Poštnina plačana v gotovini URADNI VI OKRAJA NOVO M Studijska knji2,1X1 ca HOVO Lelo IV. V Novem mestu, dne 28. oktobra 1959 Šle v. 14 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 291. Odlok ObLO Senovo o družbenem planu občine za leto 1959 292. Odlok ObLO Trebnje o družbenem planu občine za leto 1959 293. Odredba ObLO Črnomelj o roku trgatve grozdja za predelavo v vino GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 294. Bilanca opekarne Brežice za leto 1958 295. Bilanca Trgovskega podjetja »Tobak« Novo mesto za leto 1958 296. Bilanca Trgovskega podjetja »Zarja« Novo mesto za leto 1958 297. Bilanca Komisijske trgovine Novo mesto za leto 1958 298. Bilanca Obrtne delavnice »Tapetnik« Novo mesto za leto 1958 299. Bilanca trg. podjetja »Kovinar« Novo mesto za leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 291. Na podlagi določil 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 3. točke 26. člena statuta občine Senovo je Občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. aprila 1959 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Senovo za leto 1959 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Senovo za leto 1959, ki se glasi: družbeni plan občine senovo za l. 1959 Prvi del Smernice za gospodarski razvoj v letu 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernice Na osnovi smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1959, doseženih rezultatov in gospodarskega gibanja v letu 1958 ter okonornskih pogojev na področju občine, določa družbeni plan občine Senovo za leto 1959 sledeče osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja: 1- Povečati je treba obseg proizvodnje in storitev v Primerjavi z letom 1958 zlasti: — v kmetijstvu za...................8,1 % — v trgovini za....................10,1 % — v gostinstvu za..................4,3 % — v obrti za . . ..................19,9 % V industriji je predvideno delno znižanje proizvodnje zaradi nizkih zalog premoga v rudniku Senovo. Na osnovi tega bo znašal v letu 1959 v primerjavi z letom 1959 — družbeni bruto proizvod . . . 100,0 % — narodni dohodek..................98,5 % 2. Da bi dosegli predvideni porast proizvodnje in storitev v navedenih panogah ter planirano proizvodnjo v industriji, je treba predvsem: — povečati delovno storilnost, in sicer v družbenem sektorju gospodarstva, za približno 5 % v odnosu na leto 1958 in to v industriji za 3,8 %, v trgovini za 4,5 %, v gostinstvu za 5 % in v obrti za 2 %; — skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile, ki se mora v družbenem sektorju gospodarstva zaradi znižanega obsega proizvodnje Rudnika Se-' novo znižati za 6 %, t. j. od 1481 v letu 1958 na 1395 v letu 1959; — izboljšati organizacijo dela in — izpopolniti način nagrajevanja po delovnem učinku tako, da bodo osebni dohodki delavcev gospodarskih organizacij na področju občine odvisni od dosežene proizvodnje oziroma uslug, kakor tudi od uspešnega poslovanja gospodarske organizacije. 3. Pri investicijah je treba spremeniti strukturo investicijskih vlaganj v korist investicij za družbeni standard. 4. Skrbeti je treba za razvoj obrtniške dejavnosti —posebno uslužnostne. Zaradi zniževanja proizvodnje premoga je treba iskati možnosti za preusmeritev proizvodnje oz. ustanovitev novih gospodarskih organizacij kot na primer za proizvodnjo cementa in visoko kvalitetne opeke, za kar obstoji dobra surovinska ba,za. Za povečanje proizvodnje električne energije je treba pričeti s pripravljalnimi deli v* vgraditev drugega agregata v Elektrarni Brestanica. