DELAVSKA
ENOTNOST
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-22L List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. lo din
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
ST. 32 / 3. AVGUSTA 1956 / LETO XV. / CENA 10 DIN
ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH JE IN NAJ BO
ODSEV STVARNOSTI
Zapiski s tretjega zasedanja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo
poročila tajnika Repub-skega sveta tovariša Borca o tajništva za čas od zadnje-f4 zasedanja predsedstva in jj^Sled izvršenih sklepov, so ha obravnavama tri vprašanja: ' Osnutek zakona o delovnih 4z,m-erjih; 2) sindikalni tisk in Pfhožaj »Delavske enotnosti« po-b®j, in 3) Poročilo o Društvu ^■jateljev prirode.
^betami zakon, ki naj celovito reia dokaj razdrobljene in v '^iraizličnejših odredbah, tol-/^'enjih, dopolnitvah in ne e,n kaj še razmetane pravice z1 dolžnosti delavcev in usluž. sncev, smo že dolgo pničako-aW. Danes je to celotno gra-,llvo urejeno in dano kot osnu-zakona o delovnih razmer-lrv javnosti v razpravo. Ra-^hrnljivo Je, da so sindikalne rgemuzedie s pesebnum Zrajiitma-»jem sprejele ta osnutek, razumljivo zato, ker bo celovitost zakona, ki utrj u j e na osnovi na-46 gospodarske politične štvar-pravice in dolžnosti vseh državljanov v delovnem raz-ttlerju, koristil nadaljnji vse-stl'atl»ki rasti naše socialistične dfeditve. Zajame naj tudi de-Vce in uslužbence zavodov in stanov * samostojnim finansi-
Predsedstvo je v splošni rax-. o predloženem osnutku ^‘dčrtalo pomembnost zakona. Sotov.iao j® da obstoječe raz-št
bije delovnega prava, a
Jfodifika
tooristno delo kot delavci ^ Uslužbenci v proizvodnih stv	Mislimo tu na zdrav-
ja ene, pirosvetne delavce, skrat-30 za,Posle,n;i v tako-sg, dih zavodih ali ustanovah s d«« d^fcm finansiranjem. Da-%i '-e vsakoimur jasno, daje at; zdravstvenega, prosvetnega ko ^'dtimega delavca prav tau JiZv Pr°izvoidno, in to visoko pro-Vzemimo le primer lai^dtka, ki vrača zdravje obo-d111’ ali šolnika, ki praprav-i^^drladi rc<j 7a življenje, aii io fiU-ne®a delavca, ki posreduje. ^zavljamom duhovne potre-3(.	^veda bj bd*lo potrebno, če
iti	'voji to stališče, vskladiti
hriir^b<>‘!ri*ti osnutek, iki je sedaj ''h le za delavce in usluž-družbenih gospodarskiih
podjetij, skladno z njimd tudi za tiste, ki so zaposleni v zadružnih podjetjih ali pri privatnikih.
Togost zakona bi bila škodljiva
Predsedstvo se je tudi delj časa zadržalo na sledečem vprašanju: Ali lahko pravice, ki jih daje zakon, določen kolektiv s posebnimi predpisi omeji in obratno, ali jih lahko s posebnimi svojimi predpisi razširi? Nastane torej vprašanje, ali naj bodo določila zakona dokončna, ali lahko gospodarske organizacije s svojimi pravili ali predpisi tudi po svoje nekaj urejajo.
V daljši razpravi se je izluščilo naslednje stališče. Zakon o delovnih razmerjih mora biti dovolj prožen, da dopušča gospodarskim organizacijam določeno svobodno pot za razvoj socialističnih odnosov. Zato naj • ne utrjuje dokončno vseh norm-skih določil, pravic in dolžnosti. Vsebuje naj splošne določbe, ki naj bodo le okvir, v katerem je dovolj prostora za nadaljnje
gibanje. To pomeni, da zakon ne sme omejevati in hrometi pobude delavskega in družbenega upravljanja in s tem smotrne rasti socialističnih odnosov. Razumljivo je, da predloženi osnutek to misel vsebuje. Vsebuje pa tu in tam le preveč trdno postavljene določbe, ki bi kaj kmalu postale resna prepreka.
Razprava o osnutku naj zajame čimširši krog delavcev
Po splošni razpravi je predsedstvo obravnavalo osnutek zakona o delovnih razmerjih po členih in dalo svoje pripombe. Pri tem se je oslonilo na poročilo posebne komisije, ki je podrobno proučila osnutek in seveda tudi na pripombe mnogih sindikalnih organizacij, ki so osnutek že proučevale.
Vse pripombe in stališča je predsedstvo sklenilo poslati Centralnemu svetu v proučitev.
Razprava o osnutku tega izredno pomembnega zakona pa s tem še ni končana. Republiški s vel poziva vse svoje organizacije, da pritegnejo čim širši
krog članov k obravnavi osnutka, kajti v sodelovanju čim širšega kroga delavcev in uslužbencev je zagotovilo, da bo zakon kar najboljši.
»Delavska enotnost« se je znašla v kaj neprijetnem položaju
V naslednji točki dnevnega reda je tov. Boštjančič poročal predsedstvu o sindikalnem tisku in sicer o položaju, v katerem se je znašla »Delavska enotnost« ob zamenjavi tiskarne, o položaju sindikalnega tiska v Jugoslaviji in vlogi tovarniškega tiska.
Brez predhodnega obvestila je tiskarna »Ljudske pravice«, zaradi združitve dnevnikov »Ljudske pravice« in. »Ljubljanskega dnevnika« v eno časopisno tiskarsko podjetje, odpovedalo tiskanje časopisa. Uredništvo se je tako rekoč preko noči znašlo v neprijetnem položaju. Vodstvo »Slovenskega poročevalca« se sicer trudi, da na čas tn v redu tiska naš časopis. Vendar tamkajšnje razmere so takšne, da je predvsem tehnično ureja-
, Predstavlja• predloženi osnu-(u5 Prvi korak k njeni uresni-Vl- Meni pa, da so že pov--“h zredi pogoji, da zajame y Vloženi osnutek vse, ki so Redovnem razmerju, razen - dzbencev državne uprave. &ekJUl ne b!i bilo prav, če bi po-^ J urejali delovna razmerja ber^6’	prav tako druž-
I.Mošnje vreme Je čudmo muhasto. Kopalci, ki se kopljejov naših rekah, komatj ujamejo kalk lejp dan. Na našem Jadranu je seveda drugače. Sence neusmiljeno žge in topla morska voda človeka naravnost osvežili. Drznejši kopalci plavajo daleč ven na morje, tik ob obali, r plitvinah pa so si izbrati svoje mesto naši malčki.
nje lista otežkočeno in Je zunai«* nji ugled lista močno zdrsnili To je vzrok tudi znatnemu odpovedovanju naročnikov. Celotni proračun »Delavske enotno** sti«, ki ga je sprejelo predsedstvo, je postal nerealen, keaf doslej še nismo uspeli s tiskarn no »Slovenskega poročevalca«^ da bi nam dali proračune ztf svoje storitve. Predsedstvo j« poročilo sprejelo na znanje in je sklenilo izraziti nezadovoljstvo zaradi postopka z »Delavsko enotnostjo«.
Predsedstvo je tudi izreklo svoje mnenje o jugoslovanskem sindikalnem tisku nasploh. Ta tisk je sila razdrobljen in večkrat tudi dokaj slab, saj obstoje poleg republiških sindikalnih glasil tudi skoraj pri vseh centralnih odborih posebna strokovna glasila. Predsedstvo smatra, da bi bilo mnogo boljše eno samo osrednje jugoslovansko sindikalno glasilo, ki bi s splošno jugoslovanskega zrelišča usmerjalo delo sindikalnih organizacij.
Poleg osrednjega glasila naj bi zaradi jezika obstajala še republiška glasila sindikatov Makedonije in Slovenije, vendar tesno povezana z osrednjim glasilom.	i
Tovarniški tisk j naj bo orožje napredka v kolektivu!
Predsedstvo se je delj časa ustavilo tudi pri vprašanju tovarniškega tiska. V Sloveniji izhaja preko 30 tovarniških glasil. Nekateri so prerasli že okvir svoje tovarne, drugi pa so nebogljeni. Ti listi bi bil; lahko, posebno v velikih kolektivih, močno orožje napredka v kolektivu. Zal pa tega ni mogoče reči skoro za večino teh listov. Lisiti so največkrat prepuščeni posameznikom. Niti politične niti družbene organizacije znotraj in zunaj podjetja, kjer ti listi izhajajo, jim ne dajejo dovolj pomoči.
Predsedstvo je zato sklenilo, da so dolžni republiški odbori te liste podpirati ih jim pomagati, dalje naroča vsem uredništvom tgh listov, da po en izvod svojega lista pošiljajo Republiškemu svetu, ki bo spremljalo rast in svetovalo ob vsakem primeru, da ti listi v resnici postanejo orožje napredka v rokah kolektiva.
Do septembra bo Republiški svet pripravil podrobno analizo tovarniškega tiska in sklical posebno konferenco, posvečeno temu tisku.
(Nadaljevanje na 2. strani)
S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER
DANAŠNJI CAS ZAHTEVA ClMVEC ZNANJA
Boljša proizvodnja
bo zagotovila ustalitev trga, znižanje cen in rast življenjske ravni
Tova-riš Tone Sturmi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Koper, je »a plenarni seja sveta, ki je bila v soboto, 28. t. m., poročal o izpolnitvi polletnega plana v koprskem okraju. N jegovo poročilo so še dopolnili člani plenuma s podatki o izpolnjevanju plana v občinah, in sicer v posamez nih večjih in manjših podjetjih. Razprava, ali bolje reče no analiza o izpolnitvi plana okraja, občin in podjetij, je temeljila na ugotovitvah, kakšen odnos so imela vodstva podjetij do proizvodnje, do izpolnjevanja pl ana in preusmeritve gospodarstva in kakšne uspehe so dosegli ponekod v minulih me-
secih ter kaj bi morali če vali načela sedanjega
* Podatki o gibanju proizvodnje V minulem .polletju, ali bolje oročeno, v prvib petih mesecih (večin« izrečenih podatkoiv, tako za okraj kot za občine, razen za obč no. Piran, je upoštevala proizvodnjo v prvih petih mesecih) kažejo, de je industrija na območju koprskega okraja izpolnila plan s 24 odstotki. Ce upoštevamo prodano, vendar še neplačano blago, pa je industrija jzpoOn la plan s 30 odstotki. To -pomeni, da se je giba.)S proizvodnja v prvem polletju na ravni, republiškega povprečja. Ugotovitev, da je treba v naslednjih mesecih -Izpolniti še 70 odstotkov letnega plana- terja posebno veliko zavzetost za delo in terja odstranitev tistih silabosti. ki so doslej kakorkoli vpl vale na nižjo izpolnitev plana, kot bi jo lahko dosegli.
Razen že splošno znanih težav, kot pomanjkanje električne energije, kreditov itd., je na omenjeno izpolnitev plana v koprskem okraju vplivala tudi vrsta slabosti. In prav o teh slabostih, znotraj kolektivov so člani plenuma veliko razpravljali z namenom, da koristijo gospodarskemu napredku in opozore člane sindikalnih organ za erj, kaj naj store za kar najdosiednejše uresničevanje načel sedanjega, gospodarskega razvoja.
Na plenumu je bilo rečeno,
storiti, da hi dosledneje uresni-gespodarskega razvoja.
da vodstva podjetij skoraj nikjer niso sprejela dovolj resno napovedanih sprememb. Zavoljo tega tudi marsikje niso usmerili vseh svojih sil za izboljšanje organizacije dela, pospeševanje storilnosti, smotrnejšo zaposlitev itd. Marsikje sedaj opravičujejo razmeroma slabo izpolnitev polletnega plana s poznim izidom zveznega, republiškega, okrajnega in občinskih družbenih planov, tarnajo nad predpisi- češ ta in ta predps nas bo prizadel, spremeniti ga je treba, drugače bo podjetje zašlo v hude finančne težave. Po sprejemu družbenih pianov so marsikje čakali na spremembe posameznih instrumentov, da b-; laže »dihali«, ali bolje rečeno, gospodarili po starem.
Vodstva podjetij so ob teh »opravičilih« spregledala, da instrumenti družbenih planov izražajo le že pred mesec napovedani smisel gospodarskega razvoja. Spregledali so, da družbeni plani v bistvu določajo le takšno ali drugačno porazdelitev sredstev med. zvezo, republiko, okrajem, občino In podjetjem. Uzakonjuje le vse t ste stvari, izrečene že lani. v jesenj in letos spomladi, ki bi kakorkoli vplivale na povišanje proizvodnje, ustalitev trga in s tem na postopno rast življenjske ravni delovnih ljudi.
Prav zato, ker so v goepodar-skih organizacijah spregledali
mer v vzipodbudnejšem načinu nagrajevanja, varčnejšem ravnanju s surovinami, bolj urejenem knjigovodstvu itd.
Razprava na plenumu je pokazala, da so sindikalne organizacije v podjetjih doslej premalo opozarjale vodstva podje-t j na vse te slabosti in niso dovolj ostro zahtevale od organov gospodarjenja, naj o njih razpravljajo jn potlej primerno ukrepajo. Prav zato so člani plenuma sklenili, naj občinski sindikalni sveti takoj, ko bodo zbrani podatki o izpolnitvi planov občin, temeljito razpravljajo, kako se je doslej gibala proizvodnja, cene, zaposlitev delavcev itd. Vzpodbujajo naj vodstva podjetij za analizo delovnih mest, proučevanje procesov dela, za uvajanje premijskega sistema, nagrajevanje Po učinku itd. Skratka, sindikalne organizacije, kot organizacije proizvajalcev, naj store karkoli je mogoče za čim uspešnejšo izpolnitev plana v drugem polletju. Przadevajo naj si, da bi v podjetjih zavel drugačen odnos do proizvodnje, kajti od tega je odvisna ustalitev trga. rast proizvodnje, znižanje cen in hitrejša rast življenjske ravni.
Občiiii-siki SfTrd likalni svett v Slo-vem sik ih Komjicah je sklical ves sindikalni aktiv. Na sestanku. katetre g a se je udele-žiiio 50 odbornikov, so obravnavati osnutek novega zakona o delovnih razmerjih. V triurni plodtni razpravi so odbor., niiki dali več svojih predlogov in pripomb k posameznim določilom. Sindika-lni svet bo vse te pripombe postlal v nadaljnje reševanje pristojnim sindikalnim organom. L. V.
Seminar v jeseniški železarni. — Sindikalna podružnica jeseniške železarne bo priredila seminar za vse politične aktivi. ste železarne ter za vse člane centrsinega jn obratnih delavskih svetov. Seminarja bosta dva in ju bo obiskalo skupno okoli tri Sito ljudi.
Ali si med njimi ?
Ce tc od c&tobra do začetka junija zamese pot v večernih urah mimo V. državne gimnazije v Ljubljani, jih bo« mnogo opazil, ki hitijo z aktovkami pod pazduho v šolsko poslopje. To so ljudje, ki razon službe obiskujejo večerno ,gimnazijo. Ti niso živeli v takih razmerkh, da bi se mogli šolati. Sedaj pa vidijo, da sedan jost zahteva od njih čimveč šolske izobrazbe, čimveč znanja. Med njomi so tudi taki, ki so že dovršili kako strokovno šolo ali pa so se izučili kalke obrh, pa se jim zdi, da so Zigrešiili poklic in so mnenja, da je še vedno čas posvetiti se učenju m preko njega priti do cilja, do poklica, ki si ga žele. Vsak izmed teh kna različne vzroke za študij in različne cilje.
Za nas je najvažnejše, da so to člani naše sindikalne organizacije. Če sindikalna organizacija spremlja člane pri njihovem delu, v borbi za lepšo bodočnost, bi bilo pravilno’, da bi se zanimala tudi za tiste, kj poiučujejo. Poučevati morajo profesorji, ki jim ni važen
samo čimprejšnji konec šob&e uI< in honorar, pač pa to, da bodo * svojimi predavanji koristil^ tisO* ki žrtvujejo za svoj študij sn0<:,,j denar in čas, ki bi ga morali končanj službi porabiti za razve> drilo in počitek.
In še nekaj. Prejšnja leta je v(r čina ob času izpitov dob*k študsl' skj dopust. Letos pa podjetja, kiD* so v službi, o študijskem dopust11, niso hotela nič slišati. Seveda velja to za vse. Mnogi pa so m0! rali ob tej priložnosti izrabiti rodni dopust. Tako so bili, kij1^ temu, da med letom opravilli:>)l, dvojno delo, prikrajšani za pust, ki bi služil razvedril« u> p‘l' hiranju novih moči za M.iiilalj‘fIi' uspešno delo.
J
Stvar sindikaSme organizacije u«! bi v bodloče tudi bila. da prisLo! tem ljudem ob času izpitov ^ nekaj dnj študijskega dopusta 1 tako rudi na ta način, ipodtpre Mfri brazbo svojih članov.
M. J-
; (Nadaljevanje s 1. strani)
Društvo
prijateljev prirode naj se pripravi za ustanovni občni zbor
Predsedstvo je poslušalo tudi poročilo o stanju Društva pri-jalpljov prirode. Razdelilo je sredstva v Višina 24 milijonov diniairjev na okrajna društva prijateljev prirode. Ta sredstva je za oirgamizacijo izletišč, tatoo-mišč, opremo počitniških domov dala na razpolago Zveza, Republika in okraji.
Predsedstvo je naročilo republiškemu inj ciaitivnemu odboru, da timprej izdela pravila društva. Pri tem je pripoinočiiJa, naj bi v kolektivih obstajale družine društva prijateljev prirode v občinah in okrajih. Članam&ia naj bi bila posamična in sicer za člane kolektiva po 5 dinarjev mesečno, za njegove svojce pa 2 dinarja. Vsa organizacija društva pa mora sloneti na tem. da svojemu članstvu oskrbi resnične ugodnosti cenenega, koristnega in zdravega razvedrila v svojih izletiščfiih, taborih ja počitniških domovih.
vse našiteto. si niso dovolj prizadevali izkoristiti vseh notra- f
nj h rezerv za povečanje storilnosti za rast proizvodnje. Člani plenuma so. opozorili na nekatere stvari, ki bi lahko pospešile rast proizvodnje. Lani
OB 20-LETNICI TEKSTILNE STAVKE’ V KRANJU
ZMAGOVITI BOJ
je na 'primer delalo v gospo-d3rs>Wiu na področju koprskega okraja 22,2 odstotka delavcev v normi in	Letos pa jih
dela po normi šele 25,2 odstotka. V kmetijstvu delavci sploh ne delajo po učinku. Najbolj' občuten porast del-a po učinku je opaziti v gradbeništvu, kjer je lani delalo 35%, letos pa dela po uič nku 56% delavcev. V stovikiih podjetjih so letos za-posilili precej več deta v cev in uslužbencev. V piranski občini je realizacija proizvodu j e za 11% večja kot lani, zaposlili so za 31% več delavcev, plače pa so porasle za 46%. Razmerje med	r e al i zac i jo	p roi z vodu j e,
številom zaposlenih im izplača-n mi plačami je skorajda enako tudi v nekaterih drugih občinah.
