PreoDložcni smo. Jezernik Baltazar, kmet v Št. Ilju pri Velenju. iZ novim letom je doznal naš kmet za razne obremenitve, vpeljane po pravilniku o kuluku in obljubljene s takso na vprežno živino. Že itak težavni in kritični gospodarski položaj, ki nas je v preteklem letu zagrabil, se je sedaj že poostril. Šolske obremenitTC in z njimi tesno zdraženo povišanje občinskih doklad, ki se stopnjujejo, nam daresno misliti. Po nekaterih občinah so doklado dosegle 600 do 700 odstotkov vkljub varčnemu gospodarstvu občinskih in šolskih odborov. K ozdravityi gospodarske krize bi bila neobhodno potrebna zaščita kmetskih slojev pred nadaljnimi obdačitvami. Dejstvo je, da Imajo od gpspodarsko močnege in zdra ,vega kmetskega gospodarstva svojo 'korist drugi stanovi, pred vsem obrtT-ištvo in trgovina. Kaj pomenja za dr5avo moralno zdrav in gospodarsko trden kmetski stan, ni treba posebno polularjati. Če ta stan propade, izgubi država ne samo svoj stalni in največji clavčni vir, marveč tudi svojo najtrdnejšo podlago. Naš položaj pa se dnevho slabša. Zaman je našo varčevanje. delo in trpljenje. Cene našim pridelikom stalno paclajo, posebno živini, svinjam in lesu. Obleka, orodje in sploh :vse, kar moia kmet kupovati, pa je po večini ohranilo cene. Naravno jo, da ob takih mislih podpre kmet čestokrat is svojo žuljavo roko od skrbi razorano Jčelo. Velika brczposelnost po mestih in andustrijskih krajih bo zašla tudi na podeželje. Marsikateri posestnik, ki bi tnoral imeti za dobro ¦obdelovanjc po'isestva hlapca in deklo, ne bo zmogel v jtakšnih razmerah plačo za nobenega. iKakšne bodo posledice, si lahko predPtavimo.Drugi stanovi imajo prodpisaaie delovne ure, s katerimi toliko zaslužijo, da se preživijo in oblačijo. Mi pa ko bi dclali dnevno samo toliko ur tikot drugi, si še za živež ne pridelamo. ©očim imamo mi predvideno, koliko 'moramo šteti za zavarovalnino, davko obleko, orodje in popravo gospodarsJcih poslopij, ne vemo, koliko bomo iimeli dohodkov. Prevelikokrat smo varani v svojih upih na pridelek. Čestokrat nas dohitijt) vremenske nczgodc: ^toča, suša, povodenj, nesroča pri živi[hi. Bolezen v družini najbolj prizadenc [kmeta, ker pri nas ni upeljano zavairovanje kot pri mnogih dfugih stanoj.vih, ki dobijo v bolezm podporo. Iz tcga je razvidno, da oni, ki imajo-gotovo plače ali stalne dohcdke, lažje sodelujejo pri kuluku kot mi kmetje. Letni obračuni našega kmetskega gospodarstva izpričujejo resnost položaja, posebno še v krajih, ki so oddaljeni od industrijskih krajev in mest, vsled česar je vnovčevanje naših pridelkov še bolj otežkočeno. To je naša velika skeleča skrb ne samo enega ali deseterih ali stoterih, ampak tisočcrih naši domovini in naši državi Jugoslaviji zvestih sinov, ki negujemo in obdelujemo s tolikim čuvstvom našo rodno zemljico. ki nas še komaj preživlja in skromno oblači. Zavedamo se vsesplošnih težavnih povojnib razmer ter da je k.ublažitvi teh potrebna velika mera energije, samozatajevanja in složncsti. Obenem pa obrai_amo pozornost pristojnih činiteljev pri državni in bariski upravi na opisani težki položaj našega kmetskega stanli, naj to jemljejo v poštev, ko se določajo davki in dmga bre mena. ' - ....