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Na temelju dosežene proizvodnje in storitev v letu 1958 in materialnih pogojev je predvideno v letu 1959 sledeče gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: 1. Gibanje družbenega bruto proizvoda po posameznih panogah bo sledeče: v milijon din 1958 1959 1959 1957 1958 1959 1957 1957 1958 industrija 1548 1576 1518 102,0 98,2 96,5 kmetijstvo 224 276 298 122,6 132,6 108,1 gozdarstvo 50 52 52 104,0 105,0 101,0 trgovina 30 43 45 144,1 152,0 105,4 gostinstvo 40 38 40 97,2 101,4 104,3 obrt 131 134 161 102,3 122,7 119,9 skupaj 2023 2119 2114 104,8 104,3 100,0 2. Narodni dohodek pa se bo gibal po posamez- Od skupnih sredstev za investicije v osnovna sredstva je predvideno za investicije v gospodarstvu 277.095.000 dinarjev, za negospodarske investicije pa 93.650.000 dinarjev. Po virih sredstev je predvidena naslednja struktura investicij v osnovna sredstva (v 000 din): znesek struk- tura — splošni investicijski sklad 1.392 0,4 — obč nski investicijski sklad 4.730 1,3 — proračunska sredstva 1.500 0,4 — občinski stanovanjski sklad 45.260 12,2 — skladi podjetij 47.451 12,8 — amortizacija za nadomestitev 266.632 71,9 — ostala sredstva 3.780 1,0 skupaj . . . 370.745 100,0 2. Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo v letu 1959 razpoložljiva v višini 7,580.000 din, uporabljena pa bodo v 000 din — za obratna sredstva 2.850 — za osnovna sredstva 4.730 od tega za: — investicije v kmetijstvu 760 — investicije v obrti 2.650 — investicije v trgovini 600 — negospodarske investicije 720 nih panogah takole: v milijon din 1957 1958 1959 1958 1957 1959 1957 1959 1958 industrija 594 619 572 104,0 96,3 92,6 kmetijstvo 120 156 170 130,0 141,5 108,3 gozdarstvo 27 27 30 101,0 113,0 111,9 trgovina 18 25 28 138,5 151,5 109,1 gostinstvo 11 12 13 108,9 111,8 102,5 obrt 48 49 61 102,6 129,2 125,8 skupaj 818 888 874 108,8 106,7 98,5 Zaradi znižanja proizvodnje v industriji (Rudnik Senovo), ki je najpomembnejša panoga gospodarstva v občini, saj ustvarja 73 % celotnega družbenega bruto proizvoda, v letu 1959 ni predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka na področju občine. Tako bo znašal družbeni bruto proizvod v letu 1959 povprečno na enega prebivalca 255.589 dinarjev, medtem ko je znašal 1958. leta 256.072 dinarjev. Narodni dohodek pa bo znašal 105.619 dinarjev; v letu 1958 je bil dosežen s 107.432 dinarjev. Tako bo ostal povprečni družbeni bruto proizvod in narodni dohodek na enega prebivalca še vedno nad okrajnim povprečjem. III. poglavje Investicije Iz občinskih proračunskih sredstev je predvidenih 1,500.000 din za negospodarske investicije. V stanovanjskem skladu občine je predvideno, da bo v letu 1959 razpoložljivih sredstev 45,260.000 din, od katerih bo vloženih v gradnjo stanovanj 44.719.000 din, za popravilo šol pa 541.000 din. Sredstva skladov podjetij (obrez amortizacije za nadomestitev), ki bo leta 1959 uporabljena za investicije, bodo znašala 47,451.000 din. Od tega bo investirano v kmetijstvo 2,000.000 dinarjev, v obrt 2.561.000 din, v gostinstvo 500.000 din in v negospodarske investicije 42,390.000 din. Ostala sredstva, v višini 3,780.000 din, bodo porabljena za negospodarske investicije. 3. Upoštevajoč ,za razvoj gospodarstva smernice okrajnega in tega družbenega plana je iz razpoložljivih sredstev predvidena naslednja naložba investicij v osnovna sredstva po panogah v 000 din znesek struktura industrija in rudarstvo 266.632 96,2 kmetijstvo 4.152 1,5 trgovina 600 0,2 gostinstvo 500 0,2 obrt 5,211 1,9 ______ gospodarske investicije 277.095 100,0 74,8 negospodarske investicije 93,650 ____________25^2 skupaj 370.745 100,0 1. V letu 1959 bodo znašala v občini Senovo skupna investicijska vlaganja 373,595.000 din, od tega bo vloženo v osnovna sredstva 370.745.000 din, v obratna sredstva pa 2,850.000 din. 4. Po posameznih panogah in negospodarskih dejavnostih bodo investicijska sredstva takole naložena: Industrija in rudarstvo V rudniku Senovo bodo izvršena sledeča nado-mestitvena dela oz. investicije: v 000 din — jamska nadomestitvena dela 79.582 — zunanja gradbena nadomestit, dela 14.200 — montažna nadomestitvena dela 3.430 — nadomestitev opreme 115.420 212.632 Poleg navedenih del je predvideno še 4,000.000 din za raziskovalna dela. V Elektrarni Brestanica se predvideva nadome-stitvenih del iz amortizacije za 50,000.000 din. Poleg rednih nadomestitvenih del je v naslednjih letih predvidena tudi vgraditev drugega agregata, za kar se predvideva okrog 1,100.000.000 din investicij iz zveznih sredstev. Ta sredstva še niso zagotovljena. Kmetijstvo Za investicije v kmetijstvu je namenjenih kot udeležba za mehanizacijo iz sredstev občinskega investicijskega sklada 760.000 din, iz sredstev kmetijske zadruge pa 168.000 dinarjev. Za izgradnjo strojne lope pa bo kmetijska zadruga vložila 1.832.000 din lastnih sredstev. Trgovina Trgovskemu podjetju »Preskrba« bo iz sredstev občinskega investicijskega sklada dodeljeno posojilo za nabavo prevoznega sredstva tricikla v višini 600.000 din. Gostinstvo Gostinsko podjetje Brestanica bo z lastnimi sredstvi 500.000 din uredilo sanitarne prostore v Podjetju. Obrt Mizarska delavnica Brestanica je lani postavila sušilnico za les, v letu 1959 pa bo s pomočjo posojila iz občinskega investicijskega sklada (2,650.000 din) razširila svoje prostore in zgradila skladišče za izgotovljene izdelke. Iz lastnih sredstev pa bo nabavila opremo za 475.000 din. Obrtno podjetje »Dolomit« Brestanica bo iz lastnih sredstev nabavilo opremo za 1,680.000 din. Mesnica Senovo bo z lastnimi sredstvi nabavila hladilnik za 406.900 din. Negospodarske investicije V letu 1959 bo predvidoma vloženo v negospodarske investicije 93,650.000 din in sicer iz v 000 din — proračunskih srodstev 1.500 — občinskega investicijskega sklada 720 občinskega stanovanjskega sklada 45.260 — skladov podjetij 26.390 sredstev podjetij za skup. vlaganje 16.000 —■ ostalih sredstev 3.780 Po namenu bodo ta sredstva uporabljena — za gradnjo stanovanj 71.109 — za gradnjo raznih komunal, objekt. 22.000 — in za popravilo šol 541 Gradnja- stanovanj bo predvidoma finansirana s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada v višini 44.719.000 din, od katerih je namenjeno za gradnjo rudniških stanovanj 24,000.000 din, za stanovanja Elektrarne Brestanica 6,800.000 din, za stanovanja, ki jih gradi občinski ljudski odbor Senovo, 10,000.000 din in za posojila individualnim graditeljem 3,919.000 dinarjev. Iz lastnih skladov bo Rudnik Senovo prispeval za gradnjo rudniških stanovanj 14,390.000 din, Elektrarna Brestanica pa bo v svoja stanovanja vložila 12.000. 000 din. V letu 1959 so predvidena dela na I. etapi modernizacije ceste v Senovem in Brestanici. Za ta dela je iz sredstev podjetij za skupna vlaganja namenjenih 16,000.000 din in to od Rudnika Senovo 8.000. 000 in Elektrarne Brestanica 8,000.000 din. Za elektrifikacijo vasi Dobrava—Plešivca je predvideno iz obč. investicijskega sklada 720.000 din, iz ostalih sredstev pa bo zbranih 1,480.000 din. Razen tega bodo prebivalci teh vasi prispevali delovno silo in drogove. Za dovršitev vodovoda Kostanj ek—Gorica je v občinskem proračunu predvideno 600.000 din, za male asanacije, t. j. ureditev vaških vodnjakov in zajezitev studencev Leskovec, Vel. Dol in Koprivnica pa 900.000 din. Predvidena je tudi gradnja gasilskega bazena v Senovem, za kar bo iz raznih virov uporabljeno 2.300.000 din. Za popravilo Išole Brestanica Ije v občinskem stanovanjskem skladu predvideno 541.000 din. IV. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost V letu 1959 je predvideno nadaljnje znižanje števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva. Tako se predvideva skupno znižanje delovne sile v družbenem sektorju za 6 %, oziroma od 1481 zaposlenih v letu 1958 na 1395 v letu 1959. To znižanje bo mogoče doseči predvsem z znižanjem števila zaposlenih v Rudniku Senovo zaradi predvidenega znižanja proizvodnje. Da bi dosegli povečanje delovne storilnosti, ostale gospodarske organizacije v letu 1959 ne bodo smele povečati števila zaposlenih preko števila, določenega s tem družbenim planom. Vse gospodarske organizacije, ki v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 ne bodo bistveno zvišale proizvodnje — družbenega bruto proizvoda oz. prometa, ne smejo zaposliti nove delovne sile. Samo ob pravilni politiki zaposlovanja se bo povečala delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva za 4 do 5 %. Zato je predvideno sledeče povečanje delovne storilnosti v odnosu na leto 1958: — v Rudniku Senovo ob znižanju števila zaposlenih za 2,5 %; zaradi zmanjšanja proizvodnje je treba znižati tudi delovno silo od 1180 zaposlenih v letu 1958 na 1082 v letu 1959 ali za 8 %. Pri tem pa je treba povečati delovno storilnost, ki v zadnjih letih zastaja; — v elektrarni Brestanica ob istem številu zaposlenih za 1 %; da doseže povečanje delovne storilnosti, podjetje v letu 1959 ne bi smelo povečati števila zaposlenih, kljub povečanju proizvodnje. Zato je predvideno, da bo v letu 1959 zaposleno skupaj največ do 153 delavcev in uslužbencev; — v trgovini za 4,5 %; — v gostinstvu za 5 %; — v obrti za 12 %; Da se zagotovi predvideno povečanje delovne storilnosti je treba predvsem: — uvajati v največji možni meri izpodbujevalne načine nagrajevanja, tako da bodo osebni dohodki delavcev v večji meri odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja podjetja; — za povečanje delovne storilnosti in znižanja poslovnih stroškov v Rudniku Senovo je treba del osebnih dohodkov vezati' vstaj na sledeče pogoje: znižanje proizvodnih stroškov, doseganje planirane proizvodnje, storitev in podobno; —* s pravilno politiko stimulirati zlasti osebje na odgovornejših mestih ter uvesti tudi v trgovskih podjetjih sistem plačevanja po učinku, na čigar osnovi je predvideno povečanje prometa na enega zaposlenega v trgovini od 7490 tisoč dinarjev v letu 1958 na 8066 tisoč dinarjev v letu 1959 ali za 7,5 %; — uvesti v vseh gostinskih gospodarskih organizacijah plačevanje po delovnem učinku t. j. po doseženem prometu; — izboljšati organizacijo dela, da se zagotovi smotj-nejša izraba delovnih priprav in delovnega časa, zlasti v gostinstvu in obrti; — gospodarske organizacije morajo skrbeti v večji meri za strokovno usposabljanje. Gibanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti morajo spremljati tako delavski sveti podjetij kakor pristojni- organi za delo občinskega ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in sindikalne organizacije naj s posebnimi delovnimi kolektivi vsklajujejo politiko zaposlovanja v skladu s smernicami tega družbenega plana. V. poglavje Družbeni standard Na osnovi predvidene proizvodnje, povečanja delovne storilnosti in predpisov o povečanju plač je v letu 1959 predvideno tudi povečanje kupne moči prebivalstva in s tem zvišanje življenjskih pogojev prebivalstva. Zaradi ustalitve cen je potrebno dosledno izvajati kontrolo nad oblikovanjem in stanjem maloprodajnih cen in preprečevati njihovo neupravičeno zviševanje. Zato mora tržni inšpektor OfoLO dajati občinskemu ljudskemu odboru tromesečna poročila o gibanju cen. Za izboljšanje življenjske ravni bo v letu 1959 vloženih za investicije družbenega standarda za 29 % več kakor v letu 1958. Tako bodo znašale investi- cije za kulturno-prosvetno in stanovanjsko komunalno dejavnost 93,650.000 din. S tem bo v letu 1959 zgrajenih 26 stanovanj, dokončan vodovod Kostanjek—Gorica, urejeni v vaških vodnjakih in zajezeni studenci v Leskovcah, Vel. Dolu in Koprivnici. Začeta bodo dela na rekon-strukcji ceste skozi Brestanico in skozi Senovo. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH NA PODROČJU OBČINE SENOVO V LETU 1959 VI. poglavje Industrija V letu 1959 je predvideno znižanje industrijske proizvodnje za 2 % in v zvezi s tem tudi družbenega bruto proizvoda za 3,5 % in narodnega dohodka za 7,4 %. To znižanje izhaja iz dejstva, da obstojata na področju občine le dve industrijski podjetji, od katerih Rudnik Senovo pri obstoječih pogojih v letu 1959 ne bo mogel povečati proizvodnje, ampak jo bo celo zmanjšal. Termoelektrarna Brestanica je v proizvodnji električne energije odvisna od obratovanja hidro-električnih central z ozirom na stanje voda. Zato je v letu 1959 predvideno povečanje proizvodnje termoelektrične energije v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1958 za 8,5 %. V letu 1958 je znašala proizvodnja električne energije 55.276 MWh, medtem ko je za leto 1959 predvidena proizvodnja 60.000 MWh električne energije. V podjetju je možno povečati kapaciteto še za približno 100 % z montažo drugega turboagregata, ker so prostori elektrarne v tem obsegu že zgrajeni. Pri podvojeni kapaciteti ne bo nastala potreba po bistvenem zvišanju delovne sile. Zato je treba pod-vzeti vse potrebno, da se v naslednjih letih uresniči predvideni program. Za povečanje kapacitete napajanja z električno energijo novomeškega področja bo v letu 1959 zgrajen daljnovod Brestanica—Novo mesto. Ugotovljeno je, da je pepel, kot odpaden produkt izgorevanja premoga, uporaben za proizvodnjo opeke. V tem podjetju naj bi se predvidela proizvodnja visokokvalitetne opeke (klinker) za ,zidavo visokih stavb. V ta namen naj podjetja v letu 1959 izvede še vse potrebne raziskave in pripravi investicijski program za proizvodnjo opeke. Poleg tega bo podjetje delalo na pripravah za vgraditev drugega agregata. V Rudniku rjavega premoga Senovo se predvideva znižanje proizvodnje rjavega premoga od 238 tisoč ton v letu 1958 na 225 tisoč ton v letu 1959 ali za 5,5 %, medtem ko je znašala proizvodnja 1957. leta 292.000 ton. Vzrok za stalno zmanjševanje proizvodnje je v poslabšanju geoloških razmer in zmanjšanju rezervne substance. Stalno se manjša tudi debelina sloja. Zato so potrebna raziskovalna dela, ko so že v teku. Od predvidenih količin zalog predstavlja plan proizvodnje za leto 1959 nad 3 % skupne rezervne koristne substance. Z zmanjševanjem proizvodnje premoga postajajo kapacitete pomožnih obratov previsoke, kar finančno bremeni osnovno dejavnost. Zato je treba v letu 1959 ustanoviti kot obrat s samostojnim obračunom delavnico in avtopark. Na ta način bo možno povečati izkoriščanje proizvodnih kapacitet stranskih dejavnosti. Za povečanje kapacitet podjetje v letu 1959 ne bo vlagalo investicijskih sredstev, razen za nadaljevanje raziskovalnih del. Izvršila se bodo le nado-mestitvena dela, ki jih bo podjetje finansiralo iz amortizacijskih sredstev. Za vsa nadomestitvena dela bo uporabljeno 112.632.000 din. Na osnovi že izvršenih raziskav so na območju rudnika velike zaloge surovin za proizvodnjo cementa. Zato je treba, da se v letu 1959 izvrši še industrijska predelava teh surovin v cementarni Trbovlje in na osnovi doseženih rezultatov prične ■Z izdelavo investicijskega elaborata. VII. poglavje Kmetijstvo Za leto 1959 je v primerjavi z letom 1958 predvideno povečanje kmetijske proizvodnje za 7,9 %. Povečanje je predvideno v vseh panogah, razen v sadjarstvu in vinogradništvu. Po posameznih panogah je vrednost proizvodnje v letih 1957—1959 sledeča: (v 000 dinarjih) vrednost indeksi žita ind. rasti. vrt- nine krmne rasti. 