Če nikjer drugje, je šemo v tem del skritih rezerv za povečanje proizvodnje, za ugodnejšo izpolnitev plana. Seveda so možnosti itudi drugje, na pri-
Leto 1836 je v zgodovini delavskih bojev Slovenije eno najbolj razgibanih. Monarhofašistični režim Stojadinovica je na najbolj premeten način teptal že 'talko majhne delavske pravice. Delavstvo je zato bilo primorano braniti svoje osnovne življenjske pravice. Vladajoči režim bana Natlačena je v Sloveniji oznanjal »krščansko ljubezen do bližnjega«, da bi razbili enotnost delavskega razreda. Beseda »ne ubijaj« je bila samo geslo, s katerim so hoteli pokoriti malega človeka-delavca. Ni .leda r pa niso pokazati na kapitaliste, ki so iz dneva v dan nečloveško izkoriščali delovnega človeka, mu izcejal-, kri in njemu ter njegovi družini jemali osnovne pravice do življenja. Vekk odstotek delavcev je bolehal za tuberkulozi o tem so pisali delavski pa tudi ostali časopisi, vendar kapitalistov to ni ganilo. Njihova edina skrb je bila, kako izcediti iz delavčevih rok čim več je dobičke.
Takratne sindikalne organizacije so bile pod vplivom različnih političnih strank Zato tudi niso bile sposobne napravit*! odločilnega koraka za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Kna-nj kot središče Gorenjske se je po pivi vojni razvil v močno središče tekstilne iindustrije. V eedmih tekstilnih
podjetjih je bilo zaposlenih blizu 7>JXK) delavcev, pretežno žensk. Ti delavci so prihajali iz bližnje jjn daljne okolice. S seboj so prinašali zastarelo miselnost takratnega življenja na vasi. ki se je kazalo v slepi pokorščini do predstojnikov. to je do priseljenih tujih gospodarjev. Slednji so kmečko zaostalost znali izkoristiti za sebe. Težki milijoni s0 romali v tujino. Delavstvo pa je trpelo. Zna.no je, «da družina svojemu očetu, kj je truden omahnil v smrt. ni mogla plačati niti pogreba, medtem ko je kapitalist dal postaviti kamniti spomenik svojemu poginulemu psu. Tako izčrpano in zaničevano delavstvo je moralo trpeti nad deset let, vse do ustanovitve Ljudske fronte.
S&ndiiikaline organizacije, ki so bile glede n« strukturo tedanje družbene ureditve neenotne, so se na poziv Komunistične partije na skupnem sestanku dogovorile za enoten nastop proti tujemu in domačemu kapitalu kakor tud,] proti tedanjemu vladajočemu režimu. Njihova osnovna naloga je bila. doseči podipis kolektivne pogodbe, s katero bi, bile zajamčene osnovne pravice zaposlenih delavcev. Ti so to ponudbo sprejeti z veT.lkim navdušenjem. Medtem ko so »jndika.lne organizacije pripravljale predlog kolek-
tivne pogodbe, so komunisti 'a* mine. Paoež brata Terana, ^
______ 4._________r, _ JCto.rt D1 .J
komunisti
in drugi v tovarnah z živo P1
pričevalno besedo pripravil ^ de:avstvo na spopad za dos ^ osnovnih človečanskih pravic. prepričevanje in grožnje teda?^ političnih strank niso uspele. l avci niso odst opili od skup o ^ boja. Podjetniki so sicer sP,e(\' predlog kolektivne pogodbe, dar so se pogajanja med sihu^V/
im Zvezo industrij cev dne ^ rT"r'*	- Z-v •
gusta 1936 razbila, ker je . ^ joer industrijcev zavrnila podpis lektivne pogodbe.
Kocka je padla. Mera je prekipela, tekstilno delajte je pod vodstvom Kcmun.isj'* ;j-,0 partije sprejelo boj. SindJk^-
organizacije so 23. avgusta ‘anj^ nitzirale skupno jadrno zborov?^*, na dvorišču hotela »Stara 1
Il-a VI VVJIIIEjUU liLTLCIU »O i. C* IO - (ftt**
Podjetniki in inozemski si nikakor niso mogli Ijati. da bo izkoriščani del človek, ki je nad deset nižno krivil hrbet in jim s s mj, žulji doprinašal ogromne bičke, zmožen tako enotnega stopa in odpora. Na dan gusta so tekstilni delavci sprejeti borbo, ki Jim je b1,a
pustili stroje In odšli povorki na zborovanje. Zast posameznih ongam.iizacii so rovanju govorili o poteku jani kakor tudi, da sl bo c stvo priborilo svoje pravice bo enotno.	. ,4 ^
Drug)} dan. 2A avgusta <^D e popoldan, so tovarniške sire
SIROM PO DOMOVINI
Praznovali smo 22. julij
iz SLAVNIH DNI ZASAVSKIH REVIRJEV
Ob spvmsniku
Majhna, suhljata, od sonca za-gorenn Uc je hitela Mlakarjeva ihama v dolino. Cina ruta ji je. pokrivala gube na obrazu. Ljudje, ki so jo srečavali, so se čudili. Kam neki gre danes, saj je vendar nedelja? Mlakarjeva mama pa je tiha in mirna, globoko zamišljeni a neenakomerno stopala tik ob robu ceste in gledala predse. Droben pesek na cesti je škr-tal pod njenimi čevlji. Ni se zmenka za to, saj je v svojem življenju prehodila že toliko poti. Ko je prispela v dolino, se je ozrla na hrib nad vasjo, kjer stoji Veličasten spomenik padlim za svobodo. Kadar je kdo rekel »so padli za ljudsko revolucijo«, teh besedi ni razumela. »Padli so za svobodo«, Je zmeraj rekla. Ta spomenik je bil postavljen mnogim, mnogim, ki so padli za veliko stvar. Tudi njenemu sinu v spomin je postavljen. S silo mladega dekleta se je pognala v hrib k spomeniku. Ko se rnu je približala, ji je zadrhtelo srce, zastal ji je dih. To je spomenik njenemu sinu. Visoko je dvignila utrujeno glavo, da je pogledala vrh spomenika. V svoji žalosti je postala nenadoma ponosna na veliko delo, ki ga je opravil njen sin. Spomnila se je sinove mladosti, ko je še kot brezskrben otrok tekal za živino po pašnikih Bloške planote in kdaj pa kdaj na skrivaj prinesel domov' jajca te ali one ptice. Bil je razposajen In nagajiv, a dober. Nekega dne je rekel: »Mama, jaž moram iti!« »Kam?« »V partizane. Tja, kjer se že drugi bore za nas vse. Grem pomagat.«
_je dvakrat se Je potem še vrnil domov. In potem? Sporočili so ji, da je padel. Padel? Kaj je to? Da, omahnil je v neenaki borbi. Kdo ga je zadel. tega Mlakarjeva mama ni vedela. Vedela je le to, da so se proti njemu borili vsi, Prav vsi. Nemci, Italijani, četniki, belogardisti in ustaši. Da, njen sin se je boril za pravično stvar — za svobodo. Slišala je o njego-vem junaštvu, čeprav ji ni tega sam pripovedoval, ko je dvakrat P»išel domov. Bil je skromen in hi k dar se ni hvalil.
^ dolgo potem ko so drugi ljudje že odšli, je Mlakarjeva mama 8e stala ob spomeniku in se pogovarjala s svojim sinom.
Ivan Skerbec*
V Rušah in okolici
Petnajsto obletnico Dneva vstaje so prebivalci partizanskih Ruš m bližnjih va<si dostojno proslavili. Osrednja proslava je bila tudi letos v Rušah.
V soboto ob 12. uri je bil zbor norcev in pripadnikov predvoja-Ske vzgoje, ki so v treh patruljah
odšli preko Lobnice in Smolnika na Šumik, od tam pa k poslednjemu bojišču pohorskega bataljona — Trem žebljem. Isti dan ob 10.30 uri je bila krajša kome-morativna svečanost s polaganjem vencev pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ob 2i). uri pa je bila v domu TD »Partizan« slavnostna akademija z Izbranim kuiturnoprosvetnim sporedom. Na sam praznik Dneva vstaje je ob peti uri zjutraj izpred spomenika padlih odpeljal avtomobil s svojci vseh tistih padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki se v patrulji niso mogli udeležiti pohoda na mesto poslednjega bojišča. Na posebno ko-memorativno proslavo, ki je bila v nedeljo dopoldne pri Treh žebljih in kamor so prišle patrulje z vseh strani Pohorja, so bili prepeljani preko Oplotnice.
Kakor v Rušah, so kljub slabemu vremenu lepo uspele tudi proslave v Bistrici, Lovrencu, Selnici, Fali in v nekaterih drugih krajih. Se posebej lepo je uspela slav. akademija v Bistrici pri Rušah, ki jo je pripravil vaški odbor SZDL. V pestrem dveurnem programu je nastopila mladina v režiji tov. Ančke Čebul z igro enodejanko »Srečanje v Gorah« in recitacijami, citraši pod vodstvom tov. Mohorkove so izvajali vrsto narodnih pesmi, nastopili pa so tudi pri občinstvu priljubljeni pevci domačega pevskega zbora.
G. G.
V Slovenskih Konjicah
Za praznik Dneva vstaje je krajevni odbor Zveze borcev skupaj z vodstvom železniške postaje v Slovenskih Konjicah odkril spominsko ploščo dvema železničarjema, ki sta bila pred vojno zaposlena, med okupacijo pa aretirana in nato 27. decembra um v Mariboru kot talca ustreljena. — Prvi, Franc Tratnik, je bii Šef postaje, drugi, Julij Hunič, pa prometnik. Plošča je vzidana v poslopju konjiške železniške postaje.	L. V.
ZAGORSKI PRAZNIK
Zagorje bo slavilo 9. avgusta svoj vsakoletni praznik NOB. Tega Jne leta 1941 so napadli zagorski (partizani v sestavu 1. Revirske čete nemško žandarmerijo v Toplicah pri Zagorju.
Napad ;e izvedla četa komandirja Cirila Groznika ki politko-
pnoti nemški okupacijski oblasti. Mnogi ljudje, zlasti komunisti, odhajajo v gozdove. Nemška policija navaja, da je -iz povsem verodostojnih stranii zvedela, da Se zbirajo uporniki v vetlikem številu pp Mrzlici, ki je hribovski kraj na meji Trbovelj, Šentpavla
misarja Lojzeta Hohkrauta, ene- 'n Hrastnika- Tam da prepevajo ga izmed prvih organizatorjev u- angleške in ruske pesmi v stoven-
V Prekmurju
pom iškega gibanja v Zasavju.
I. Revirska četa je vlila v srca Zagorjanov in ostalih Zasavcev pogum im jim je bila dokaz, da so partizani močni, kar se upajo napadati celo do zob oborožene Nemce v njihovih uorjemih postojankah.
Napad je močno razburil nemško poveiljstvo, zlasti še spričo težjih izgub in zaradi ostalih akcij, ki so jih izvedli tega dne zasavski partizani. Skupina, v kateri je bil partizan Lojze Ribič, )e minirala oporni zid v Bovškem grabnu na cesti Zagorje - Trbovlje.
Zaradi tega je postala ta cesta tned obema glavnima zasavskima krajema neuporabna in se je kmalu po mrniiranju primerila Nemcem huda nezgoda. Nemški kamion je naletel na neprehodno cesto in je zdrvel zaradi ruševin v obcestni prepad ter se razbil. 2c pred tem so zasavski partizani dne 22. julija 1941 na praznik vstaje minirali tudi zasavsko železniško progo med Trbovljami in Hrastnikom.
Za razgibano delovanje zasav-
skem prevodu. Iz nemškega poročila v juliju leta 1941 - takih sporočil je v arhivu nanodnoosvooo-
dfflmih muzejev več in različnih datumov - je razvidno, da napovedujejo »banditi« v zasavskih hribih napade, ki se bodo začeli v najkrajšem času na nemške postojanke. Zato so nemška obl ust va
Nemci zaprli v Zagorju 50 domačinov, Nemci pa so •izvedli aretacije vjdl drugod, tako na Polšni-ku, Zidanem mostu in po drugih krajih Zasavja. Takoj po tem napadu pa sa Nemci v Zasavju povečali svoje postojanke im dobili povsod tudi dodatek v polictljskih psih, tako jim je ta napad v začetku avgusta leta 1941 pognal strah v kri in kostj pred partizani.
Dva tedna po napadu na Zagorje se je maščevala okrutna o-kupatorska vojska na nečloveški način; 24. in 25. avgusta 1941 so ustrelili več talcev. Nekaj talcev je bilo iz pohorskih krajev zaradi tega, ker so napad na Ribnico na Pohorju izvedli partizani Pohorske čete. Na letaku, ki ga je izdal zaradi ustrahovanja prebivalstva šef nemške civilne uprave, pa st* zapisana tudi dva talca te zagorske doline, in sicer Branko Rabič, rudar, rojen leta 1922 v Kosšvcu pri Zagorju in Leopold Grahek, rudar, biva joč v Toplicah pri Za— gorju, rojen leta 1920, in trboveljski rojak Jože Tovornik, dijak, rojen leta 1920. Istočasno je bila ustreljena tudi študentka, znana aktivistka Slava Klavora iz. Maribora ter sekretar celjskega okrožnega komiteja KPS In komandir Celjske partizanske čete Prane Vrunč-Ruzdo, rojen 1.1910
Ti podatki so zabeleženi po nemškem izvirniku, ki je ohranjen med dokumenti Muzeja narodne
Kakor vsako leto, tako so tud! letos po vsem Pomurju svečano proslavili 22. julij •— dan vstaje. Večer prej so zagoreli številni kresovi na vseh višjih gričih. V Murski Soboti so imeli lepo kulturno akademijo in svečano sejo občinskega vodstva Zveze borcev. *
V Ljutomeru je bila na Dan vstaje parada obveznikov predvo-jaške vzgoje in strelsko tekmovanje.
•
Pri Vidmu ob Ščavnici so ob prazniku vstaje odkrili spomenik žrtvam nacizma.
Spominsko ploščo so ta dan odkrili tudi na Murščaku blizu Kadenc.	Franc Senjur.
zaskrbljena.	_	___________ ________ _________
Posebno poročilo javl ja tudi, da osvotioditve. V seznamu talcev je , m	...	k pobegnilo 22. junija leta 1941	»Wel>cr Franz« Iz Škofje vd~
sk.h partizanov pa na, govori tu- 72 delavcev komunistov iz Žagar- * prj Celju in po poklicu gozdar, d. dep vo, da so .zvr*,!, se vec,o ja> TlWalj in Hrastnika z dela raj^ 17. marci I«a 1917. Nem-studio tiKil v noči od 3. na 4. a>v- •	«■	:	»	•	1	.	____«...
akcijo tudi gnst, ko so vdrli v zaigorako rudniško reparacijo m razstrelili električni motor, ki je dajaJ rudniku pogon siko silo.
O teh pomemibnili zgodovinskih dogodk.hh so oh ranjeni tudi nemški viri in dokumenti, ki izpričujejo ,potek im razvoj dogodkov.
Nemška državna policija v Celini je sporočila nemškemu komandantu državne varnosti za Spodnjo Štajersko, da se Ljudstvo v vsem Zasavju sovražno obnaša
in pomnožilo' uporniške vrste v zasavskih gozdovih.
Nemški komandanti v Zasavju naprošajo za okrepitev posameznih žandarmerijskilh in drugih oboroženih postaj nemškega oku-
ci seveda niso vedeli, da so ustrelili pod tem imenom olana CFC KPS Slavka Šlandra, ki je hit ilegalec in je imel ponarejeno ie-giioimacijo na ime Franceta Vebra* Napad, izveden 9. avgusta na
patorja. Take obupne klice je raz- Zagorje, je danes simboličen
___;	____•»	.	1	.v.
*OanUe. da se pručenJa splošne straže okoli tovarn niso preplašile tavka te-kstuinega delavstva. Bur- stavkajoče delavstvo Zandarjt sc «0 a zija t posebno pa zaščitnica ka- dobili pomoč iz vse države, pa Pitala takiia.tna JRZ) je bita v tudi vojska je bila v pripravlje-^Ubem položaju, ker so delavci nosti. Tako je minil avgust in po-ostaii v tovarnah. Stavkali so po- lovioa septembra. Delavstvo je ob strojev in tako povedali vse- podpori Partije vztrajalo pri svoji svetu, da so tovarne, zgrajene zahtevi In prišel le 16. septem-*** račun delavskih žuljev, njiho- *>er*
Ban Natlačen {in njegovi najožji sodelavci so dokončno skovali peklenski načrt. Dne 16. septembra ob 4. zjutraj so pripeljali iz Ljubljane posebni vlak ljubljanske policije in poklicnih gasilcev. S pomočjo žandarjev je ta organizirana drhal v ranih jutranjih urah vdrla v kranjske tovarne ter s puškami, bajoneti brcanjem, pretepanjem in solznim plinom pričela izganjat: neoborožene ljudi iz tovarn Težko je povedati tistemu, kdor m videl teh do krvi pretepenih žensk, ki so se preko savskega mostu vračale na svoje domove K! e rof ašisti en j režim Natlačena je ta dan dokončno odkril svoj pravi obraz. Prav ti ljudje, ki so desetletja govorili in trdili, da so zastopniki slovenskega delovnega človeka, so odvrgli svojo krinko In dokazali, da niso nič drugega kakor samo hlapci tujih in domačih izkoriščevalcev.
S to sramotno akcijo so tudi hoteli zadušiti stavko. Toda delavci so stavkali! doma. dokler nt bita podpisana pogodba. Sledili so odpust,- najboljših tovarišev. Delavstvo se je kljub temu pod vodstvom komunistične partije še nadalje bojevalo za jzbol jšanje osnovnih pravic in se obenem pri-
deiavci vseh slovenskih ^stU.nih tovarn Pričel
bol	-	- • -	-	-
Takoi drugi dan, 25.. avgusta, ^ bdita na mestni občini pogajala. Podjetniki s0 izjavili, da so Popravljeni nadaljevati s pogaja-če delavstvo zapusti tovarne ^»dikalne organizacije so na to Postale, toda stavkajoči niso ho-0 tem nič slišati. Os tal j so t tovarnah. Pozivu kranjskega ekstilnega delavstva so se od-. Vcili o \rr»l \ro<a-Vt	te—
je naj-
R. ogorčen boj dveh popolnoma ,! nasprotujočih sil. Na ehj strani s takratnim monarhofaši-ucnti-n režimom, .s podporo žan-arjev na drugi strani pa izčrpa-^ ’ goloroko delavstvo s trdno ve-v. svojo zmago. Ne samo Slo-tudi stara Jugoslavija, ves tfJčl0vn\. proletariiat je prisluhnil • šv - 11	°čnem u gibanju s 1 o ven-
her?a tekstilnega delavstva. Obe-r-J11 ba so pričelia z intervencijo 80 ria tuja poslaništva Zahtevala t0vOfi reakcionarnega režima, naj var.ne izpraznijo. Zato je vlada thaK?'0*71 ^tlačenom začela giste-najb n° Pri)Pravl.iati načrt za eno

sramotnih akcij, kar jiih
rtv,^ zgodovina slovenskega na-la ^^bena grn>žnja ni oomaga-®Voi£J'avci 11130 hotel; odstopiti od zahtev. Tudi žandarske
pravtjalo na poslednjo borbo proti najboli grobi obliki kapitalizma ki je nastopaj pod krinko nemškega nacizma, Prav ti delavci, pretepeni v letu 1936. so jeta 1941 pokazali naj večji patriotizem do svoj e domovine Vključili so se v Osvobodilno fronto. Velika večina teh delavcev je s puško v rokah branida svojo rodno zemljo, trpela in umirala v taboriščih za svobodo. za boljše življenje.
Ob 20. obletnici stavke tekstilnega delavstva se moramo »pomniti padlih tovariše v narodnoosvobodilni borbi. Tominca, Papeža, brata Terana. Žagarja, ki šo bili glavnj organizatorji stavke. Prav tj tovariši, komunisti so dvignili v kranjskih tovarnah delavsko zavest. odpravili srednjeveško zaostalost ter s tem mnogo pomagali tekstilnemu, delavstvu.
