ljen. Zapušča tudi številne sorodnike. Za njim žalujejo vdova Cilka, hčerka Kristina, sin Alfred ter brat Štefan in sestri Ana, por. Šeruga, ter Marija, por. Jošar. Rajni je bil zaveden narodni delavec v Slovenski Krajini. Kot veren katoli¬ čan se je tudi skrbno pripravil na smrt in bil deležen poslednjih tolažil sv. vere. Poslednje zakramente mu je podelil č. g. župnik Janez Hladnik, ki je opravil tu¬ di pogrebne molitve. KANADA Društvo N.I.J. je na oktobrskem se¬ stanku razglabljalo o vprašanjih nepre¬ stane povezave z domom in domovino, o ohranitvi ter obogativi slovenstva med rojaki ter ohranitve slovenske krvi v parodnostno enotnih zakonih in o gojitvi čiste slovenske govorice. Vsa ta vpraša¬ nja je odbor Društva N.I.J. zbral iz to¬ zadevnih razprav pok. prelata dr. Odar¬ ja in prof. dr. Ign. Lenčka. Baragov Misijonski krožek v Torontu, ki ga vodi g. Otmar Mauser, je prire¬ dil uspelo prireditev, katere čisti dobi¬ ček je bil namenjen za slovenske misi¬ jonarje. Na sporedu je bil tudi bogat srečolov. čisti dobiček prireditve je zna¬ šal 463 dolarjev. V slovenski župniji v Torontu in dru¬ god po slov. naselbinah je kronist zapi¬ sal naslednje dogodke med slov. rojaki: Krščeni so bili: Marijan Albert Kirn, sinček Milana in Mire, roj. Krže; Alek¬ sandra Marjeta Petkovšek, hčerka Jože¬ fa in Frančiške, roj. Arhar; Silvija - Jo- sipina Korimšek, hčerka Janeza in Jo¬ žice, roj. Kolar; Franc--Ludovik, sin Valentina in Marije, roj Zdešar; Ana Marija Lapanja, hčerka Srečka in Pieri- ne, roj. Salvato; Andreja - Angela Kralj, hčerka Miroslava in Angele, roj. Senič; Susana-Helena Bubnič, hčerka, Jožefa in Ethel Izabele, roj. Kalvin; Roža-Ma- rija Betty Cerar, hčerka Božidarja in Štefanije, roj. Pa z nar. — Poročili so se: Marijan Valantič iz Grgarja na Pri¬ morskem in Vera Skubal iz Zlina na Če¬ škem, Janez Kastelic iz št. Vida pri stični in Ingrid Erna Maria Spehr iz Hamburga v Nemčiji; Karel Kromar iz Dolenje vasi in Terezija Petek iz Sodra¬ žice; Franc Arhar iz Horjula in Cveta Kajfež iz Banja Loke pri Kočevju. V bogoslovju sv. Avguština v Toron¬ tu študirata tudi dva Slovenca. V dru¬ gem letniku bogoslovja je Franc Sku¬ mavc, v prvi letnik se je pa po končanih treh letih filozofije letos vpisal Rudolf Cukjati. Z novim šolskim letom je po- rije Pomagaj. Družina Alojzija in Ane Cetinski d_y- ma iz Fare pri Kočevju, se je po priho¬ du v Kanado podala v kraj Arcola v dal- njem Saskatchewanu, kjer so v glavnem naseljeni sami Francozi in Nemci. V kanadski “Božji besedi” beremo, da menda zlepa ni kak Slovenec v Kanadi tako osamljen kakor je ta družina. Do najbližje cerkve ima 11 milj, od ostali hdveh cerkva je pa oddaljena 17 odnosno 20 milj. ZHS ‘ 16 '3 ‘L 1/SSZ. saity sousng '1S3HJ NOIO IJIUdo^SEZ IUAU[0 eflOEUIJOJUI Ul 0J[tU3O 'ofoj^s ou[cais ui a^er -Bdn-oipnj ‘nsaiosj nCjisod oj(n^. aejj • jup S3 P° njfor a ofadsud auuno BtioBid zarq 00T °P S P° miza} a „ s n h x i o e?s*»L z ! poTfml innana ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina HIŠNO POMOČNICO za pol dne, enkrat ali dvakrat na teden, iščem Trelles 1367, Capital. HIŠNO POMOČNICO iščem za 4 krat na teden od 8 do* 12. H. Yrigoyen 434, 6 piso, Dto. 14 OBVESTILA Schumannov kot XV. kulturni večer SKA se vrši v nedeljo, 18. t. m., ob šestih popoldne v Bullrichevi dvorani, Sarandi 41, prestolnica. Sodelujejo Ru¬ da Jurčec, Alojzij Šonc, Ančica Kralj, Alojzij Geržinič, Elida Canepa-Borštnik,' Božo Fink in Vinko Klemenčič. Sestanek dijaškega odseka SDO bo v soboto, 17. novembra ob pol petih po poldne v zavodu Ana Janer ni^T. B. Al- berdi 2555 (dve kvadri od Plaza Flo- res). Vse dijakinje prisrčno vabi odbor. Vsakoletni izlet SDO in SFZ bo v nedeljo, 18. novembra v Parque Perrey- ra. Ob 7.30 se bomo zbrali pred cer¬ kvijo na Plaza Flores, nato pa bomo imeli v novem kamerinu bazilike sv. Jožefa skupno sv. mašo s slovenskim stal profesor na tem bogoslovju tudi Slo-/- petjem _ Hrano prirlesite s sebo j. Vsi venec Rev. Alojzij Ambrožič. Zasedel je profesorsko stolico za sveto pismo. Rev. Alojzij Ambrožič je imel lani no¬ vo mašo v torontski slovenski cerkvi Ma- oskreno vabljeni SDO in SFZ. P L E T I L C I ( K E ) dobe delo na dom. Javijo naj se na naslov: Z. MALVIČ Emilio Mitre 789-99 Esq. Brasil Villa Sarmiento Dr. LOJZE BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije 62 - 5004 Glavno tajništvo Mednarodnega od¬ bora biv. deportirancev v Auschwitzu je sporočilo, da je po dolgih pogajanjih doseglo pri nemški industrijski družbi I. i G. Farben, ki je med vojno izkoriščala milijone političnih deportirancev v Aus- chwitzu, da je redkim preostalim in dru¬ žinam preminiulih odobrila podporo v znesku 30 milijonov mark. Imenovami odbor je poveril to zadevo svojemu zaupniku odvetniku Henry-ju Ormonu, Schillerstrasse 15, Frankfurt am Main, Zahodna Nemčija. Vsi tisti, ki so bili deportirani v taborišču Ausch- witz, Bunamonowitz, Heydebreck in Fur- stengrube, ali ki so v teh taboriščih iz¬ gubili svoje drage, se lahko obrnejo na omenjenega nemškega odvetnika s pro¬ šnjo za podporo, če bo njihovi prošnji ugodeno, bodo odvetniku plačali določe¬ no odškodnino, v nasprotnem slučaju pa odvetnik ne bo od njih zahteval nobe¬ nega povračila stroškov. Opozarjamo, da gornje izplačilo ni¬ ma nobene zveze z odškodnino, o kateri smo poročali v prejšnji številki Svobod¬ ne Slovenije. PORAVNAJTE NAROČNINO Instituto de Idiomas Kratki tečaji angleškega, špan¬ skega, slovenskega, nemškega, francoskega, italijanskega in la¬ tinskega jezika. MARCOS SASTRE 4313 Capital JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanle Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Peter Rant CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 Convocatoria La Comision directiva de la SOCIEDAD ESLOVENA en Buenos Aires, Ramon L. Falcon 4158, se complace en invitar a sus socios a la DECIMA ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA a realizarse el dia 2 de diciembre de 1956 a las 9. 30 horas en el salon de la Časa Eslovena, Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar la siguiente orden del dia 1. 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. Verificacion y legalizacion del acta de la novena asamblea general Informes de los miembros de la comision directiva. Discusion acerca de los informes de los miembros de la comision directiva. Memoria de la comision de control. Eleccioh: de la nueva comision directiva, de la comision de control, del presidente de los arbitros. Mociones. Varios. e? E IT R O P A K ” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires če za posojeni denar NISTE DOBILI izplačanih visokih obresti in vloge v dogovorjenem roku NISTE DOBILI vrnjene, potem teh prihrankov prav gotovo NISTE NALOŽILI pri podjetju D A ADAM S.R.L. calle 25 de Mayo 533 T. E. 33-7712 Buenos Aires PRIJATELJI, BRATJE, BORCI! Dne 18. novembre 1956 bo v salezijanskem zavodu Don Bosco, Ramos Mejia Tabor slovenskih protikomunističnih borcev Začetek ob desetih dopoldne; najprej sv. maša, nato pa volitve prvega delovnega odbora. Možje, fantje, iskreno vabljeni! Ohranimo časten in svetal spo¬ min na naše pomorjene brate in v nas samih ohranimo ideale: ZA BOGA IN DOMOVINO!, Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. B«. Aires ZAHVALA Gospodarski odbor SDO in SFZ se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pri¬ pomogli k tako lepemu uspehu letošnje mladinske prireditve. Naša prva zahvala naj gre prevzvišenemu g. škofu ljubljanskemu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je prišel med nas ter nas s svojo očetovsko besedo osrčil. Prisrčna zahvala tudi našim dekletom in fantom, ki so prireditvi po¬ svetili svoj čas in svoje mlade moči. In končno, hvala vam vsem, ki ste s svojo veselo navzočnostjo moralno in gmotno podprli naše prizadevanje. Gospodarski odbor SDO in SFZ