1957 47.744 34 38.506 24.925 1958 43.368 97 35.682 21.302 1959 57.683 127 39.456 22.430 1958 1957 90,8 285 92,7 85,5 1959 1959 1957 1958 120,8 133,1 373 131 102,5 110,6 90 105,3 njivski posev. 11.209 100.449 119.696 90,3 107,6 119,2 trav- ništvo 20,675 15.295 20.978 73,8 101,5 137,5 sadjar- stvo 301 9.954 7.469 3307 2481 75 vino- grad. 1.758 27.249 25.363 1550 1463 93,1 Prede- lava 1.940 30.667 25.990 1581 1340 84,7 živino- reja 85.990 90.256 95.927 105 111,6 106,3 skupaj : 221.873 273.834 295.423 123,4 133,1 107,9 Povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje bo doseženo: — s proizvodnim sodelovanjem v poljedelstvu in travništvu; — z večjo uporabo pr znanih semen in gnojil; — s pogodbeno proizvodnjo živinorejskih proizvodov; — z omejitvijo klanja telet in večjo prirejo v živinoreji; — z organiziranim zatiranjem bolezni in škodljivcev. Po posameznih panogah se predvideva za leto 1959 sledeča proizvodnja: 1. Poljedelstvo Predvideno je povečanje za 19,2 % zaradi pogodbene proizvodnje in nizke ocene ha pridelkov v letu 1958. Pri najvažnejših posevkih pričakujemo sledeče pridelke v q/ha: 1959 1959 indeks 59/58 pšenica 13 15 115 ječmen 9,6 13 135 krompir 129,5 140 107 koruza 17 21 123 detelja črna 35,8 40 111 lucerna 37,4 45 120 seno - travniki 18,2 30 164 Za posamezne skupine posevkov se predvideva: — pri žitih povečanje za 33,1 %, kar odpade predvsem na višje pridelke vseh posevkov, zlasti pšenice in koruze, — pri vrtninah za 10,6 %, kar je posledica boljšega ha pridelka krompirja, — pri krmnih rastlinah za 5,3 %, kar odpade na boljši pridelek detelj. 2. Travništvo in pašništvo Predvideno je povečanje za 37,5 %, kar gre na račun boljšega pridelka sena na vseh površinah, ki je bil v letu 1958 zelo slab zaradi suše in povečanja pridelka sena v pogodbeni proizvodnji na 80 ha. Za dosego boljših pridelkov sena so dani vsi pogoji. 3. Proizvodno sodelovanje Začelo se je uvajati šele v jeseni pri pšenici na površini 26 ha ter je bil plan dosežen. Za spomladansko in jesensko setev 1959 je plan pogodbenega sodelovanja: — koruza...............................32 ha — krompir.............................. 8 ha — travniki.............................80 ha — pšenica v jeseni.....................40 ha V pogodbenem sodelovanju je treba doseči sledeče pridelke po ha: pri pšenici 30 q, koruzi 65 q, krompirju 250 q in senu 50 q. 4. Sadjarstvo in vinogradništvo Predvidena je manjša vrednost proizvodnje zaradi izredno dobrega pridelka v letu 1958. V letu 1959 je treba začeti z dokončno obnovo nasada v Anžah z vklučitvijo lastnih zemljišč v zaokroženem kompleksu v kooperacijo na površini 6 ha. Začeti je tudi treba z obnovo vinogradov v obnovitvenih skupnostih v Kostanjku. 5. Živinoreja Predvideno je povečanje za 6,3 %, kar je osnovano: — na boljši vzreji govedi in prašičev v pogodbeni proizvodnji; — na povečanju vzreje mesnatih prašičev; — na boljši mdlznosti krav ter na večjem odstotku za rejo puščenih telet, kar je posledica omejitve klanja telet; — na večjem pridelku krme na njivah in travnikih, ki je bil izredno nizek v letu 1958. Za leto 1959 je predvideno: — da se bo stalež goveda povečal za 6 % ali 150 glav, od tega za 70 krav; — da bo vzrejeno za prodajo okrog 500 mesnatih prašičev; — da bo letna molžnost znašala 1400 kg mleka, prirastek po pismenem govedu 82 kg in nesnost kokoši 95 jajc. Za izvršitev tega je potrebno: — čim bolj izrabiti travniške površine z izdatnejšim gnojenjem; — poskrbeti, da bo košnja kakovostna ter da bo uporabljenih čimveč površin za strniščno setev krmnih rastlin — koruze in kolerabe. 6. Varstvo rastlin S sprejeto odredbo o obveznem skupnem zatiranju bolezni in škodljivcev je Kmetijska zadruga Brestanica zadolžena, da organizira in izvaja skupno zatiranje škodljivcev in bolezni zlasti na krompirju in sadju. Letos je treba začeti s poletnim škropljenjem sadnega drevja v širšem obsegu kot dosedaj. 