Te napisane besede naj bi bile . naši mladi ge ne nacij.* v poduk povedati jim želimo kako težko borbo smo v takratnem času vodili slovenski delavci- za svoje osnovne življenjske pravice Naj bj mlada generacija spoznala veličino te borbe, da jo bo z nad a prav ceniti, d3 bo spoznala kako velikega pomena je pridobitev delavskega samoupravljanja Nikdar pa ne smemo pozabiti, da je bila Ko-murvstičn.a pc rlttj a tičita, k.i je moralno in idejno dvigala delovno ljudstvo v hudem boju proti nekdanjim. Izkoriščevalcem ter ga s tem usposobila, da je bi,l0 sposobno napisati v naši narodni zgodovini naj lepše strani
JI. P e stotni k
požillfaJ na vse strami, prosil za pomoč mi večje količine m uniči je in orožja komandant žamcLarmeri-je N ii hlod or iz Trbovelj, pa tudi drugi.
Zanimivo j*e tudi nemško poročilo o zgodovin sik ih dogodkih dne 9. avgusta 1941 na dam, ki so sl ga Zagorjani izbrali: za svoj krajevni praznik NOS. Nemčki dokument z dne 27. avgusta 1941 — okupatorska posadka v Zasavju je potrebovala precej časa, da se je opomogla od strahu, zbrati a potrebne podatke in sporočila o napadu na Zagorje podrobnosti svojim nadrejenim organom. Ta napad se je začel 9. avgusta ob po! enih ziutfaj, izvedlo ga je po nemškem poročilu »30 oborovennth komunistov«, med njmi pobegli komunisti Jože Umek, Alojz Ribič in Milan Mrzelj. Po napadu so
min zagorske občine na narodnoosvobodilni boj. saj je dal takrat mogočem razmah novim podvigom in sabotažam v vsem Zasavju. ki jih tudi streljanje talcev in Števili ne aretacije niso zaustavile.	Jože Zupančič
Proslava Dneva vstaje v Novem mestu
Dan vstaje so svečano proslavili tudi po vsej Dolenjski- Največja prireditev je bila v dolenjski metropoli, kjer je na množičnem zborovanju govoril Član občinskega komiteja ZKS Rado C4-goj. Na Dan vstaje pa so na Gornjem vrhu pri Dobriču odkrili spominsko ploščo Jožetu Slaku -Silonu. Nastop pevcev s sodelovanjem godbe iz Trebeni Je dvignilo prijetno razpoloženje.
Zveza borcev je v Dobrepoljah lepo uredila grobišče 31 padlih partizanov, v nedeljo 22. julija pa so jim tudi odkrili spomenik.
ZA OBČINSKI PRAZNIK
Čestita vsemu
PREBIVALSTVU
Papirnica
Ko! rc@tro
NASE GOSPODARSTVO
DELAVSKI SVET PODJETJA »SVILANIT« V KAMNIKU ZAHTEVA PRISILNO UPRAVO
DOBRO GOSPODARJENJE
JE PLOD PRIZADEVNOSTI VSEGA KOLEKTIVA
! Sa.m sebi sem se zdel oni dan neresen, čeprav so mi ljudje pripovedovali hudo, hudo resne stvari. Venomer sem mrmral tisto, tolikokrat premleto radijsko reklamno vižo:
Kravala ni copata, ki čisto jo pri tleh, kravata je krog vrata vsakomur na očeh ...
'Konca viže se nisem in nisem spomnil. Toda vem, ste že uganili. Obiskal sern podjetje »Svilanit« v Kamniku.
Da, podjetje »Svilanit«, nekdaj sloveče, donosno podjetje, ki je plačalo precej tisočakov za tole reklamo. Podjetje, ki je poslovalo z nekaj deset milijoni dinarjev na leto, slovelo kot proizvajalec odličnih izdelkov, sedaj pa ...
•
Sedaj pa k temu, za nekatere neresnemu uvodu, nekaj podatkov o položaju podjetja. V »Svilanitu« so računali in še računajo, da bo znašal letos, njihov bruto produkt 505,500.000 dinarjev. Ce bi hoteli izpolniti jplan prodaje, bi morali v prvem četrtletju vnovčiti za 168,500.000 dinarjev raznih svojih izdelkov. V resnici so prodali v prvem četrtletju le za 110,629.209 din blaga. Vzroki?
Znamo je, da se skorajda v vseh tekstilnih tovarnah kopičijo zaloge blaga, ker se je trg umiril, je dokaj dobro založen z blagom in kupci ne hlastajo več po blagu kot pred letom, dvema. Previdnejši so pri nakupu, saj cene blaga postopoma upadajo in tudi zahtevnejši so glede kakovosti blaga.
Tako kot drugod je tudi v »Svilanitu«, seveda z neko izjemo. Po poroč'iu računovodje je imelo podjetje ob zaključku prvega četrtletja na zalogi 59,204.058 metrov blaga v vrednosti 23,070.348 dinarjev (po lastni ceni). Toda razmere, na trgu niso krive, če vodstvo »Svilanita« ni prodalo vsak mesec toliko blaga, kot je računalo, če so se v skladišču kopičile zaloge. Vzroki za slabšo prodajo so razen razmer na tr. gu tudi v slabi kakovosti nekaterih njihovih izdelkov. Ze v prvem četrtletju so namreč kupci po poročilu računovodje vm'li podjetju 8.9% blaga slabe kakovosti, oziroma je moralo podjetje kupcem popustiti pri ceni. In takšnega nekurant-nega blaga je v skladišču še sedaj za nekaj - milijonov. Kot pravijo, ga bodo vnovčili tako, da bodo iz nekaterih vrst blaga izdelali rute, prtičke itd., ker celih bal ne morejo prodati zaradi tkalskih napak.
Razen tega, da imajo v skladišču precejšnjo zalogo blaga, dobrega in slabega, so »Svitom tu« tudi dolžini kupci. V prvem četrtletju so jim bili dolžni 65,121.987 dinarjev. Seveda je tudi »Svilanit« dolžan precejšnje^ zneske svojim doba. viteljem (predilnicam), gradbenemu podjetju Slovemija-ceste, Toplovodu, Mestni hranilnici ljubljanski in skupnosti. Podjetje na primer ni v prvem polletju plačalo skupnosti 20,794.320 (dinarjev prometnega davka. La-
ni marca si je vodstvo »Svilanita« izposodilo 37 milijonov dinarjev kredita pri Mestni hranilnic: ljubljanski Z odplačilnim rokom 19 mesecev in 9-odstotnimi obrestmi za gradajo novega obrata v Perovem. (V dveh poslopjih so kotlarna, tkalnica, barvarna, tiskarna itd.) Obrat še n: povsem dograjen. Mimogrede povedano, v novi zgradbi imajo skladišče brez oken, torej brez naravne ventilacije in ga prezračujejo umetno. Vsake toliko časa razgrinjajo oziroma previjajo blago v balah, da jim ne splesni. «
Da, v takšnem položaju je sedaj- podjetje »Svilanit«. Zadolženo je, drugi so dolžni njemu, ima nedograjeno tovarniško zgradbo, zaloge kakovostnega in tudi nekakovostnega blaga.
Prav sedaj bi podjetje preklicano potrebovalo reklamo, kakor tisto pred letom, dvema, ki je že marsikomu presedala, da bi se otreslo zalog. Še bolj pa bi potrebovalo v narodni pesmi opevani »koren-lečen«, ki bi ozdravil »bolnika« in popeljal podjetje na pot donosnejšega gospodarjenja. O, veliko je ljudi, ki so že temu »bolniku« določali diagnoze in ugotavljali vzroke »bolezni«. Preberimo si jih.
Predsednik občinskega ljudskega odbora Kamnik:
»Zd; se mi, da je delavski svet že nekoliko prepozno pristopil k reševanju problema podjetja. (Stari delavski svet. Op. pisca.) Mislim, da bi bile te razprave na mestu že lansko leto oh pričetku gradnje. C e bi se delavski _ svet takrat zavzel za to vprašanje, ne bi bil danes »Svilanit« v tako kritični situaciji, kakor je. Mislim, da se kolektiv tega stanja tudi zaveda ...
Danes kupec išče kvalitetne izdelke in mi kot proizvajalci in kot kupci imamo eeve interes, da je blago kvalitetno. Da je prišlo do subjektivnih težav, je vsekakor krivda tehničnega vodstva podjetja. Za nekurant-no blago mora nekdo odgovarjati. Sklep delavskega sveta, da se da cela stvar javnemu tožilstvu, je popolnoma - umesten. Nujno je, da nekdo odgovarja za nastalo situacijo ...
Če frotir trenutno ne gre, naj se podjetje preorientlra na izdelavo tistih artiklov, ki so za trg interesantni. Naj se tovarna ravna po trgu in ne trg po tovarni«... (Iz zapisnika 3. seje delavskega sveta.)
Tajnik občine:
»če bi bil kolektiv enoten, se zavedal dolžnosti, kot se zaveda pravic, in ne bi bilo toliko zahrbtnosti in intrrgant-stva »navzgor« kot . tudi »navzdol«, bi bolje gospodaril: ...« . (Iz razgovora s tajni-; kom občine.)
Direktor Komunalne banke:
»Nepremišljeno zadolževanje za gradnjo .,. Zakaj, ima podjetje tako velike zaloge? Kre-
dit je bil zmanjšan zaradi velikih zalog blaga in surovin. Predlagam, da se zaloge znižajo... Ne strinjam se s tem, da ste začeli z gradnjo, preden ste imeli investicijski kredit. Pri občini imate še 7 milijonov dinarjev dolga. Vse to danes vpliva na finančno situacijo podjetja ...
Podjetje je delalo s tujim denarjem, saj ima za 58 milijonov dinarjev upnikov. Delalo je z državnim denarjem, ker ni pravi čas plačalo prometne, ga davka in zato tudi delavci n so prejemali pravočasno plače. Banka je uvidela, da je treba podjetju pomagati. Vendar do danes še nismo dobili potrebne dokumentacije. Zahtevamo garancijo... Banka podjeto ju lahko poviša kredit, vendar, kdo bo garantiral za povišan kredit 50 milijonov dinarjev?
Tudi v komerciali ni vse v re_ du. Razpošiljala je bale blaga, ki ga je kupec zaradi napak vrnil, drugemu, tretjemu, da, celo petemu kupcu. Namesto poizkusnih vzorcev, dolgih nekaj metrov, delamo »kilometrske proge« ...« (Iz razgovora.)
Zaključek:'1
Upam, dragi bralci, da ste že iz teh nekaj ocen lahko razbrali, da trg in kreditna politika nista kriva, če se je podjetje »Svilanit« znašlo 'v takšnem položaju, če so izdelovali in še izdelujejo razen veliko dobrega tud; slabo blago, če je podjetje zadolženo itd. Krivda je kar v podjetju samem. In vzroki?
Ze iz teh ' nekaj izjav, izrečenih v razgovorih, in na 3. seji delavskega sveta, ki je bila 12. 6. 1956, lahko, dragi bralci,
Marjanca Jemec: Tkalka
Se do danes podjetje ni poslalo aprilske bilance, čeprav je rok že zdavnaj potekel in bi morala biti v nekaj dnevih končana bilanca za mesec maj. Dokler bruto bilanca ne bo narejena, ni mogoče razpravljati o povečanju kredita.« (Iz razgovora in iz zapisnika 3. seje DS dne 12. 6, 1956.)
Računovodja podjetja:
»Septembra smo zaprosili za 123 milijonov dinarjev kredita. Dobili pa smo ga samo 78 milijonov dinarjev. Od tod izhajajo vse težave našega podjetja...« (Iz zapisnika 3. seje DS.)
Predsedniki sindikata, delavskega sveta in upravnega odbora: »Prejšnji delavski svet se ni dovolj uveljavil. Preveč je »kimal«. # Personalna politika je bila napačna. Če je kdo kaj grajal, je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno. V podjetju nimamo tehničnega vodje. Njegovo delovno mesto je bilo uk!-njeno. Tehniki so prihajali in odhajali. (Ti trije predsedniki trdijo, da je od leta 1952 prišlo in odšlo iz podjetja 11 tehnikov. Direktor zatrjuje, da so ee menjali samo štirje tehniki.)
razberete, da vodstvo podjetja ni odigralo tiste vloge, kot bi jo moralo. Če bi človek zapisal še vse, kar govore v podjetju drug o drugem, na primer o in-trigantstvu, razbitih avtomobilih, prodaji svile konkurenčne, mu podjetju, razbijanju strojev pred nekaj leti in nakupu strojev pred meseci, nesposobnosti tega in .onega, pijančevanju, nedisciplini itd., bi se sestavek raztegnil kot jara kača.
Nedvomno je, da je trg presenetil kolektiv »Svilanita«, da so se precej nesnvšelno zadolžili, skratka, da se je v podjetju porodila vrsta slabosti, ki jih sedaj pestijo ih ki jih niso začeli prav: čas odpravljati. Ne trg in ■ ne krediti niso krivi, če je včasih to ali ono blago zamaščeno z oljem, če izdelujejo blago s tkalskimi napakam:, če se v skladišču kopičijo zaloge tkanine slabe kakovosti in so jo delali kar naprej, čeprav ni šla v prodajo itd. Vzroki za n zko storilnost, za slabo blago, za težko prodajo itd. kore-nlnijo v nenačrtnosti dela vsega vodečega kadra od preddelavcev do direktorja. Vodstveni kader je odgovoren za slabo kakovost blaga. Odgovoren je, če v podjetju ni discipline, če niso uvedene norme ha vseh
delovnih mestih, kjer bi jih lahko uvedli, če so vzorci raznih vrst blaga prepozno izdelani, če so kalkulacije majave. Poglejmo na primer samo zajemanje stroškov. Tkanina za perlon kravate je stala v prvem četrtletju 4.105 dinarjev, v maju mesecu 760 dinarjev, blago za vlaknasti tisk je stalo v prvem četrtletji! 512, v aprilu 844 dinarjev; za progasti vatel je bila v maju v tkalnici obrata III za 27% nižja cena kot v prvem četrtletju, frotir »Leda« pa je bil v maju za 18% dražji kot v prvem četrtletju. Tako različno zajemanje stroškov za osnovno surovino seveda vnaša veliko zmedo v kalkulacije in proračune proizvodnje. Ti ;n še nešteti drugi primeri nimajo ničesar skupnega z dobro organizacijo dela, z rentabilnim poslovanjem podjetja.
Člani sedanjega delavskega sveta so se ob prevzemu podjetja zelo dobro zavedali, v kakšnem položaju je »Svilanit«. Zato so odklanjali odgovornost za prejšnje poslovanje. Hoteli so imeti čiste račune. Ko 3e računovodja podjetja poročal, v kakšnem položaju je sedaj »Svilanit«, je delavski svet sklen'1 o' tem obvestiti predstavnike občinskega ljudskega odbora. Direktor podjetja pa je menil, da je delavski svet najvišje vodstvo v podjetju im ima vso pravico ukrepanja ter je članom delavskega sveta odsvetoval posvetovalni obisk na občinskem ljudskem odboru. Ko je delavski svet kljub temu vztrajal pri svoji zahtevi, j® predsedniku delavskega sveta in upravnega odbora po njuni izjavi dejal, da bosta sama kriva za vso nastalo situacijo. Enakega mnenja je bil tudi računovodja. Predlagal je delavskemu svetu, »naj se stvar n® da naprej, temveč naj se razčisti doma, v podjetju samem«,
Toda člani delavskega sveta so izvolili posebno komisijo, ki je začela iskati vzroke za nepravilnosti v podjetju. Izv olj®" ni člani delavskega sveta so tudi o položaju podjetja infonru-rali občinski ljudski odbor. Komisija je o svojih ugotovitvah poročala delavskemu svetu. Ker je le-ta uvidel, da komisija n* mogla docela opraviti svoje naloge, je sklenil predlagati, občni, maj pošlje še svojo komi' sijo v podjetje. Razen tega j® delavski svet sklenil izročiti poročilo komisije delavskega sveta z vsem gradivom javnemu tožilstvu, ker škoda, ugotovljena v podjetju, preseg® 30.000 dinarjev im torej h® spada več v območje disciplinskega sodišča v podjetju.
Prav to, da je delavski sv®* začel 'tako korenito načenjali stvari, ki niso podjetju ne ^ čast in ne v korist opravičuje zaupanje v kolektiv, ^ člane delavskega sveta i® upravnega odbora. Seveda b° to zaupanje uresničeno, če s bo vsakdo v podjetju prizadeval opravljati svoje dolžnost’ tako, kot jih mora in kot bod® v korist podjetju, kolektiv vsej naš: skupnosti.
Nadaljevanje na strani i.
N A S E GOSPODARSTVO
O PRISPEVKU ZA STANOVANJSKO GRADITEV
LUKNJA V UREDBI

V uredbi, ki predpisuje deset-bd-statni prispevek za stanovanjsko graditev, je določeno, da °stane ta denar v tisti občini, v kateri je podjetje. To je vsekakor prav. Jeseniška občina bo zbrala na ta način 126 milijonov dinarjev. Novega sicer ne bodo bič gradili, le to, kar že grade, kodo dokončali. Nekaj bo dobila ^lezarna, nekaj bolnišnica, pod-tetj« za vzdrževanje proge, stanovanjska skupnost, stanovanjska zadruga in ljudski odbor, tetina bo pa za kreditiranje individualnih gradenj.
Sicer se pa na Jesenicah s tem denarjem ne da dosti zgraditi, ker so gradnje sila drage. Del krivde za to leži tudi na projek-k>ntih, ki so napravili načrte za Ja*ka stanovanja. Stanovanjski dlak, v katerem je 16 stanovanj, siane 75 milijonov dinarjev. No, dačrti za bodoče stavbe ne bodo *®ko razkošni.
. Po vsej pravici pa bi morali dobiti na Jesenicah več denarja •z tega sklada. Sicer pa ne gra ?fiolj za Jesenice, marveč doma-za vse občine.
. Sedež železniškega podjetja Je v Ljubljani. Zato pobere ob-diha Center v Ljubljani prispevki za stanovanjsko graditev za V® železničarje, kar jih je v ..'oveniji. Ista stvar je s poštar-3l' 2a železničarje bo menda ta padeva kmalu urejena in bodo obile desetodstotni prispevek z® stanovanjsko graditev tiste pudine, kjer ti železničarji služ-"bjejo. Bolj pereča je stvar s d°cialnim zavarovanjem. Obstajajo namreč okrajni zavodi za Soaaino zavarovanje in ti izplačujejo pokojnine in invalidnine Vsem upokojencem in invalidom ha svojem področju. Prispevek stanovanjsko graditev dobi ‘e tista občina, kjer je sedež za-
voda za socialno zavarovanje. Tako je na primer v jesenižiki občini 2333 starostnih in družinskih upokojencev, invalidov, ki dobe invalidnino, bo pa tudi kakšnih tisoč in zanje pobere stanovanjski prispevek kranjska občina. Ljubljanska občina Center pobere prispevek tudi za upokojence iz Kamnika. Cerknice, Vrhnike, Litije, Grbsupelj itd., kar vsekakor ni po pameti, saj ti upokojenci »bremene« stanovanjski sklad tistih občin, kjer žive, občina Centot v Ljublja-
ni na primer nima zavoljo njih prav nikakršnih skrbi.
Zato bi kazalo to stvar v uredbi spremeniti ali pa tako določiti, da bi morala . 2TP, PTT podjetja in zavodi za socialno zavarovanje plačevati prispevek za stanovanjsko graditev tistim občinam, kjer njihovi delavci in uslužbenci delajo, oziroma kjer upokojenci in invalidi žive. Tak predlog je jeseniška občina že poslala Zveznemu izvršnemu svetu.	—o
V PIRANSKI LADJEDELNICI PREUSMERJAJO PROIZVODNJO
Ne lesene - železne ladje
1.500 avtomobilov izdelajo dnevno
.J nemški tovarni Vo]'kswagen rnka'K1 letno okoli 330.000 avto-Jj^bilov. Letos so povečali pro-Jzvodnjo na 1.520 avtomobilov a dan. Računajo, da bodo samo I Amerik«, izvozili okoli 55.00«
avtomobilov.
V piranski Sadijodeikiici so vse do lanskega leta izdelovali« male lesene ribiške ladije. Ker pa so te vedno bolj nerentabilne, se je ladjedelnica v Piranu odločila, da bo v večji meri začela izdelovati ladije železne konstrukcije. Tako bodo že letos v piranski ladjedelnici izdelali in popravili 70’b železnih in le 25% lesenih ladi j.
Pri tem je morda zanimivo ife to, da so preusmerili proizvodnjo brez kakih večjih investicij. Kupili: so le nekaj variinin apratov, medtem ko vse dielo opravljajo oi> morski obal’.
Leto« bodo v Piranu izdelali in popravili 18 ladij. Te dni so končali dela na majhni potniški ladji »Portorož«, ki ima prostora za 15 potnikov, njena brzina pa je 18 milj na uro. V piranski ladjedelnici bodo še leto« splovili potniško lad.jo »Mornar«, in še o«em manjših ladij. Ribžkemu podjetju v Izoli bodo še do septembra dobavili dve manjši ladja.
Kbub temu, da so lesene ladije cenejše od železnih pa je povpraševanje po slednjih silno veliko. To pa v glavnem zaradi tega, ker je življenjska doba železnih ladij neprimerno daljša. V ladjedelnici so sklenil., da. ne bodo več uporabljali lesa, kateremu cena stalno raste. Na osnosni bogatih izkušenj svojih delavcev-strokovnjokov, ki so bali pred kratk m na praksi ▼ Holandiji, so v Piranu začeli izde-
lovat; aluiriiinjaste rešilne čolne za oceanske parnike. Do sedaj smo take čolne uvažali iz inozemstva. Podjetje »Impol« iz Slovenske Bistrice bo ladjedelnici stalno dobavljalo ustrezajoče dele za alumi-njaste rešilne čolne. Tako bo parnik »Gorenjska« prvi, ki bo imel rešilne čolne domače proizvodnje.
V piranski ladjedelnici so nam povedali, d.a bodo v naslednjih letih potrošili letno okoli 50.000 ton aluminija. Če upoštevamo, da bo tak čoln za 20 ljudi teh‘a! okoli 50 kilogramov, potem to pomeni, da bodo letno izdelali približno 100 takih čolnov, kar bo zaenkrat popolnoma zadostovalo za domače potrebe.
Na praznik dneva vstaje Je v »Impolu«, tovarni metalnih poj« izdelkov v Slovenski Bistrici, začelo obratovati 3600-tonska hidravlična stiskalnica. Z obralo vanjem te stiskalnice se je precej okrepila naša industrija aluminija. Predelovalna industrija gradbeništvo, letalstvo, rudarstvo in druge panoge gospodarstva bodo odslej lahko dobile gradbene elemente iz lahkih kovin. (Vlivanja zlitin v »Impolu«.)
OBISK V TOVARNI »PEKO« V TRZlCU MED LETNIM DOPUSTOM
ZRNO DO ZRNA...
Nadaljevanje s 4. strani.)
fiOBRO G0SP0DMJENJE
K°t sem zvedel, je delavski et »Svilanita« minuli teden a svojem zasedanju sklenil ^d&agati občini, naj določi “■Sjetju prisilno upravo. Kaj globnega še ni predlagal do-saj kolikor mi je znano, j^°,en delavski svet. Kakorkoli ^ ^ predlog umesten — člani .Savskega sveta namreč upajo. ® bo prisilni upravitelj začel k bčneje odpravljat; vse napa-.. v organizacij; dela in vode_ podjetja sploh — se mi send.ar zdi, da bi delavski svet jU^likšno zavzetostjo, kot je Y aJ začel urejati vse te stvari ]jg Podjetju, speljal zadevo do VenCa *uc^ brez prisilne upra-> seveda ob določenih spre-Ojfbtbah v vodstvu podjetja in baoizaciji dela in ostrejših Seveda pa želja delav-z-'1?fa fsyeta oziroma njegova Zrn &T5 P0 Prisilni upravi ne k^Tišuje cdgiovornositi vsega »S^ktiva za bodočo poslovanje ,Jontta«. za smotrnejše go-
spodarjenje, izdelavo kakovost, nejšega blaga itd. Če si ne bo ves kolektiv prizadeval stvari popraviti, potem tudi prisilna uprava kljub svojim dobrim namenom ne bo mogla popeljati »Svilanit« na pot dobrega gospodarjenja.
Teter Dornik
Naša skupnost je omogočila vsem delovnim ljudem počitek po trudapolnem delu, omogočila j.im je. da v letu dni vsaj štirinajst'dni počivajo in si pridobe novih moč« za nadaljnje delo. Seveda, vsakdo mora prej izpolniti določen pogoj za letni dopust, v podjetju mora biti zaposlen neprekinjeno H mesecev. Marsikje odide na dopust ves kolektiv, v tovarni ostanejo le ljudje, ki še nimaj0 pravice do dopusta ali tisti, ki skrbe za preureditev tovarne. Tudi v tovarni obutve »Peko« v Tržiču s0 odšli letos vsi hkrati na dopust razen mojstra mehanične delavnice im mojstra električnega oddelka z de" lavci teh dveh oddelkov. Pod vodstvom obratovodje Karla
Globočnika so val tl začeli preurejati tovarno.
Nekega dne, tik pred začetkom rednega obratovanja sva se sešla s tovarišem Globočnike m. Povabil me je, naj sl tvi. Prav rad sem si jo ogledal, ogledam tovarno po preuredi-kajti v njej sem delal vrsto let. Zdaj sem upokojen. Res, nisem se mogel načuditi preureditvi V dveh oddelkih so odstranili zastarelo transmisijo in opremili stroje s posamičnimi motorji. To je velika pridobitev za delovni proces. Ce se je tedaj, ko sem se delal v tovarni, odtrgal pogonski jermen pri nekem stroju, so morali ustaviti vso transmisijo In vsi delavci so morali čakati, da je bil jermen popravljen.
I
VSEMU PREBIVALSTVU ČESTITAMO ZA OBaUSKI PRAZNIK
Industrija platnenih Izdelkov
Induplati
PII
Jarše - Domžale
Veliko časa je šlo v nič, sedaj pa teko stroji nemoteno naprej, pa čeprav se ta ali oni pokvari.
Tudi sanitarne naprave so higienično preuredili. Vse je čisto, nikjer smradu. Zunaj na dvorišču tovarne so zgradili skladišče za gorljive snovi, kajti v sedanjem skladišču bi se lahko slej ali prej kaj vnelo. Res, čutiti je. da delovni kolektiv dobro gospodari, da so delavci zmožni sami upravljati svoje podjetje.
Tovariš Globočnik mi je ob obisku dejal, da je to le del preureditve te tovarne. Drugo leto ob dopustu bodo obnovili oziroma preuredili še druge oddelke. Ko sem zapuščal tovarno, sem se spomnil na star slovenski izrek: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Danes preurede v »Peku« to, jutri ono, vsak dan zbolj-šujejo razne oddelke. Kot upokojenec želim kolektivu tovarne »Peko« v Tržiču še večji napredek in še več delovnih uspehov,
Jože Vevar, Tržič
NOVI rZ()F.f,KI TOVARN B »KARBON«
Zagrebšfoa tovarna bairv »Kar. bon« je te dn,l poslala na trg 29 n a-jnovejšlh izdelkov, natneoje« nih naši usnjarski industriji. Prvič Je izdelala kaze nske barv«. Prihodnje telo jih bo Izdelata že toliko, da j iti ne bo treba več uvažati.
SOCIALNA POLITIKA
>
OB ANKETI O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU V ZDRAVSTVU
PREMALO DELAVCEV
' Okrajni odbor sindikata zdravstvenih - delavcev za ljubljanski okraj je na osnovi ankete o delu organov družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah ugotovil, da so ti organi prebrodili začetniške težave.
Upravni odbori so se do sedaj večinoma ukvarjali s finančnimi in personalnimi vprašanji. V Izadnjem času pa bolj skrbijo za 'izboljšanje dela v zdrav. Etvenih ustanovah.
Na letošnji okrajni konferenci SZDL smo slišali, da je v upravnih odborih v zdravstvu 11 kmetov, 422 nameščencev, 9 obrtnikov in 46 odbornikov iz drugih poklicev. Upravna vodstva so sprva stremela za tem, da je v upravnih odborih čim-več strokovnih ljudi iz zdravstva in strokovnjakov za financ, na vprašanja. Menila so namreč, da bodo nestrokovnjaki ovirali družbeno upravljanje v teh ustanovah. Ti pomisleki pa so kasneje skopneli, ko so zdravstvena vodstva dojela bistvo družbenega upravljanja. Sedaj pa tožijo, ker ni večjega števila delavcev v upravnih odborih. Saj bi ti lahko v mnogem koristili zdravstvu s svoj imi bogatimi izkušnjami, ki so si jih pridobili v delavskem upravljanju. Preveliko je tudi nesorazmerje med številom zunanjih članov in zastopnikov zdravstvenih kolektivov v upravnih odborih. Iz ankete se da ugotoviti, da ni posebno plodnega sodelovanja med člani upravnega odbora in volivci. Okrepitev stikov 7, volivci bi izdatno pomagala pri odpravljanju nekaterih nepravilnosti v zdravstveni službi. 1
1 Problematiko zdravstvenih u-etanov spoznavajo člani uprav-
nih odborov šele na sejah ali pa tik pred njimi. Ker zvedo za dnevni red sej prekasno, gradiva ne utegnejo proučiti in zato glasujejo avtomatično. To slabost bi lahko odpravili, če bi ustanovili v okviru upravnega odbora stalne komisije za posamezna vprašanja, ki pa bi imele posvetovalni značaj. Na sejah upravnih odborov bi poročali posamezni predstavniki' komisij, ne pa vodilni uslužbenci uprave.
Pred dnevi se je sestal novo imenovani Svet za socialno varstvo LRS. Na prvi seji so člani razpravljali o problemih socialnega varstva ter o bodočih nalogah sveta.
V Sloveniji imamo 35 zavodov za stare in onemogle. Ker . pa je med onemoglimi precej duševno bolnih, bodo dosedanji Dom onemoglih na Tratah pri Mariboru preuredili v Dom za duševno onemogle. To bio nedvomno ugodno vplivalo na zdrave oskrbovance v takih domovih.
Vsi socialni zavodi so v težkih finančnih težavah. Plače za zdravstveno osebje sicer krije ustanovitelj zavoda, ostale pia-če pa bremenijo oskrbnino, ki jo seveda plačujejo oskrbovanci, svojci ali pa občina. Morda pa bi le bilo dobro to stvar urediti tako, da bi se plače tehničnega osebja črpale
Nekatere sindikalne podružnice premalo sodelujejo in pomagajo upravnim odborom. Od 28 anketiranih sindikalnih podružnic, jih je 18, ki ne obveščajo svojega članstva o sejah upravnega odbora. 19 podružnic pa nima za potrebno, da bi bile seje javne. Vse to kaže, da nekatere sindikalne podružnice pozabljajo, da bi morale biti politične osnove organom družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah.	N. B.
iz sredstev ustanoviteljev. Obenem bj se na' ta način lahko zmanjšala oskrbnina v domovih za 30 do 40 %. Sedanji stroški pa so res previsoki in so večkrat povzročali, ' da se morajo onemogli odpovedati oskrbi in negi v socialnih domovih.
Tud; občine tu in tam težko zmagujejo delež, dogaja se potem, da onemogli odhajajo domov. kjer so prepuščeni samemu sebi. Svet za varstvo in socialno politiko je bil mnenja, naj bi občine v najnujnejših primerih pomogle prebroditi težave s sredstvi iz proračunskih rezerv.	I
Drugo nič manj pomembna stvar je gradnja domov za upokojence. Občine v mestih, zlasti; pa v večjih industrijskih središčih naj bi iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš, gradile tudi domove za upokojence.
V DOMOVIH ONEMOGLIH JE VISOKA OSKRBNINA i j
Težak položaj socialnih zavodov
Dve koristni knjižici
Zavod za napredek gospodinj stva v Ljubljani Je založil drobni, a 2*e»lo praktični in koristni knjižici: Malice in Preprost* kosila.
V prvi knjižici Je zforanih vrsta nas^fe-tov, s katerimi bo možno doseči naj razili črne j še sprecnembe v prehrani otrok v mlečnih i® šolskih kuhinjah kakor tudi doma. Vsi nasveta upoštevajo živila, ^ j so na razpolago.
Knjižica Preprosta kosila vseb uje nasvete, k' naj b-j Jih upoy rahljale predvsem obratne kuhinje, v katerih defle tople obrok® med delovnim časom ali pa takoj po končanem delu. S temi kosM* bo p omagan o tudi šolskim kuhi n jam, k,j v preprostih razmerah in z (Rajhnimi sredstvi skrbe za tople opoldanske obroke učentiev'
S pridom pa jo bodo lahko up o rahljali tudi taborniki kakor tuJ* domača gospodinjstva.
Vprašanja in odgovori
Kako popravili krivico
Sindikalna podružnica gradbenega podjetja »Sava« Krško nas je prosila za pojasnilo, kako popraviti nepravilno odrejeno višino plače nekemu svojemu uslužbencu. Da bo odgovotr bralcu jasnejši, priobčujemo najprej pismo, ki nam ga je poslala imenovana podružnica, v celoti.
»Uslužbenec tukajšnjega podjetja je bil zaradi samovolje bivšega direktorja vseskozi zapostavljen pri plači. Uvrščen ni bil kot drugi, njemu enaki uslužbenci. Priznana mu je bila plača no tarifnem pravilniku v višini Ifl.ooo dinarjev.
Tovariš opravlja posle blagajnika in opravlja še druga pisarniška dela Ima nad 32 let delovne dobe. Z dekretom bivšega ministrstva LRS je bil oproščen opravljanja strokovnega izpita.
Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 28. maja 1956 priznal to nepravilnost. Tudi upravni odbor podružnice jo je uvidel m 27. maja 1956 priporočil prizadetemu, da napravi vlogo na tarifno komši.jo podjetja, ki naj v okviru možnosti popravi storjeno krivico, oziroma da do rešitve prizadetemu prizna nagrado v višin razlike med sedanjo in bodočo plačo.
Delavski svet in sindikalna podružnica imata polno pravico razumevanja za ureditev te nepravilnosti. Zato se obračamo na vaše uredništvo za nasvet in pojasnilo, kako naj to stvar kar najprav Ineje uredimo v smislu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah (Uradni list FLRJ 11-56).
To pojasnilo nam je tembolj jtotrebno, ker je bila pri našem podjetju tarifna politika zaradi samovolje bivšega direktorja zelo zgrešena.
Tako na primer ima uslužbenec, kj vodi materialno knjigovodstvo, s 25 leti službe 12.000 dinarjev plače, usilužbenec-blagajnik pa z 32 leti službe 10.000 dinarjev. Oba sta uslužbenca II, skupine oba enako zaposlena.
Pripominjamo, da je tarifni pravilnik potrjen za uve leti in ne vemo. kako naj izvedemo popravek, da bi bil prizadeti pravilno uvrščen in nagrajen.
Predsednik sindikalne podružnice Tomazin Franc«
ODGOVOR:
Odpravite vzroke nepravilnosti
Vsekakor značiilno, da vidi izvršni odbor podružnice eno samo vprašanje, kako namreč uredit; nepravilno določeno plačo uslužbencu. Ta nepravilnost naj b; b.ia posiedica samovolje bivšega direktorja. Na prvi pogled preprosta m enostavna zadeva. Toda kaže, kot da izvršni odbor še n.i spoznal, da se v pismu omenjene nepravilnost:	nikakor ne da. razlo-
žiti preprosto s samovoljo bivšega direktorja, ker je namreč neog.bna posledica drugih težjih napak. Teh pa ni kriv samo bivši direktor, temveč tudi delavski svet in sindikalna podružnica prav tako. Analizirajmo nekoliko podrobneje vso zadevo prav zato, ker podružnica pro-s za pojasnilo, ki naj služ.j vsem članom kolektiva. Ce hočemo ustreči tej prošnji, moramo z razčlenjevanjem odkriti izvore v pismu omenjene nepravilnosti, pri čemer poudarjamo, da na te izvore opozarja — p.ismo samo!
Najprej moramo ugotoviti, da vod tarifno politiko v podjetju delavski svet -n ne direktor. To politiko opredel; in konkretizira s svojim tarifnim pravilnikom. Z njim določi delavski svet, kako mora direktor izvrševati (ne vodit) s tem pravilnikom do-ločena načela plačilne politike v podjetju. Iz pisma je razbrati, da je za delovno mesto blagajnika določena tarifna postavka 10.000 dinarjev, za delovno mesto materialnega knji-govodje pa 12.000 dinarjev. Kdo je določil te tar fne postavke: delavski svet ali direktor? Odgovor je preprost: tisti,’ kj je pravilnik sprejemal. To pa so delavski svet, okrajni ljudski odbor in okrajni sindikalni svet.
Preden pa bi zvršnj svet postavil v razpravo v pismu omenjeno zadevo, pa b.j bilo treba ugotoviti, ali je to sorazmerje praviilno ali ne. Tarifne postavke v tarifnih pravilnikih se namreč določajo po delovnih mestih, 'po stopnji sposobnosti, kj jo delo zahteva, po obsegu, odgovornosti in zahtevnosti poslov. Ce je delovna mesto materialnega knjigovodje zahtevnejše, obsežnejše, odgovornejše, potem je nujno tarifna postavka všja od delovnega mesta, blagajnika. Pri tem je povsem postranskega pomena, katera oseba zaseda delovno mesto, fn zdj se, da prav tega v tem kolektivu ne ločijo. Vsaj pismo dovoljuje tak zaključek, kajti število službenih let. strokovni iz-p-H neke osebe za določitev tari.fne postavke za delovno mesto
ali delo sploh ni upoštevalo. Te okoliščine so upo-števne šele — pri izvrševanju tarifnega pravilnika in pri razmeščanju oseb na posamezna delovna mesta. To pa je seveda nekaj povsem drugega, kot pa dolo-čati tar j fne postavke v tarifnem pravilniku! Zal, po-družn ca o vsem tem nič ne govori, kar pa je vsekakor značilno Iz te opustitve m še iz nekaterih drugih opisov lahko sklepamo, da so pri sprejemanju pravilnika prav to dvoje združili in določali tarifne postavke po osebah, k' so bile ob sprejemanju pravilnika zaposlene. To pa ni samo napaka direktorja, temveč tudi delavskega sveta in sindikalne podružnice, ki je kot politična organizacija kolektiva dopuštTa tako nezakonitost in nepravilnost.
Podružnica vprašuje, po kakšnem postopku naj se doseže, da bo prizadeti — enako uvrščen in nagrajen. Tako postavljeno vprašanje je seveda napačno, ker v tem sploh n; problem zadeve. Najprej je treba razčistiti, ali sta tarifni postavki ’ pravilno določeni in v pravilnem sorazmerju. Seveda pii tej presoji, kot rečeno niso prav nič važne osebe na teh delovnih mestih Takoj pa je treba podčrtati, da letos tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih n: 'dopustno spreminjati. Če so bile določene postavke po osebah in so prj tem igrale odločilno vlogo razne osebnosti, bodo, žal, negativne posledice takega določanja ostale, za kar odgovarjajo vsi, ki so sodeloval} pri sprejemanju takega tarifnega pravilnika. Ako vprašuje podružnica, kako spremeniti tako določene tarifne postavke v tarifnem pravilniku, potem mo--ramo odgovorit,, da ni nobenega dopustnega zakonit* tega postopka za tako spreminjanje.
Drugo pa je seveda vprašanje, ali je uslužbenec z 52-1 etn o delovno dobo. in priznanim strokovnim izpitom — pravilno zaposlen in ali mu je po tarifnem pravilniku prav ino določena tarifna postavka. Zal pa tega vprašanja podružnica v pismu ne postavlja* Verjetno zarad; že omenjene osnovne napake, ker v tem kolektivu enačijo tarifne postavke v tarifnih pravilnikih z razvrščanjem oseb na delovna mesta ih določanjem tarifn h postavk tem osebam glede na delo, ki ga opravljajo. Če hoče podružnica doseči, da bo v tem podjetju red v plačevanju, potem mora poprej odpravit vse tiste napake, ki so vzrok nepravilnosti, ki jo omenja v pismu.
Uredništvo
BESEDA BRALCEV
Poglejmo resnici v obraz
Prej kratkim časom je Gozdno gospodarstvo Nazarje razdelilo prve premije, ki so se sicer še nanašale na delovne uspehe za leto 1955.
Koma,) so bile premije razjedene, so se ie pojavila vprašanja, so se nanašala na pravilno in nepravilno razdelitev premi).
Ker je moja služba v glavnem terenska in sem v tem času imel priliko slišati razne pripombe kakor tudi zdravo kritiko, ks lahko vpliva na odstranitev napak pri prerniranju v letu 1956, sem se °dločil napisati nekaj značilnosti pri delitvi premij.
Neki delavec delavske skupine 8 mož mi je postavil vprašanje: Zakaj ni dobil enake premije kol ostali delavci v isti skupini. Povprašal sem ga kolikokrat je manjkal pri delu. Tega mi ni znal 'Povedati- Nato je sam priznati, da ni bil upravičen na enako premijo. Drugi delavec hoče pojasni-b>, zakaj je najmanjša izplačana premija 68 dinarjev, najvišja pa mi primer 31.178 dinarjev. Tu tem sicer dal kratek in jasen odgovor. 7.a enako izvršeno delo, enako plačilo. Kdor pa kolektivu več do prinaša, lahko od n jega upravičeno več zahteva. Naslednje vprašanje je postavila celotna delavska skupina:	zakaj	je
Preddelavec pri preseganju norm progresivno dosti bolj premiran eni ostalih delavčevi Da ni to pravilno so utemeljevali na sledeči način:
a)	Vodja sicer vpliva s pravilno organizacijo dela na več-lo storilnost skupine, zato bi enu tudi priznala za to organiza-c,jo kako nagrado.
b)	Utemeljevali pa so tudi, da predat lave l ne more v veliki meri vplivati oziroma prisiliti posameznega delavca na večjo storilnost če le-ta ni za preseženo normo pravično stimuliran v sorazmerju proti preddelavcu.
Dosti je bilo še zdravih pri-\Pomb, ki jih bo skušala komisija upoštevati pri sestavi novega premijskega pravilnika. Poleg tega fo mi pa delavci v razgovoru o vplačanih premijah stalno ncka-. naglašali:	]a, v\ uslužbenci,
^‘soka plača, visoka premija ali nagrada, \potem pa že gre.* Zato moram dotakniti tudi le kri-ucne točke o prerniranju oziroma ^ugra.jevanju uslužbencev.. Prcd-ki pa to osvetlil, prosim moje Gnovske tovariše na Gozdnem gospodarstvu, naj mi oproste ker moj namen koga osebno napa-. še manj pa žaliti. Napisati
ščenska premija pa 19.739 dinarjev-
Sorazmerje po številu delavcev proti uslužbencem.
Delavcev 88 odstotkov, uslužbencev 12 odstotkov, je skupaj 100 odstotkov.
Najvišja uslužbenska premija je 72 tisoč dmarjev, najnižja pa 3 tisoč dinarjev; najvišja delavska premija 31.178 dinarjev (in to samo ena), najnižja pa 68 dinarjev.
Kako je do tega neljubega odstopanja med delavci in uslužbenci prišlo je res uganka. Moj zaključek bi bil takšen: Naš premijski pravilnik je bil sicer- ocenjen kot eden najboljših. Na tistih delovnih mestih, kjer so lahko, postavili premijske kriterije, je bi tudi zelo otipljiv. Določena je bila namreč točna premija v dinarjih na kubčni meter, prm, tkm td. Toda na nekaterih usluž-benskih mestih se pa teh kriterijev ni dalo določiti, da bi se premija lahko po financ, plati konkretno zagovarjali. V takšnih
primerih pa je prišel na 'pomoč listi neljubi 38 člen premijskega pravilnika, po katerem lahko na predlog starešine podelijo nagrade. Ta člen pa je b‘l raztegljiv kot harmonika. Lahko se je raztegoval in po potrebi krčil. Z njim se je proti nekaterim prav mačehovsko postopalo, na 'primer kot logarju D. M. in uslužbenki B. L., čeravno sta si zaslužila priznanje. Koliko jih je bilo po tem členu pravilno nagrajenih, ki lahko sami pri sebi zavestno trdili, da so proti drugim delovnim mestom in izvršenemu delu dobili pravilno priznanje v obliki denarja, je težko odgovoriti.
Dobro pa bi bilo, če bi lahko kakšen član Gozdnega gospodarstva, ki je soodločal pri teh delitvah pojasnil, na kakšen način, oziroma po kakšnih kriterijih so delili ie premije oziroma nagrade in če je razlika med delavskimi in nameščenskimi premijami pravilna. S tem bi bilo tudi delno zadoščeno tistim stalnim vprašanjem: rZakaj temu toliko, zakaj pa onim ne* itd.
Mogu Ivan
rešitev proč iz pekovskega poklica. Razen tega pa smo prepričani, da tudi novih vajencev ne bo zaradi težkih delovnih pogojev in posledice bomo občutili kaj kmalu, kajti starostna doba sedaj zaposlenih je precej visoka.
Zato bi bilo treba za odpravo nočnega dela storiti naslednje ukrepe:
1.	- Zagotoviti v vseh delavnicah v Ljubljani in tudi drugod enoten delovni čas.
2.	Zagotoviti pekovskem delavcem vsaj 4—5 ur nočnega spanja, kar bo v korist zdravja in proizvodnje.
3.	Omogočiti posebno mladini dejavnost na političnem, kulturnem in športnem po-
lju, ki je danes zaradi neure* jenega delovnega časa skoraj povsem onemogočeno.
Iz naših vrst smo dali ti narodnoosvobodilni vojni precej narodnih herojev, in sicer prvega komandanta SPO Rozmana Franca-Staneta, Semiča Staneta-Dakija, Kovačiča Iva-na-Efenka, Klanjška Jožeta-Vasjo in še mnogo drugih znanih in neznanih borcev. Sli so v boj za osvoboditev ljudstva kakor tudi za boljši kos kruha tistim, ki hodijo danes po stopinjah njihovega nekdanjega poklica. Zato naj se čimprej uredi enoten delovni čas, kot je že urejen v vseh panogah industrije in obrti.
Matija J
0 razvedrilu tržiške mladine
Uredimo enoten delovni čas
°čem samo resnico, potem pa Pvsteno poglejmo resnici v obraz <n napravimo zaključek, kaj je Prav in kaj ni prav, oziroma ni P°steno. T udi ne mislim ohravna-ah ' konkretnih primerov, kako bili posamezni uslužbenci pre-,prani, oziroma nagrajeni. O vi-ni premij, oziroma nagrad je arnreč sklepala za to pooblašča-komisija in upravni odbor P°ffielja, ki je individualno pre-•ojal . ln pretehtal uspehe posa-, iznikov. Podal bom pa samoto, ^ar^ sem videl, da naše delavce ^ torna, to se pravi razpon pre-6 uslužbencev in delavcev. Na-fr***1, točno analizo izplačanih s- e’n,i. zaključek iz te analize pa ^pravi vsak sam zase.
. kupno izplačanih premij je o 2,452.448 dinarjev to je 100 t 'S (>tkov. OJ tega izločano ’ de-oJCtenf 1,643.140 dinarjev ali 67 J. Hotkov, uslužbencem 809.308 a'b odstotkov. Po-4 267 >a delavska premija znaša dinarjev, povprečna name-
Problem ni nov. Borba pekovskih delavcev proti nočnemu delu sega daleč nazaj. Tudi v predaprilski Jugoslaviji je bilo nočno delo kamen spotike, vzrok vrsti stavk. In šele po osvoboditvi je bila dosežena in izbojevana zmaga nad nočjo. Leta 1946 je namreč Ministrstvo za trgovino in preskrbo izdalo uredbo, ki prepoveduje stalno nočno delo v pekarnah. V začetku, je bilo bolj ležkq, kasneje pa je s pravilno organizacijo dela uspelo, da so potrošniki dobili kruh in drugo pecivo že pred odhodom na delo.
Veselje je bilo kratko, kajti komaj deset let je za nami in že smo zamenjali dan za noč,- Stalno nočno delo je skoraj v vseh pekarnah pravilo, ki ga je uveljavila nezdrava in nelojalna konkurenca, toda na žalost na račun zdravja tistih, ki so primorani delati ponoči.
Sindikalna podružnica pekov v Ljubljani se je mnogo trudila, da bi spoštovali uredbo iz leta 1946 in da se uredi enoten deloimi čas, in sicer za skupno delo ob 4. uri, za pripravljalna dela pa ob 1. uri. 2e so bile podpisane med podjetji kolektivne pogodbe z ustreznimi navodili in določili. 7'oda ves trud je bil zaman, ker je inšpekcija dela odgovorila, da ni pravne podlage za kaznovanje kršiteljev pogodbe. Zaradi tega so vodilni uslužbenci v pekarnah uvajali nočno delo »največkrat po svoji volji ter se v nekaterih poslovalnicah pričenja delo v času najlepšega počitka, že ob polnoči.
Nočno delo zahteva primeren dnevni počitek in spanje, ki ga je dandanes zaradi pomanjkanja stanovanj komaj najti. V službo gre delavec nespočit, kar pa ne škoduje samo njegovemu zdravju, temveč tudi proizvodnji in kakovosti izdelkov. Podatki o zdravstvenem stanju pekovskih pomočnikov je pod povprečjem že zaradi posebnih pogojev dela. kot so neznosna vročina poleti, vlaga, prepih
in velike toplotne razlike Vse to kvari njihovo zdravje in išijas. revmatizem, obolenja
O delu mladinske organizacije v Tržiču ni kaj reči. Malce drugače je z njeno skrbjo za razvedrilo.
Hotel »Pošta« Ima na koncu hodnika dvorano, ki ji pravijo »Zimski vrt«, domačini pa na kratko »Gartlc«. Bojda je v njem vsako soboto ples kar do štirih zjutraj. Starejšim Tržičanom ni kdo ve kaj za krokanje; to dobro de mladini, ker imajo prostora do-
Marjanca .)t(m-c: Na ©ra<ibiš£’U
volj — znani tržiški godci pa tudi radi zaslužijo kak stotak. Hotelu, hočeš nočeš, je po» gostinskih uzancah promet z alkoholnimi pijačami zagotovljen. Če bi tega ne bilo, bi se utegnilo zgoditi, da bi st jih lotevala mrzlica poloma. Torej, na prvi pogled je vsem prav.
Malce nerodno je le to, d* mladi ponočnjaki tržiškega »raja« le prerodi redno darujejo sobotno spanje za blagot razvedrila in ga nadomeste 2 sončnim nedeljskim dnevom. Dnevno spanje pa, kdor ga je poskusil ve, da je za figo. in se kaj rado zgodi, da pušča svoje sledove tja v ponede-Ijekmli celo v torek, kar prav gotovo ni v prid delovni storilnosti.	t
Na občini vedo prav malo povedati o tem, ali je res ali ne, da je v »Gartlcu« že kar udomačeno krokanje. Vedo le, da v tem lokalu prirejajo zabave razna društva. Vodilni s »Pošte« pa mi je potožil, da je lokalček mnogo premajhen, da je v njem prostora samo za kakih sto ljudi O kroniki zabav in plesov pa ve presneto malo. Pravi tudi. 'da trajajo plesi le do četrte ui\e zjutraj in da mladostnikom do 17. leta starosti ne točijo alkoholnih pijač.	j
Se nekaj je zabeležila mladinska kronika v času kampanj mladinskih delovnih brigad. Mladinski aktiv Predilnice je priredil zabavo, da uresniči geslo: »Mladini zabave in razvedrila!« Torej: godbe, jedače in pijače. In glej. Smentanemu »Gartlcu« niso mogli konkurirati z občasno zabavo; ki so jo nudili mladini. Prireditelji so doživeli polom: 8000 dinarjev izgube zaradi pičle udeležbe mladih gostov.
s: b.
dihalnih organov in pogoste tuberkulozne komplikacije so bolezni, ki si utirajo pot med pekovske delavce in to v dobi, ko se povsod z uspehom borimo za boljše pogoje delovnih gradbenem podjetju ljudi.	Celja. Nekaj jim pa
Delovni čas v gradbeništvu
Osnutek zakona o dehoimih razmerjih precej upošteva posebne pogoje v gradbeništvu, pravijo v Beton« lz le ni všeč:
r, , ,	, Člen H- iPravi, da sme gospo-
Pl9l„ed”rSJ°t:SUU k0n!r°}e darska organizacija določiti s Pravilnikom o delovnih razmerjih daljši redni delovni čas kot osem str. na dan'ali 48 ur na teden. To sme storiti le pod pogorjem, če znese povprečje delovnih ur o^d 1. januarja do 30. junija in od 1. julija do 31. decembra po 8 ur na
bivšega SUZOR nam pokaže, da je pred vojno vsak tretji pek umrl zaradi tuberkuloze. Ponovno Pračanje na nočno delo torej ne obeta nič dobrega in če ne bo izhoda iz te temne ulice, potem bo edina
dan, pri čemejj se kajpak ne računajo nedelje in prazniki.
Takšno dotočilo kolektivu »Beton« ni pogodu,^ ker jim po njiho-tem mnenju nič ne koristi- 1-’ sedanjih pogojih se prvo polletje delovnega časa ne da polno izkoristiti (zima, zakasnitev družbenega plana), drugo polletje pa delo navali in ga ni moč sproti opraviti. Zato predlagajo, mij bi delovni čas obračunaj! v gradbeništvu za vst Uto m nt polletna^ kot predlaga zakon, delavec j

PRIJATELJI PRIRODE
Otcsk Krk 590 »^asodili« mariborskii pi-ccriirji. Ko se vrnejo iz vode,
dopoldne in popoldne preseneti uprava kolonije z obilno malico
Prijetno in koristno
MARLJIVI
Prijatelji prirode okrajne pošte JUjiibljana 1 so zares marljivi, saj •o v tem kratkem času priredili fce vrsto ialetov. Dne 27. maja so ©dSi-i na Tutrjafk, kjer je pjiredH. fcrlet. mie^tivni ocflbor DPD obči. ne Ljubljane center, štirje ko-Jesa-rjl. prav toliko jih je odšlo 1. junij« n« Dobeno in Rašico. 3. junija je obiskalo 9 kolesarjev Govejk, 7. junija pa M kolesarjev Sovanov park pri Kamniku. Devet Bi jih je 10. junija ogledalo slap £vuim v Besnici pri Kranju. Tri dni kasneje so šli k Mengeški pla-
POŠTARJI
cuhnsfci koči, 10. Junija pa Jie 1®-članov kolektiva pntrediiilo dvodnevni izlet v Tamar, od tod čez Sleme in Mojstrovko na Vršič tn v Kranjsko goro.
V programu imajo 2e dvodnevni avtobuscii izlet čez Vršič na Mangart in od tam prek Tolmina, Vi. pave ter Postojne nazaj v Ljubljano. Siti bodo še na Kum, v Kamniško Bistrico litd. Odločili so se. d« bodo na svoj« izlete vabili tudi udeležence Iz drugih ljubljanskih delovnih kolektivov.
Glravni organ iztatior delavskih Spontmfa iger so občinski sindikalni sveti, ki bodo s sodelovanjem športnih društev tiaikoj začeli v svojih Občimath s športnimi igrami. IzločliLne tekme bodo v vseh panogah končanje do 16. avgusta, nakar bodo še okrajne finalne telame med naj'bolj Šimi fnio-štvi in posamezniki iz posameznih občin.
Osnovni niamen teh iger je množično im prostovoljno Špo-rtmo udejstvovanje delavcev. Tu bodo obveljale boiljj sproščene oblike tekmovanj a, kot so sicer v navadi pn ostalih društvih. Delavske Igre naj bf omogočale predvsem skladen fizični razvoj organizma ter telesno in duševno sprostitev delavcev po naporni cm poklicnem delu. V bistvu torej ne gre toliko za tekmovanja, točke, plasma itd. kot za stalen način zdravega izživljanja im raz vedrila delavcev. Zato se bodo ob tem uveljavila tudi društva prijateljev prirode.
Sindikalne organizacije in športna vodstva si precej obetajo od sodelovanja med občinskimi sindikalnimi sveti in športnimi društvi. Prvi bodo razen strokovnega vodstva -iger. imeli na razpolago Še športne naprave, igrišča, rekvizite in podobno. Drugi pa bi slej ko prej lahkp zaradi množične športne aktivnosti številčno n kvalitetno okrepili svoje vrste ter naleteli na razumevanje in vsestransko sodelovanje in podporo kolektivov. Premnogi kolektivi lahko ob malenkostnih stroških z grade ob naselju ali tovarni manjša igrišča za odbojko, nabavijo raTino opremo za namizni tenis im podobne panoge. Pripomnimo naj tudi. da Okrajna zveza športov priporoča zlasti uveljavljanje tistih panog, ki ne zahtevajo prevelikih telesnih naporov.
25 hišic grade
Ljubljanski železničarji grade 25 hišic iz lesonita, ki jih bodo uporabili za letovanje železničarjev. Vsaka hišica bo stala z opremo vred 80.000 dinarjev.
Sploh so za letovanje letos dobro poskrbeli. Računajo, da je na razpolago 300 postelj. V domu na Jezerskem stane penzion 208 dinarjev, na Kisovcu pa 280 din. Vsaka izmena bo prebila v domovih po sedem dni. Ce bo več prostora, bcdio ta čas podaljšali.
Sindikati se ogrevajo še za razne kolesarske in druge Izlete v naravo ter podobne oblike, ki združujejo prijetno s koristnim in ki naj jih priirejajo GPP.
Med delavci je za tako šiportno dejavnost precej zanimanja. To so dokazale že okrajne strelske tekme v Ljubljani v počastitev parvega maja. Takrat je nastopilo okrog 1500 deiaivcev. Za športni
V	našem listu smo pred kratkim zapisali, da nameravajo čla_ n.; sindikalne podružnice Elektrarne Medvode s kolesi, obiskati sosednjo Koroško. Danes pa objavljamo krajše popotne zapiske enega izmed udeležencev tega lepega, a napornega potovanja.
V	zgodnjih jutranjih urah ne ne preveč sončno obetajočega junijskega dne se nas je D najpogumnejših kolesarjev zbralo pred hidroelektrarno v Medvodah. Na_ ša kolesa so bila precej obložena, tako da nas je bilo kar strah, kako bomo tako natovorjeni u-spešno napredovali- Nekaj manj kot 38 km vožnje po ravni betonski cesti, nekaj krepkih vzponov, malo peš hoje in že smo bili na Jezerskem prelazu. Oddahnili smo se, kajti pred nami ni bilo več kakšnih večjih vzpo_ nov, počasi smo se začeli spuščati navzdol proti K lepenskemu jezeru. Po desetih kilometrih tega blagodejnega spusta smo se ustavili, se temeljito odpočili in sl seveda potešili svoje želodce. Ko smo nadaljevali pot je minilo precej časa, preden smo raziskali vse obvozne ceste. Končno »mo le naleteli na glavno cesto in tako srečno prispeli v Celovec.
Zvečer istega dne smo ob iskali Gosposvetsko polje in si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti v tem dolu naše sosednje dežele.
Naslednji dan smo ob'sik a 11 Vrbsko jezero in se v poznem popoldnevu odpravili proti Beljaku. Med potjo smo opazovali kolone avtomobilov, ki so brzeli v različnih smereh. Iz avtomobil lov so na nas zrli preplašeni obrazi, saj smo buli kot oaze sredi puščave.
V	predmestju Beljaka smo srt utrujeni od napornega večurnega kolesarjenja zaželel1! obilo počitka. Noč je bila skoraj prekrat-
dan Litostroja se Je prijavilo nad 388 delavcev iz vse Slovenije. Kef gre torej tu za. množično in nepretrgano športno dejavnost, jo prav, da p>ri teh športnih igrah sodeluje sJehami delavec. Kolektivi naj sc podrobneje zairimajo ipri občinskih sinidikataiih svetih tar naj jim skupno s športnimi društvi tud», pomagajo pri organizaciji iger.	V. S.
ka, vendar smo pogumno premagali lahko dremavico ter se z željo, da bomo videli še marsikaj lepega, pognafli proti bližnjemu Osojskemu jezeru. V našem nedeljskem križarjenju po Koroški smo obiskali Še Bovško jezero. Naše potovanje se je bližalo koncu in kar veseli smo bili, ko smo po treh dnevih ponovno zagledali vrhove naših gora. Ko smo bili zopet na domačih tleh, smo si dejali: povsod je lepo, a doma je naj lepše.
Rdeči naprstec je dvoletna rastlina iz družine čarobnic. Je ena izmed naših najmočnejših strupenih rastlin. Prvo leto naredi samo pritlične liste, iz katerih se drugo leto fazvije dp meter visoko steblo, ki ima na vrhu v grozd združene, navzdol obrnjene, zvonaste rdeče liste. Na naših planinah najdemo tud* veleevetni naprstec, ki je tudi strupen in ima bledo rumen® cvete
S KOLESI PO KOROŠKEM
MALI BOGOVI
Seja. Za mizo ljudje, na njej Vino in papir, okoli njih mir. S-amo papir zašelesti sem in tja mi prasne žveplenka. Na seji rešujejo zelo važno stvar: rentabilnost podjetja Ln pocenitev proiz_ vodnje. Vsi so rasnih obrazibv. Nič ni tistega smeha, topline kot nekdaj -n ne dobrodušnega ponujanja reprezentančnih cigaret.
Tedaj nekdo zazvoni.
»Lahko začnemo, tovariši?« vprašuje na začelju direktorjev namestnik.
»Lahko začnemo,« v zboru od-govorijo prisotni.
In zopet mir m šelestenje papirja in prask žveplen k.
»Preden začnemo, tovariši,« preseka tišino tovariš Vilo ti je. član delavskega sveta, človek atletske postave, z majhnimi skr it mi očmi.
»Oprostite tovariši, kar bcm povedal, je sila važno. Pomislite, predvčerajšnjm. okoli 10. ure. se eden naših delavcev, to je Milenko Milenkovič. n.i odkril tovarišu direktorju. To se je zgodilo, ko je šel direktor mimo njega. To je dokaz popolne nediscipline!«
»Stoj, VMoti je« —- ga prekine Mirko. »Pozmrm Milenka. Dober človek je in dober delavec.*
»Kaj ce.jp dober.« se jez? Vilo-tije. »Vprašam te. zakaj se. na primer,« Vičo je izvlekel beležnico i.n crita iz nje »evo, 15. avgusta 1954. leta se ni smejal, ko je love nč Cale. personaln-l referent, povedal lovski vic. v katerem se je norčeval iz direktorja konkurenčnega podjetja. Zafcad. a?«
»Vsak se smeje, če mu je volja,« mu odvrne Mirko.
»Ej, seveda? Ja»z pa, tovariši, predlagam, da ga odpustimo,« je bolj siknil kot rekel V d odi je ln sedel.
Vsi ostali nemo sede ln strme v začelje. Začelje pa je hladno, mrzlo ko led.
»Tudi jaz se strinjam,« oster glas z začelja.
»Toda. počasi ljudje, kako naj odpustimo človeka zaradi take malenkosti«, se zoperstavi Mirko.
»To je eeiostavno. V odločbi na« pišemo; — odvisna delovna sila — in rolce so nam čiste.«
»Toda on je pravi delavec. Niti ped; zemlje nima. Živi vendar samo od svoje plače.«
»Jasno, zakaj pa si ni kupil raje zemlje, namesto da dela v sindikatu in vtika nos povsod, kjer mu ni treba « V Moti je je obmolknil. Zdelo se mu je. da je preveč rekel Toda. ko je opazil ne obrazih .. odobravanje, je nadaljeval: »Prekleti prišleki! Ven z njimi! Hočemo samo domače delavce!*
»Prosim za besedo,« se oglasi tovariš Radojko. »Rad bi povedal še nekaj o Milenku. Tovariši. Milenko je stenica in zelo diši po kulaku. Samo pomislite, prosim vas. Včeraj »'n' je moja stara povedel«, da je Milenkova posadila tri k okle in ped vsako 15 jajc. Poleg tega je pred kratkim kopal okoli.
vrta ln sadil soa*a«to! Tovariši, ali ne diši to po malcmešcansčini. In še nekaj tovariši. Ali jč kdaj’ bil s kom v gostilni, Nikoli, seveda! Ali je tako. tovariši?«
»Tako je,« so kot v zboru odgovorili.
»In še ptredlagiam, da mu v odločbi napišemo, dia ima zemljo,« je dopolnili Vilotije.
__ »Zakaj se ti Vilotije ne spraviš na tiste, ki pri nas delajo, a nič ne delajo. Nekateri imajo doma po sedem hektarjev,« se obrne Mirko k Vilotiju.
»A. tako torej! Tu sem te našel,« je zakričal Viiloitije. »Zdi se, da meriš na mojega svata Radovana.«
»Tako Je, na Radovana«, potrdi Mirko.
»Ej, pa n© dam Radovana 1® naše fabrike. pa Če jo zapremo. Torej domačine naj naže.necno. Kdo je spomladi tako gostoljubno sprejel v svojem vinogradu naše vodstvo? No, kdo? Nihče drugi kot Radovan.« Potem se Vilotije obrne k začelju: »Ali se še spominjate. tovairiš direktor, tistih piščancev, p»a tistega odojka in črnine, da bj jo v robcu nosil? Seveda se še spominjate. — A kdo je tisti, ki očita Radovanu. Saj ga pes nima niti za kaj u gr taniti.* Vilotije se za riipeii v obraz usede, a ostali slame v začelje.
Začelje pa čečka po papirju in zmrduje z glavami. -
Tedaj prosi za besedo Mirko. Začelje ga gleda izpod čela in nervozmeje čečka po papirju, medtem ko ga ostali gledajo sila ne-zaupl j ivo.
»Tovariši«, pravi. »Nekaj bcm povedal o naših strokovnjakih. Vsi veste, da prihajajo, kadar se Jim pač zljubi.«
»Tega ne vemo,« ga prekine glas nekje iz sredine omizja.
»Vsekakor ste opaziti. da nam mnoge načrte in obdelavo teh načrtov delajo strokovnjaki v drugih podjetjih. To je draga stvar. Medtem kio — roko na srce — tu« di maši delajo, toda ne naših načrtov. ampak tuje. To sie pravC da načrte iz sosednje tovarne delajo naši, a naše sosednji. Kot vidite plačamo vsak načrt dvojno. To pa je v našo šikodo.«
V dvorani mrmrajo.
Tedaj vzame besedo začelje. Oni ne vstanejo, ampak povedo, kar imajo povedati, kar sedč.
»To pomeni, da ne veste kal j-to solidarnost n kaj trgovina?«
»Vemo, vemo, tovariš direktor,« odgovore kot v zboru.
»Ce veste, zakaj se Mirko meša v te stvari? Zakaj?«
»Ven z nj:m,« odgovore ostali kot v zboru.
»To bi ne biSo fatr«. nadaljuj® direktor. »Mirko m slab človek, le trdoglav je in trpi na nekakšnem poštenju. Toda ml vsi rie-mo, kako je s poštenjem, kada^ gre za zaslužek. Kdor riskira proti ti ra. tovariši, to Je naša Parola.«
»Tako Je,« zadoni v zboru P*9
dvorani.
»Ni tako,« vzklikne Mirko. »Kj® je vaša morala. Morala, to na«* je zagotovilo uspehov.«
»Glejte no; tega poštenjakovi^ ča,« se smeje Vilotije. »Dobil še vrtoglavico od svojega pošten nja. Sedi raje. teslo, in skrbi sel>e, dokler ne dobiš svoje.«
In končno imam še en predilog.* se dvigne tovariš Cale s v ustih. »Tovariši, nocoj niseh* niti zatisnil vek od skrbi in na^ miši janja. kako znižati cene Tva^ : žlm proizvodom. In da ne bi b^ ; j moje žene. bi s; seveda ni česane domislil. Tako pa fci je žeh* pred.la.gaia nekaj, s čimer se b0- i ste tudi vi vsi štiri n j ali. predlo# je povsem konkreten, in sioefj znižati plače delavcem . . .«
»Kaj pa mk, j© završalo ^ zraku.
»Ne. tovariši. Moja žena	1
la ga, da se plače povišajo naš®" mu dragemu direktorju in sev***® nekolilko tudi nam AH se stri*- § nje te, tovariši?«
»Strin jiamo se! Zi-veiia	tv®J®
žena!«
»Zivelia!«
M. Nikoli* ■
KULTURNI ZAPISKI
DELAVSKA PROSVETNA DRUŠTVA V ZASAVJU SE ZE PRIPRAVLJAJO
Pred novo sezono
Delavska prosvetna društva ^ Zasavju bodo vse letošnje Poletje brez prediha nadalje-vali s prosvetnim delom. Čeprav smo komaj na pragu po-‘etja, vsaj po vremenu sodeč, posamezni upravni odbori društev že pripravljajo na let-ns obračune dela. K temu jih 36 napotil sklep Predsedstva
društev Slovenije. Prav zaradi razmeroma poznih občnih zborov marsikje niso utegnili docela izpolniti nalog, ki so jih sprejeli na občnih zborih. Marsikje zlasti niso izpolnili najvažnejše naloge prosvetnih društev — izobraževanja,- Mnogo bolje so bile ponekod razgibane igralske skupine. To je
Zveze Svobod in prosvetnih pripomoglo nekaterim dru-društev, naj bi bili letos občni štvom do kaj laskavih uspe-zbori zgodaj v jeseni ali vsaj hov. No, ponekod je bilo tudi
Sredi jeseni.
Lani so številni upravni odbori društev glede tega precej Rešiti. Čakali so Izrednega kongresa Svobod in prosvetnih društev, ker so se od ondod ^adejali novih pobud za svoje
to precej škodljivo. Igralci so morali sodelovati na številnih občinskih praznikih, kar je v delovne programe vnašalo precej zmede.
O tem bo, kot je videti, na letošnjih občnih zborih največ
delo. To je bilo kajpak opra- govora. Društva bodo od ob-bičljivo, ker so hotela društva činskih odborov, Sdbalistične b-a svojih • zborih razpravljati
u vsem, kar je sklepal • kon-Bres, se pomeniti o stvareh, ki bi odločilno vplivale na bodoče delo. Bolje pa so ravnala
zveze delovnega ljudstva in ostalih družbenih organizacij zahtevala programe vseh praznovanj in prireditev. Na podlagi vsega tega bodo izdelala
[ista društva, ki so imela svoje svoje programe in urnike. Zbore že pred kongresom ter s° po kongresu sklicala članke sestanke in se z vsemi čla-pomenila o pobudah, izrecnih na jesenskem izrednem kongresu Svobod in vrosvetnih
Sedanja, trenutno najvažnejša naloga vseh delavsko prosvetnih društev je skrbna priprava na občne zbore. Ti morajo biti resničen prikaz celoletnega dela vseh skupin, dru-

štva kot celote in kar je najvažnejše, sprejeti morajo pobude za bodoče delo. Na predhodnih sestankih vseh pododborov sekcij velja torej sestaviti realne programe. Člani upravnih odborov in pododborov sekcij bodo imeli s tem precej odgovornega dela.
V razgovorih z odborniki prihaja človek do prepričanja, da bodo skoraj v vseh delavsko prosvetnih društvih posvetili odslej največjo pozornost izobraževanju in utrjevanju društev oziroma strnjevanju članstva. Številna društva namreč lani vse leto niso sklicala nobenega članskega sestanka. To kajpak škoduje čvrstosti društva. Člani niso imeli skorajda nikakršnih stikov z upravnim odborom. Nikoli niso vedeli, kaj društvo pripravlja. Med letom so namreč pozabili na vse to, o čemer so sklepali na občnem zboru.
Takšen odnos odborov do članstva je seveda vplival na postopno odpadanje članov. V kratkem času bo te stvari tam, kjer so se pojavile, težko popraviti. Toda občinski sveti Svobod in prosvetnih društev bodo lahko skupno z vsemi upravnimi odbori v prihodnjih tednih dodobra izdelali delovne programe, skratka se čim-bolje pripravili na občne zbo-
Največjl državnik Grčije je bil Perikle. On je hotel, da bodo Atene ne samo ekonomski, temveč tudi umetniški center Grčije. Zato je sam napravil načrt za obnovo piesta. Svetišča je dal graditi iz samega marmorja, na najlepši, najrazkošnejši in naj-monumentalnejši način. Grško svetišče je pravokotna hiša, z vrati, brez oken, okrog in okrog obdana z eno ali več vrstami stebrov, ki nosijo streho. Za svojega sodelavca in umetniškega svetovalca je Perikle izbral kiparja Fidijo. Pod Fidijinim vodstvom je bil zgrajen Partenon, svetišče boginje Atene, ki je bila zaščitnica mesta. Se danes je Partenon, čeptav v ruševinah, čudo sveta po svoji arhitektonski lepoti in skladnosti. I7 njem je stal velik kip boginje Atene, narejen iz zlata in slonove kosti. Napravil ga je Fi-dija. Zunanjost Partenona je bila bogato okrašena z reliefi. Fidija ni izdelal vseh teh del sam, toda vsa so plod njegovega genialnega duha. Po njegovih načrtih in risbah so jih izdelovali najboljši atenski kiparji — njegovi učenci in tudi tekmeci.
Na sliki vidimo del reliefa, ki je krasil zunanjost Partenona in predstavlja Zeusa. Apolona in Pejto,
NOVE KNJIGE

Kathe KoHwitz: Konspiracija
Kollvvitz je že v mladih topjj “klavski razred. Njena “hih in iz vere v pravični
letih občutila krivice, kt Jih umetnost izhaja iz ljubezni d«
boj proletariata za svobodo.
Pred kratkim je izšel prvi snopič 12 fivezkov biblioteke »Človek in delo«, ki jo izdaja založba »Rad« in ki je namenjena delovnim ljudem, da si olajšajo delo.
V	prvem zvezku »Higiena dela in njene naloge« pojasnjuje dr. Miomir Savičevič na zelo poljuden način pomembnost higiene in opozarja na pogoje, ki ogrožajo pri delu zdravje delavca. Pove nam, da je zdravljenje uspešno le, če so znani vzroki obolelosti. Ob zaključku govori avtor tudi o organizaciji higiene dela pri nas.
»Nesreče pri delu« je naslov drugega zvezka, ki ga je napisal dr. Petar Guteša. Največji del knjižnice je posvečen vzrokom, ki privedejo do nesreč, in načinu, kako te nesreče preprečiti.
Dr. Miomir Savičevič obravnava v tretjem zvezku poklicne bolezni (na primer satur-nizem, mongonizem, metkuri-olizem, fosforizem itd.) ter pojasnjuje obenem način zdravljenja.
V	četrtem zvezku opisuje dr. Boško Milijič nastanek in razvoj pljučnih bolezni, ki jih povzroča prah. Avtor nam pojasnjuje vzroke nastanka prahu, vrste praha in kako prah prodira v telo. Ob tem nam odkrije osnovne značilnosti najobičajnejših pljučnih bolezni, kot so pneumokoniza, an-trahoza, kalikoza, silikoza, bi-sikoza itd. Obenem nam pisec pove, kako te bolezni zdravimo in kaj moramo storiti, da ne obolimo.
V	peti, vsekakor najboljši knjižici tega snopiča, nam inž. Milutin Vukadinovič in dr. Miloš Kilibarda pojasnjujeta, kako nastanejo škodljivi plini v industriji in rudarstvu in kako se pred njih škodljivostjo zavarujemo.
Dr. Nikola Georgijevski obdeluje v isti knjižici pomen dobrih klimatskih pogojev pri delu. Veliko pozornost posveča vsem tistim pogojem, ki jih lahko še med proizvodnjo sp~e-menimo in prilagodimo potrebam posameznega delavca.
V	sedmem zvezku je dr. Ilija Vjuričič na splošno obdelal odmor, utrujenost in oddih med delom. Zdi se, da je brošura pisana ne glede na pogoje, v katerih delavci navadno delajo.
Vprašanje osebnih zaščitnih sredstev je ing. Milutin Vukadinovič načel v osmem zvezku te knjižnice. Ob tem pripominjamo- le to, da v naši državi že izdelujemo zaščitna sredstva.
Ing. Zdenko Topolnik obravnava v devetem zvezku sodobno zaščito delavca pred življenjsko nevarnimi stroji, na-
l/ola je dobila za letošnji praznik dneva vstaje lepo urejeno čitalnico. Pred dobrim letom je imela knjižnica v Izoli 1065 knjig, sedaj pa razpolaga z 2.2«2 knjigami. To pa še zdaleč ni dovolj glede na veliko zanimanje za či-tanje knjig. Čitalnica bo imela na razpolago vse domače časopise jn revije ter razne strokovne liste. V prostorih knjižnice bodo Se letos uredili pevsiko sobo.
pravami in orodjem. Glede na splošni napredek našega gospodarstva in postopno izboljšanje organizacije dela postaja ta problem vedno bolj pomemben. Publikacija je dokaj informativna in ne bo mnogo koristila delavcem.
V	deseti knjižici dr. ■ Stariho Lajevec seznanja bralce z delovno zaščito žena in mladine. Ob upoštevanju novih zakonskih predpisov o zaščiti žene in mladine je knjižica že zastarela.
Zivorad Vasic je v predzadnjem zvezku objavil študijo o uporabi psihologije v industriji, toda žal brez upoštevanja dejanskih delovnih pogojev v industriji.
V	zadnjem zvezku pa nas Vitomir Ahtik na splošno seznanja z načinom izbire poklica.
Po prvih 12 zvezkih nam še ni popolnoma jasen namen te knjižice. Če je njen cilj, pomagati delovnim ljudem, da pod čim lažjimi pogoji obvladajo proizvodnjo, je izhajanje upravičeno.
Po pravici bi prvemu delu lahko dodali marsikatero kritično pripombo, to že zaradi tega, ker bi avtorji morali prav v tem delu mirno obdelanih tem razmotriti še marsikatero važnejše vprašanje. Kljub temu pa bo z vsemi napakami koristila tistim, ki so zaposleni v industriji.
Med drugim: to je prva tovrstna knjižnica v našem povojnem obdobju.
Branko N. Djukič i
KULTURNI ZAPISKI
ilTOJAKI
■
MS* I M:L

1M'UKV
■
Tiste nedelje popoldne sva sedela' s Svediinijo v Velik: kavarni v Valemciiji. Iz debelih kozarcev sva pila vermut s kocko sivega ledu, prepojenega z medom. Natakar je biiil nemara ponosen nanj, ker se je nekako težko odpravljal od najine mize. Navsezadnje je le moral na delo — povsod po prostoru so sikali in tleskali z rokami, da bi vzbudili njegovo pozornost — toda gledal je čez ramo nazaj.
Zunaj se je naenkrat stemnilo. Ker na cestah ni bilo luči, se je zdela tema trda kot polnoč. Čudil si se, da so oibroct Se -bedeti. Povsod v kavarni je bilo polno oitrok; bili so resni, a ne prisiljeni in so si z nekakšno obzirnostjo ogledovali okolico.
Za mizo, nasproti naijini, je bilo drobno dete, staro nemara šest mesecev. Njegov oče, majhen mož v veliki uniformi, ki mu je visela čez ramena, ga ja držal previdno na kolenih. Počelo ni prav nič, vendar *>ta ga on ta njegova suha mlada žena, ki je bila v •voji grdi obleki še kar lepa, gledala z občudovanjem, vtem ko ®e jima je na mizi hladila kava. Dete je bilo v beli nedeljski oblekci, loi je bila tako fino zakrpana, da bi bil človek pomislil, kje neki je mogoče dobiti toliko odtenkov belega blaga. V laseh je imelo novo petljo iz modrega traku, zvezano v popolnem ravnotežju zank ;tn koncev. Trak pravzaprav ni bilo potreben. ker dete ni imelo dovolj las. da bi jih bilo treba povezovati, bil je menda okras, od ust pritrgan košček veselja.
»Za božjo voljo, nehaj že!« sem st rekla. »Kaj če ja dobila petljo iz modrega traku, če je zato ostala njena mati brez večerje, da je moglo biti dete čedno, ko se je vrnil njegov oče domov na dopust. Navsezadnje je to njena skrb in ne tvoja. No, in kaj se potem še cmeriš?«
Prostorna zakajena dvorana je bila nabito polna In živahna. Zjutraj je bil zračni napad. Napravi! je veliko razdejanja. Nihče v kavarni pa ni bil preplašen ali pijan, nihče se ni v obupu silil k pozabi. Pili so kavo ali limonado v steklenicah, kramljali so o drobnih, veselih dogodkih, govoreč vsi vprek.
V dvorani je bilo mnogo vojakov. Njihove uniforme so na videz pripadale desetim različnim armadam. Navsezadnje si opazil, da se razlikujejo le po tern, kako je katera obnošena ali obledela. Le nekaj mož ja bito ranjenih. Tu ta tam si videl koga, ki je šepal in slonel na bergtjah ali palici, toda vsi so bili toliko okrevam!, da so njihovi obrazi že dobili barvo. Bilo je tudi mnogo moški h v civilnih oblekah, nekateri od njih so bili vojaki na dopustu, nekateri državni delavci, nekaj pa je bilo takšnih, o katerih vsakdo ugiba kdo so. Bile so debele ženske, ki so vztrajno obračale svoje pahljače, bile so tihe starke in njih pravnuki. Bilo .je mnogo čednih deklet in nekaj lepotic, ob katerih nisi pripomnil: »Glej, kako čudovit španski tip!«, marveč si dejal: »Kako očarljivo dekle!« Obleke žensk niso bile nove. Blago je bilo preveč ceneno, da bi bilo lepo krojeno.
»Kako smešno!« sem rekla S vedi nji. »če nihče n« nosi lepe obleke, sploh ne opaziš, da so vsi grdo obleten«.«
»Kako?« je rekla Svedinja.
Nihče, razen nekega priložnostnega vojaka, ni nosil klobuka. Ko smo prišli prvič v Valancijo, sem bita v silni zadregi, ker so se mi na cesti vsi smejali. To ni bilo zato, ker je bilo na mojem obrazu kakor s kredo napisano West End A ven u e. V Valen-ciji so buli Amerifcanci priljubljeni. Tam je bilo dosti zdravnikov, ki so pustili svoj pose! doma In prišli sem pomagat, dosti strežnic in mož iz Mednarodne brigade. Toda kaj ko sem se pokazala na Cesti, So si možje ta žeme polagali roke na razorane obraze, otroci pa, preveč nedolžni, da bi se pretvarjali, polni veselja ta zbadljivi, so kazali name in kričali: »Ole!« Potem, precej pozno, sem odkrila vzrok in opustila svoj klobuk, ki ni bil eden tistih komičnih klobukov, bil je le klobuk.
Kavama se je napolnila do kraja in odšla sem preko dvorane, da bi govorila z nekim prijateljem. Ko sem se vrnila k mizi, je okrog nje sedelo šest vojakov. Sedeli so tesno drug poleg drugega. Prerinila sem se med njimi do svojega stola. Bili so utrujeni in majhni na tiati način, kakor pravkar umrli, ki se nekako skrčijo. Prvo, kar si opazil so bile kite na njihovih tilnikih.
Pogovarjali so se s Švedinjo. Znala je špansko, francosko, nemško, nekaij italijanščine in angleščine. Ko je za hip prišla do sape, je obžalovala, da zna tolikanj slabo nizozemščiino, komaj jo more brati, kaj šele govoriti, isto da velja za njeno romunščino.
Povedala mi je, kar so ji bili pripovedovali. BiH so po oseminštiridesetih urah izpuščen! iz strelskih jarkov. Za svoj dopust so bili zložili denar za cigarete.
toda nekaj je šlo narobe ta cigaret niso dobili. Imela sem zavojček amr.iških cigaret — v primeri z njimi v Španiji ne pomenijo rubin! nič —, privlekla sem jih na dan ter s kimanjem, smehljajii ta z neko vrsto govorice z gibi pojasnila, da jim jih poklanjam. Ko so razumeli, kaj hočem, mi je vsak ponudil ta stresel roko. Res lepo, da delim svoje cigarete z možmi, ki se vračajo v strelske jarke.
Cigarete so si prižgali s pripravo iz rumenega motvoza, ki je smrdel, če je gorel. Uporablja K so ga —-je povedala Svedinja — za prižiganje ročnih granat. Dobili so, kar so naročili: vsak kozarec kave. Godrnjali so nad skopo porcijo surovega .sladkorja, ki je bila zraven.
Z mamo so govorili s pomočjo Švedimje. Uporabljali so način, ki se ga poslužujemo vsi, če govorimo svoj jezik z nekom, ki ga ne pozna: gledali so ti naravnost v oči, govoreč počasi ta izgovarjajoč besede s pretiranimi gibi ustnic. Ko pa so prišle na vrsto njihove zgodbe, so jih iztresli s takšno vnemo, kakor bi bili docela prepričani, da jih zlahka razumem.
Toda Svedinja je prevedla. BiH so kmetje in kmečki sinovi z dežele, ki je billa tako bedna, da si človek takšne revščine ne upa spomniti. Bili so prav iz tiste vasi, kjer so letala napadla procesijo starčkov, žena in otrok, ki jih je bilo dvesto.
Vseh šest je bilo v vojni že več kot leto dni. Večino tega časa so prebili v strelskih jarkih. Štirje so bili poročeni. Odkar so bili na fronti, niso dobili niti besedice od svojih družin. Do njih sploh ni bilo zvez. Poleg tega se niso upali pisati, ker so pripadali uniji. Pripadnike unije usmrtijo, če jih dobe. Njihova vas je bila zavzeta ta če dobi žena pismo od pripadnika unije, — kdo ve, 6e bi je zaradi takšnega sorodstva ne ustrelili.
Le eden je pred šestimi meseci dobil sporočilo o ženi in otrocih od svojega svaka v Franciji. Zvedel
je, da so vsi živi in da imajo skledo fižola na da11' , Toda njegova žena se ni pritoževala zaradi hran8. Kar jo je mučilo, je bilo to, da ni imela sukanca 'a I ni mogla zakrpati otrokom oblek. To je mučilo tudi njega.	|
»Nima sukanca,« je rekel, »nima sukanca, da til j zakrpala „ ekel«.	I
Sedeli smo in poslušali, kar so pripovedovali. Ne' | nadoma je eden pogledal na uro, čemur je sledil® splošno presenečenje. Skočili so pokonci kot en mo& klicali so natakarja in z njim, ko je prišel, naglo go-vo' rili. Potem je vsak od njih stresel roko vsaki od naju' Prizadevale sva si, da bi jim razložile, maj vzamei®
ostale cigarete s sabo. Zopet smo si stresali	,
ta rekli: »Salud!« Potem so odšli, utrujeni, prašni majhni, kot so majhni vojaki velike armade.
Ko so odšli, je govorita samo Svedinja. Bila ▼ Španiji, odkar se je pričela vojna. Negovala >e ranjence, vozila je nosilnice k strelskim jarkom 1(1 nazaj v bolnico. Videla in slišala je preveč, da bi mož*® molčati.
Bil je čas, da odideva. Svedinja je dvignila ro* nad glavo ta dvakrat plosknila, da hi poklicala 1,0 takanja. Prišel je, toda stresel je z glavo in rokami * zopet odšel.
Vojaki so bili plačali najino pijačo. D.
STRASNA RESNICA O KENIJI
»Pravkar se vračam iz Kenije, kamor me je bila poslala moja vlada. Videla sem rezultate obsednega stanja in vam lahko predečim strašno resnico...« Tako je začela pisati svqje poročilo o Keniji Eillen Fletcher, angleška »socialna delavka«, ki je pred tedni obiskala Kenijo, angleško kolonijo v Vzhodni Afriki.
V poročilu, ki ga je predložila britanskemu Spodnjemu domu, opisuje Eillen Fletcher razmere v koncentracijskem taborišču v Keniji. Pravi, da je v taborišču, ki ga je obiskala, našla 2t deklet, starih od It do t2 let, ki so bile obsojene na dosmrtno ječo. »Ce verjamete ali ne,« piše Fletcher jeva, »na dosmrtno robijo jili je obsodilo britansko sodišče.;
FletcUerjeva pripoveduje, da s temi dekleti ravnajo kot z največjimi zločinci. Obsojene so bile. češ da pripadajo orga-
nizaciji Mau Man, torej organizaciji, ki se upira kolonialnim oblastem. FletcUerjeva pravi, da je njihovo življenje strašno. Imajo samo eno obleko. Kadar jo operejo, morajo biti gole. Pred nedavnim so šestnajst dni preživele v samicah, samo zato, ker so prepevale. Prosile so Fletcherjevo, da sporoči v njilmve vasi, da še žive.
»Vrnila sem se v Veliko Britanijo,« je dejala FletcUerjeva, »in sedaj bi bilo potrebno, da nekaj storimo za ta dekleta.

I	.....

'M
njihove domove orgorčeni so, če
domačini ne poljubljajo rok svojim belim gospodarjem 1
V takale taborišča zapirajo domačine Kenije, pa porušijo z buldožerji. In potem se Čudijo 5
Zapomnite si, britansko sodišče jih je obsodilo na doživ-Ijensko robijo, toda kadar jo nekdo star 11 let, je pred njim še dolgo življenje.«
In ko so Ut poročilo Fletcher-jeve prebrali v Spodnjem domu angleškega parlamenta, j« vstal minister za kolonije ter dejal, da so ti podatki neresnični. Laburist Fenner Brock-way pa mu je odgovoril: »Imamo popis tamkajšnjih temnic.« In začel je brati imena teh deklet, datume, kdaj- so bita obsojene, dejanja, zaradi katerih so bile obsojene. Ena j® bila v družbi oboroženih ljudi, druga je bila na sestanku, kjer so prisegli, da se bodo bojevali proti kolonializmu itd.
Med razpravo v britanskem Spodnjem domu je laburist Chreech dejal: »Miss Fletcher je o tem pripovedovala guvernerju Kenije, toda on sploh ai hotel poslušati. Opozorila je, da bo spregovorila angl®' ški javnosti. In vendar, kar se dogaja s terni dekleti, ni vse-V koncentracijskih taboriščih je 46.000 ljudi, ki jim nikdar niso sodili in so večinoma dolžni.«
In potem so razpravljal1-Dolgo, strastno, strankarsko-Toda dekletom, ki žive in umi' rajo v koncentracijskih tubo' rišč.ih Kenije, se zavoljo i*’ razprave v britansikem Spod' njem domu prav nič ni zbolj' šalo življenje.
Resnica o Keniji, angb-sk' koloniji v Vzhodni Afriki, PJ je le prodrla v svet.
>n
»r
le,
*e
sr,
tri
ta
lil
za
vs
Ski
kf.
hii
sia
va
u> d* & &-o d
OB ROBU DOGODKOV
SUEZ JE V EGIPTU
Ob nacionalizaciji Družbe Sueškega prekopa
Dne 27. iuliija so na vseh zgradbah Družbe Sueškega prekopa zaplapolale egiptovske državne zastave in zastave egiptovske revolucije. Naserjeva vlada je nacionalizirala Družbo Sueškega prekopa.
Prej, pred tem ukrepom pa se je marsikaj zgodilo.
Revolucionarni Egipt je s svojco politiko neodvisnosti, z bojem za osnovne življenjske pravice slehernega naroda, torej z bojem proti kolonializmu pridobil na svetu veliko prijateljev pa tudi veliko sovražnikov. Ljudje, ki bi radi videli, da bi ukazovali vsem državam in da bi se vse države ravnale tako, kot oni hočejo, so seveda z grožnjami odklonila vse, kar je egiptovska vlada v interesu Svojega ljudstva storila.
Egipt je revna, zaostala dežela. Ljudje so večinoma nepismeni. odvisni od Nila in nje-
V začetku preteklega tedna pa so se vse države in ustanove, ki so nameravale podpreti gradnjo Asuanskega jezu, nenadoma premislile. Vladi Združenih ameriških držav in Velike Britanije ter upravni odbor Mednarodne banke so obvestile viado Egipta, da umikajo svoje predloge o pomoči za gradnjo Asuanskega jezu.
Odkod nenadoma toliko nerazumevanja? Najbolj nam bodo na to vprašanje odgovorili časopisi'' ki izhajajo na Zahodu.
*Daily Minor« je pred dnevi, ob srečanju Tita, ‘Nehruja in Naserja pisal: »Td trije avanturisti lahko povzroče velik kaos zlasti zato, ker niso odgovorni nobenemu drugemu kot sebi ,in nobena demokratična sila jih ne kontrolira.« Nadalje ta list primerja Tita, Nehruja in Naserja s Hitlerjem in Mu-
Sueškj prekop, ki je dolg 160 km, so zgradili v letih 1859 do 1869. Vodja del je bil Francoz F. Lesseps. Z dograditvijo Sueškega, prekopa se je zelo zmanjšala pot od Evrope do Indije, Avstralije in Vzhodne Azije. Družba Sueškega prekopa je bila ustanovljena pred približno sto leti z glavnico 200 milijonov zlatih frankov, ki je bila razdeljena na 890.000 delnic. Fo bilanci ob koncu 1955. leta je bilo od vseh delnic v obtoku samo 378.768, medtem ko je bilo do tega dne amortiziranih že 421.232, kar pomeni, da je v skoro stoletnem poslovanju že popolnoma amortizirana polovica vsega vloženega kapitala. Glavni dohodek družbe so kanalske pristojbine, ki so lani vrgle približno 32 milijard frankov. Skupno je lani znašal čisti dobiček družbe Sueškega prekopa s prebitkom iz prejšnjega leta 16.3 milijarde francoskih frankov. V upravnem odboru družbe je 32 članov, od katerih je 18 Francozov, 7 Angležev, 1 Američan, 1 Nizozemec in 5 Egipčanov. Prekop je globok 12.9 m, dolg pa 160 km. Povprečno je širok od 60 do 100 m. Promet v tem prekopu izredno narašča. Lani je bil trikrat večji kot 1938. leta. Lani je vozilo skozi prekop 14.66G ladij z nad 800 brutto registrskimi tonami.
Bovih muh. Polja obdelujejo z hajbolj primitivnima sredstvi, toda polj je malo, so samo oh ^llu, drugje pa je pustinja, bese-k. Egipt jma milijon kvadratnih kilometrov, toda plod-hih je le 35.000 kv. km.
Revolucionarna	egip lovska
Jdada je sklenila, da bo osvobodila deželo revščine in lako-*e. toda za to potrebuje veliko ^ode, premagat; mora puščavo, Ograditi mora industrijo, izboljšati transport. Odtod ideja 0 Asuanskem jezu.
Asuanski je« je temeljni ka-*ben kmetijske in industrijske breobrazbe Egipta. Ko bo zgra-^e,n, se bo površina obdelovalne 2 orni j e povečala za 30 %, pri-^olek pa za polovico. Pri njem v) zraslo novo industrijsko Središče Egipta. Toda zanj po-rebuje Egipt milijardo 300 mi-'Jdnov dolarjev. Egipt sam to-'kšrie vsote ne zmore. Zato je •^Prosil za pomoč tujino, .pred-v'ac*'° Združenih ameri-držav, Veliko Britanijo in ^narodno banko.
solini jem in pravi: »Nlič več orožja v te dežele, nič več denarja. nič več pomoči od ZDA.« »New York Herald Tribune« piše:	»Kar se tiče Egipta, ni
nobena tajnost, da dejavnost .predsednika Naserja, njegov odnos do komunistov in ostro
protiaahodno stališče, ki ga zagovarja, prisiljujejo zahodne sile, da revidirajo svojo pomoč, vštevši pomoč za gradnjo Asuanskega jezu.« »New York Times« pa pilše:	»Egiptovsko
priznanje Kitajske je tukaj izzvalo najresnejšo grajo. Zunanje ministrstvo je ugotovilo, da takšna dejanja prav nič ne prispevajo k egiptovski neodvisnosti. Ta zadeva je odprla vprašanje, če postopki predsednika Naserja sploh koristijo interesom Egipta, če ne koristijo interesom komunističnega bloka. Ameriško zunanje ministrstvo je zelo vznemirjeno zaradi obvestil, da Egipt vzpodbuja nerede v Jordanu, podpira partizansko gibanje v Alžiru in na Cipru ter je pobudnik kampanje proti zahodnim velesilam v vzhodnih deželah Afrike.«
Imperialistom ne gre v račun egiptovska zunanja politika. Ne gre jim v račun egiptovska težnja, da bi bil Egipt popolnoma neodvisen in da bi svobodno živeli vsi arabski in afriški narodi. Nekateri ljudje na Zahodu menijo, da je. ideja o aktivni koeksistenci svobodnih in neodvisnih narodov, ki jo zagovarja Egipt s podporo mnogih drugih dežel, stvar, ki škoduje interesom imperialistov. Odtod takšna mržnja, toliko sovraštva do Egipta in' njegove vlade..
Ob odklonitvi pomoči za izgradnjo Asuanskega jezu naj spregovorimo še o arabski politiki egiptovske vlade, s katero imperialisti niso zadovoljni. Zahodne velesile se trudijo, da bj Naserjeva vlada prenehala vzpodbujati, nacionalistične težnje v arabskih državah.
Slo je torej za pritisk, nenavadno oster pritisk v odnosu med državami, ki pa ga obsojajo vse napredne sile na svetu.
Egiptovska vlada je na ta pritisk odgovorila z naeionali-
Ukrep egiptovske vlade o nacionalizaciji Družbe Sueškega prekopa je vzbudil po svetu številne komentarje. Zanimivo je. da skoro vse azijske in afriške države pa tudi mnoge evropske in ameriške podpirajo prizadevanja Egipta, da bi dosegel popolno nacionalno in gospodarsko neodvisnost. Voditelj socialistične stranke Indije dr. Lohia je pozdravil sklep egiptovske vlade o nacionalizaciji Sueza in izjavil, da je bil la sklep sprejet v znaku začetka nove dobe enakosti narodov na svetu. Lohia je tudi dejal, da je upravičen strah pred možnostjo, da bi Velika Britanija in druge zahodne sile poslale vojne ladje v cono Sueškega prekopa, še bolj upravičen pa je strah pred gospodarskimi in diplomatskimi intrigami, ki bi lahko sledile. Kitajski list »Kvang Ming Zi Bao« piše, da je nacionalizacija Družbe Sueškega prekopa hrabra in pravična odločitev, ki je popolnoma v skladu z duhom Bandunške konference. List poudarja, da je la korak1 vzpodbudil vse tiste, ki se bore proti kolonializmu. »Kvan Ming Zi Bao« piše, da bedo nacionalizacijo Družbe Sueškega prekopa prav gotovo podprle vse dežele, ki se bore proti kolonializmu. Moskovski listi pa pozdravljajo odločitev egiptovske vlade o nacionalizaciji Družbe Sueškega prekopa in poudarjajo, da je »sovjetsko ljudstvo zvest prijatelj narodov Vzhoda in da vedno podpira njihov pravičen boj proti kolonializmu in tuji upravi«. Časopis »Izvestija« piše, da je sovjetska javnost z razumevanjem sprejela odločitev egiptovske vlade o nacionalizaciji Družbe Sueškega prekopa ter da vidi v tem potrditev odločnosti egiptovskega naroda, da bi dosegel popolno ekonomsko in politično samostojnost svoje države. Sudanski politični voditelji so soglasno podprli egiptovski sklep o nacionalizaciji Družbe Sueškega prekopa. Fredsednik vlade Abdulah Kalil je o tem sklepu dejal, da pomeni pogumno in pomembno dejanje, od katerega bo imel Egipt veliko koristi«. Sirijski minister za zunanje zadeve Šalah Pilar pa je dejal, da je nacionalizacija ukrep, »katerega namen je izkoreniniti imperializem in zato je ta ukrep sproži! ekspiozijo radosti med arabskimi narodi«.
zaerjo družbe Sueškega prekopa.
Družba Sueškega prekopa je bila ustanovljena pred 87 leti in je največja kapitalistična družba na svetu. Njeni lastniki so bili zlasti angleški in francoski kapitalisti. Sueški; prekop j.e izredno pomembna petrolejska arterija na svetu. Dve tretjini plovbe zavzemajo Sadje. ki prevažajo petrolej iz anabskih dežel ha Zahod. To je prekop, ki je življenjsko važen za Veliko Britanijo, za Britansko skupnost narodov in za mnoge dežele na Zahodu.
Egiptovska viada je kot odgovor na odklonitev zahodne pomoči za zgraditev Asuanskega jezu nacionalizirala Družbo Sueškega prekopa. Tako bo . dobila letno okoli 100 milijonov dolarjev, ki jih bo uporabila za gradnjo Asuanskega jezu. Asu-
sPočctka
so na Zahodu pod-
. gradnjo'ZvsuansKega jezu. j^eriška vlada je celo skleni-V u 3 k° svoj prvi prispe-s,elc za gradnjo tega jezu po-j(, a Egiptu 70 milijonov dolar-w' Nekaj denarja sla namera-da® Egiptu tudi Velika ^Pija in Mednarodna banka.
Fredsednik Naser dviga zastavo na »Navy Houseu« v Fort Snidu, po vojakov s področja Sueškega prekopa. Te dni pa vihra egiptovska
poslopju Družbe Sueškega prekopa
odhodu
zastava
zadnjih tudi na
britanskih
upravnem
anskj jez bo sedaj lahko zgra* dila v trinajstih letih brez tuja pomoči.
Nacionalizacija Družbe Sueškega prekopa pa je na Zahodu vzbudila izreden odpor, kt pravzaprav ni nerazumljiv, saj gre za življenjske koristi zahodnih velesil. V Londonu in. Parizu kujejo ■ te dni načrte* kako bi prisilili Egipt, da bi se odpovedal .nacionalizaciji Sueške družbe. Z de*«, ra love prihajajo glasovi, da treba Egipt gospodarsko jn politično osamiti, da ga je treba izolirati od ostalega sveta. Gre torej za na hitro sestavljeni načrt za gospodarski, politični in vojaški pritisk na Egipt, katerega namen je podreditev Egipta namenom imperialistov.
V Londonu. Parizu in Wa-shingtonu se zlasti boje, da na bi nacionalizacaja Sueške diruž-be vzpodbudila podobne težnja v ostalih arabskih . deželah, predvsem Siriji, Saudska Arabiji. Libanonu in Jordanu. Tu iO ogromne zaloge nafte, ki jih izkoriščajo zahodne velesile, točneje rečeno. Velika Britanija, ZDA in Francija. Ta bojazen je tudi vzrok tako ostrega anglp-ameriškega in francoskega pritiska na Egipt, ki danes kaže pot številnim arabskim državam. Ne gre torej za nacionalizacijo, katere vpliv bi se zaprl v ozke nacionalne okvire, ampak za ukrep, ki je temeljito prizadejal imperialistične velesile in podprl podobna prizadevanja v deželah na Bližnjem in Daljnem vzhodu.
Nacionalizacija Družbe Sueškega prekopa je ukrep, ki je in bo vzpodbudil na Zahodu številne protiukrepe, obenem pa bo odkril in jasneje kot kdajkoli prej pokazal nasprotja med interesi zahodnih velesil 'n interesi suverenih in neodvisnih držav, k.i so v svetoviv politiki znane kot majhne države.
IZ DEŽELA,
KATERIH GOVORIMO
.."l|..1
KENIJA V OKOVIH KOLONIALIZMA
ULTIMAT SINDIKATOM
Britanske kolonialne oblasti v Keniji so pred nedavnim postavile Federaciji kenijskih sindikatov ultimat: ali naj s© odrečejo vsakršni politični akciji in proglase »nevtralnost«, ali pa bo federacija razpuščena.
Protidraginjska demonstracija nemških delavcev v Hamburgu
Nedvomno, da je kenijska sindikalna federacija spričo kolonialnega režima v deželi v kaj težkem položaju V teh treh in pol letih ogorčenega boja kenijskega ljudstva za svobodo m surovih postopkov kolonialnih oblasti, so si sindikalni voditelji prizadevali da bi kolikor le mo-Č vozil; po »mirnih vodah« ter se zavzemali le za izboljšanje gospodarskega in social, položaja delavcev. Toda v tem boju so nujno zašlj na politično področje, saj s; gospodarskega niti socialnega položaja delavcev ne da izboljšati v pogojih surovega kolonialnega izkoriščanja, katerega nosilec so kolonialne oblasti Sindikati so se
USPEH ZAHODNONEMSKIH KOVINARJEV
LE« JE PREBIT
To. kar ni uspelo osrednjemu vodstvu zahodnonemškili sindikatov, se je posrečilo po dolgotrajnih pogajanjih sindikatu kovinarjev kljub trdemu odporu združenih delodajalcev in konservativnih političnih krogov. S1. oktobrom bo skrajšan delovni čas v kovinskih podjetjih Zahodne Nemčije na 45 ur tedensko. Istočasno so dosegli zvišanje plač za 8 %.
T
ZahodnohemSki sindikalni tisk *e je na široko razpisal o tem do-gocžku in ga proslavlja kot eno najvefjiii zmag zahodnonemškega sindikalnega gibanja. Razumljivo je. da izražajo zadovoljstvo nad tein vsekakor pomembnim uspehom zlesti še, ker se eentraia za-hodmonemških sindikaiov v zadnjem času ne more nič kaj pohvaliti s svojim'! uspehi Cez nekaj tednov bo namreč kongres DGB im bo tore) zmaga kovinarjev napolnita praznino v porootji-h osrednjega vodstva DGB.
Sindikat zahodno netmS kih kovinarjev je zahteval precet več kot je dosegel Zahteval je namreč, naj bi delovnj čas skrajšali postopoma: letos na 45 ur, drugo leto na 4,2.5 jn leta 1958 na 40 ur tedensko. Vse pa kaže. da se vodstvo ni bilo pripravljeno boriti do popolne zmage, marveč je soglašalo s sporazumom, dobro vedoč, da je s tem, da dosežejo 45 urni delovni teden, led prebit, da je šlo velilko boli kot za neposredno antago, da delodajalci priznajo
pravico na skrajšan delovni čas. V tem so popolnoma uspeli. Delodajalci kovinskih podjetij s0 popustili kljub hudemu pritisku delodajalskih združenj drugih industrijskih panog, ki se boje, da bodo tudi od njih zahtevali delavci skrajšanje delovnega časa.
Prvega oktobra bo začelo dva milijona zahodnortemških kovinarjev delati po 45 ur na teden (v Zahodnem Berlinu l. januarja 1957), led je prebit, in sedaj tudi drugi zahodinonomškj sindikati, ohrabreni ob zmagi kovinarjev, pritiskajo, da bi dosegli lato.
na primer morali boriti proti vmešavanju policije v delo sindikatov, morali so se boriti za volilno pravico delavcev, ki lo domačinom odrekajo, morali so se boritj proti kolonialni upravi, ki je kršila sporazum o mezdah itd. Čeprav je skušala Federacija rešiti vse te zadeve v okviru obstoječega kolonialnega sistema in v skladu z dovolili kolonialne uprave vendar je bil njen boj dostikrat naperjen proti kolonialni upravi Le-ta Je enostavno zapirala sindikalne voditelje, od katerih jih je še danes precej zaprtih.
Vse to je privedlo britanskega guvernerja, da po »kratkem postopku« napravi red v sindikatih in Federaciji so postavili ultimat, naj se takoj preneha vmešavati v politično življenje dežele, sicer jo bodo razpustili. Na nasvet angleških Tradeurtionov je našla Federacija srednjo pot in Izjavila, da doslej ni napravila še ničesar, kar se ne bi skladalo z njenim statutom. . Federacija ni politična organizacija, so izjavili, in da j® ona Se pred ultimatom naročila sindikalnim funkcionarjem, naj se ne vmešavajo v politiko. V takem vzdušju je izdala zadnji dan roka iziavo. O »politični nevtralnosti« in predlagala, naj bi se oblasti v bodoče posvetovale o vseh zadevah s sindikati, da bi preprečili podobne spore.
Spor je bil na ta način formalno končan. Toda to .1® I® zatišje, saj je generalni sekretar Federacije te dni izjavil v Londonu, da ni moč mimo političnih vprašanj in da bodo Afrilkanci vedno zahtevali enakopravnost z Evropejci In se borili za konec evropske nadoblast, v AfrikL
KORISTNI OBISKI
Zadnje čase so vedno pogostejše vesti o medsebojnih obiskih delavskih delegacij. Tako bo na primer septembra odpotovala v Sovjetsko zvez0 delegacija belgijske socialistične stranke, da bi
RAZKOL FINSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
ZA IN PROTI DLBIR0KRATIZAEIJ1
Najvišje vodstvo finske socialnodemokratske stranke se Je razcepilo v dva tabora: na eni strani je predseCLni-K stranke Emil Skug s še sedmimi Člani izvršnega odbora, v »opoziciji« pa Je prejšnji predsednik stranke In sedanji predsednik vlade Karl Avgust Fagerholm s šestimi 61ani Izvršnega odbora.
Za kaj gre? Pred dobrimi tremi Od Izida boja obeh struj v fin-tedm je sekretar partije Veino skl socialni demokraciji je odvi-Leskinen v strankinem glasilu sen tudi njen nadaljnji razvoj, ostro napadel strankino politiko, kar b0 nedvomno vplivalo tudi na To je bil začetek javnega spopa- splošno politično usmerjenost te da. čeprav so se kazala nesoglasja skandinavske dežele, že ob sestavljanju sedanje finske vlade. Leskinen trdi. da ne izvirajo nesoglasja morda iz neenotnosti glede socialističnih idej, marveč da so različni pogledi na 'metode in politiko stranke Gre za .to, da je program, s katerim je stopila stranka v vlado skupno z agrarci. poln nasprotij in onemo-
•	goča pametno in koristno gospo-, darsko politiko. Stranko je treba v prvi vrsti reorganizirati, jo osvoboditi birokratizma m ukiniti veliko plačanih mest v stranki.
Predsednik stranke Skug mu je odgovoril, da lahko le članstvo samo sodi o tem in zahteva sklicanje kongresa stranke. Spor se je zaostril še ob AIF (delavski
•	športni zvezi) in so Skugovi pristaši zagovarjali mnenje, naj ta ostane takšna, kajšna je, opozi-
.cija pa je bila za reorganizacijo na širSih temeljih. Boj se bije torej v glavnem za ali proti reorganizaciji stranke in opozicija trdi, da je dovolj vlade Skugove »garde« in da je prišel čas. da v stranki zaveje nov veter. Današnje razmere v stranki so namreč take, da ie razdeljena na več manjših skupin, od katerih vsaka voli svoje delegate v kongres, delegira
— -	. • * . -  — *-ra Tri
izmenjala mnenja in Izkušnje s sovjetskimi voditelji. V Sovjetsko zvezo bo isti mesec odpotovala delegacija Japonskih socialistov. Le-ti se bodo pogovarjali o uporabi atomske energije v mirnodobne namene, saj Je bila Japonska doslej najbolj prizadeta od eksplozij atomskih bomb. Sovjetski sindikat rudarjev je povabil v goste delegacijo angleških rudarjev in francoski socialisti so povabili delegacijo izraelske socialistične stranke »Mapaj«. naj jih obišče, da bi proučili možnosti sodelovanja mea obema državama.
Kajpak Ima vsak od teh obiskov svoj poseben namen. Vsekakor pa So to priložnosti, ko socialisti posameznih dežel Izmenjajo izkušnje, vaklajujejo mnenja o mednarodnih vprašanjih, kar Je le v korist miru, sodelovanja med narodi in napredku socialističnih idej v svetu.
člane v strankina vodstva, vlado itd., kar ugledu In vplivu Strane tte vsekakor ni v pri«'
Zmaga delavcev ameriških jeklarn
Stavka delavcev ameriških jeklarn Je končana. Trajala Je 27 dni. Stavkalo je 658.000 delavcev, stavkokazov ni bilo. Delavci in delodajalci so se sporazumeli o novih delovnih pogodbah, ki bodo veljale tri leta. Delavske mezde bodo najprej povišali za 45,6 centov na uro, kasneje pa bodo vsakih šest mesecev uravnali mezde z življenjskimi stroški. Delavcem so tudi odobrili premije za letni dopust. Obenem pa so delodajalci začeli širiti vesti, da bodo zaradi stavk in višjih delavskih mezd morali povišati ceno jeklu za približno 10 dolarjev tono, torej od 130 na 140 dolarjev.
Zaradi stavke se je -proizvodnja v ameriški jeklarski industriji zmanjšala za 90%. Vsak teden stavke so ZDA izgubile
~;r
Stavka pristaniških delavcev v New YorkU
2 milijona ton jekla. Stavka pa Je vplivala tudi na druge industrijske veje. Kakšnih 40% vseh ostalih ameriških industrijskih družb In podjetij je moralo zmanjšati proizvodnjo.
Zmago ameriškega sindikata jeklarjev (pravzaprav je bil to kompromis, kajti sindikat je spočetka zahteval, naj delavcem povišajo mezde za 63 centov na uro) ocenjujejo kot vzpodbudo za nove delavske zahteve in stavke po vseh Združenih ameriških državah.	j
Zakaj so stavkali italijanski kmetijski delavci
Nedavna stavka štirih milijonov italijanskih kmetijskih delavcev, dninarjev, spolovinarjev in delavk na riževih poljih, je opozorila na težavne delovne in življenjske pogoje italijanskega kmečkega proletariata.
Ker ni zakonov, ki bi ščitili italijansko kmečko revščino pred izkoriščanjem veleposestnikov, si kmečka gosposka prizadeva, da bi z delovnimi pogodbami, ki jih sklepajo vsako leto, zagotovila sebi čimvečje dobičke, delavcem pa čimslabše delovne pogoje. Veleposestniki že nekaj let odklanjajo delavsko zahtevo, naj vskladijo njihove mezde s splošnim povečanjem življenjskih stroškov.
Stavka se Je začela v Padski nižini, kjer so kmetijski delavci zahtevali, naj jim z novo delovno pogodbo povečajo mezde in družinske dodatke ter zagotove zdravniško pomoč za vse zaposlene in njihovč družine. Delavcem so se pridružili tudi dninarji in so se zavzeli za takšne delovne pogodbe,- ki bi jih vsaj malo zaščitile pred brezobzirnim izkoriščanjem.
Kmalu jo zavrelo po vsej Italiji. V nekaj dneh je stavkalo 4 milijone kmetijskih delavcev, dninarjev in spolovinarjev. Delodajalci pa se sploh niso hoteli pogajati. Upali so, da bodo lahko z intrigami razbili vrste stavkajočih, kot že tolikokrat doslej. Tokrat pa jim to ni uspelo. Vsi trije sindikati (komu-nistično-socialistični, demokrščanski In socialno-demokratski) so složno podprli zahteve stavkajočih.
- stavka se je začela zadnje dni pred žetvijo. Grozila J® nevarnost, da bosta žito in riž ostala na polju. Delodajalci so morali popustiti. Pristali so na pogajanja,1 pri katerih sodeluje tudi zastopnik vlade.
Medtem je skupina komunističnih in socialističnih poslancev v parlamentu zahtevala, naj vlada takoj sprejme uredbe o povečanju družinskih dodatkov, o uvedbi starostnih in invalidskih pokojnin in o zagotovljeni zdravniški pomoči kmetijskim delavcem, dninarjem in spolovinarjem.
Pogajanja med predstavniki kmetijskih delavcev, vlado in delodajalci, se še niso končala. Delavci šo se vrnili na delo, toda pripravljeni so, da vsak hip ponovno začno stavkati, če delodajalci in ministri ne bodo sprejeli njihovih upravičenih zahtev.
„	Stavka perujskega proletariata
V Limi, glavnem mestu Peruja, je zadnje dni junija stavkalo nad 100.000 delavcev, članov Združenih sindikatov in Federacije zasebnih delavcev. Tovarne in delavnice so bile zaprte, pr®o njimi so stale stavkovne stnve. Tudi promet se ni odvijal normalno. Mnogi delavci avtobusnih podjetij so stavkali.
Sindikati so organizirali stavko v znak solidarnosti z bojem 400 delavcev Mednarodne (beri ameriške) petrolejske družb® za povišanje mezd.	.	,
Med stavko je prišlo do resnih spopadov med stavkajočimi delavci in stavkokazi ter policijo. Ranjenih je bilo kakih ljudi. Samo v enem dnevu so delavci zažgali 13 avtobusov m uničili 30 tramvajev, ki so jih vozili stavkokazi.	_
Da bi strla stavko, je vlada za mesec dni ukinila držav IJanske svoboščine, prepovedala javna zborovanja in potovanja ter zaprla več sindikalnih voditeljev.
Delavci so se spet vrnili na delo, pomirili se pa mso-Razmere v katerih žive, so izredno težavne. Vlada je S1C® sprejela nekaj njihovih zahtev, toda od obljub do dejanj J . dolga pot.	.	.,e
Nedavna stavka v Limi je okrepila razredne organizacij perujskega proletariata, zbudila je mnoge delavce, ki do stav* niso sodelovali v delavskem gibanju. In to je njen uspen.
Nasilje v Alžiru