7. Tržnost kmetijskih pridelkov KZ Brestanica je v letu 1958 oddala nekmetijsko dejavnost, kar ji omogoča večjo poglobitev dela v kmetijsko proizvodnjo. Za leto 1959 predvideva: odkup okrog 500 prašičev, 600 goved in telet in odkup manjših količin drugih pridelkov. KZ Brestanica se mora zaradi omejitve klanja telet lotiti pogodbene vzreje telet do teže 200 kg. VIII. poglavje Gozdarstvo V letu 1959 je predvideno nadaljnje povečanje proizvodnih zmogljivosti gozdov s povečanim vlaganjem sredstev v gozdarstvo v odnosu na leto 1958. Zaradi nizkih zalog lesne mase, saj znaša ta v zasebnem sektorju povprečno na 1 ha gozdov le 115 m3, v letu 1959 ni predvideno bistveno povečanje izkoriščanja gozdov kot je bilo lani. Da se poveča povprečna zaloga lesne mase na 1 ha gozda in povprečni letni prirastek na 1 ha površin, ki znaša sedaj le 2 m3, bo v letu 1959 vloženo za gozdno gojitvena dela skupaj 4,519.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena v sledeče namene: — za obnovo in melioracijo gozdov 810.000 din — za nego gozdov 296.000 din — za varstvo in urejanje gozdov ter vzdrževanje gozdnih poti 345.000 din — za taksacijo 3,000.000 din — za ostala dela 68.000 din Za pospešitev razvoja gozdarstva na področju občine v letu 1959 je potrebno: — da se pri gojitvi gozdov povečuje delež iglavcev z njih podsaditvijo in podsetvijo v sestoj listavcev; — da se pri negi gozdov da poudarek na čiščenje in redčenja mlajših gozdov; —■ da se za območje občine izvrši taksacija gozdov; — da se .zaostri borba proti uničevanju gozdov ter zmanjšuje poraba lesa za kurjavo; — da se pri izkoriščanju gozdov poveča odstotek tehničnega lesa; — da se s smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev doseže večji rezultat v gozdno-go j it venih delih. IX. poglavje Gradbeništvo V letu 1959 je predvideno za vsa gradbena dela na območju občine 192,582.000 dinarjev. Od tega je predvideno za: — stanovanjsko izgradnjo 71,109.000 din — komunalno dejavnost 22,000.000 din — popravilo šol 541.000 din — nadomestitvena dela v rudniku 93,782.000 din — objekte za kmetijstvo 2,000.000 din — ureditev gostinskih obratov 500.000 din — obrtne delavnice 2,650.000 din Ker na področju občine ni samostojnega gradbenega podjetja, bodo večji del gradbenih del opravile gospodarske organizacije v lastnPrežiji (n. pr. Rudnik Senovo,), drugi del pa Komunalna uprava Senovo in gradbena podjetja izven območja občine Senovo. Za zadovoljitev povpraševanja po gradbenih uslugah bo občinski ljudski odbor v letu 1959 proučil vprašanje organizacije gradbene ali remontno-grad-bene gospodarske organizacije. X. poglavje Promet Na območju občine ne obstoji samostojno cestno prometno podjetje, zato opravljajo tovorni promet z lastnimi kamioni za svoje potrebe le Rudnik Senovo in Elektrarna Brestanica, poleg tega pa opravljajo tovorni promet še štirje zasebni lastniki motornih vozil. Javni avtobusni promet pa opravljajo, le podjetja izven območja občine. V letu 1958 je bil izboljšan javni avtobusni promet z vpeljavo novih prog Senovo—Brežice in Senovo—Krško s povezavo proge Krško—Novo mesto. V letu 1959 je treba urediti s pristojnimi organi izboljšanje zveze s progo Krško—Novo mesto zaradi predolgega čakanja v Krškem. Za izboljšanje cestnega prometa in ureditev cest se bo v letu 1959 pričelo asfaltirati približno 1 km ceste skozi Senovo, v Brestanici pa se bodo izvršile-priprave za asfaltiranje ceste in napeljavo kanalizacije skozi Brestanico. V letu 1959 bo porabljeno tudi več sredstev za redno vzdrževanje občinskih cest in objektov na teh cestah. XI. poglavje Trgovina S povečanjem proizvodnje in storitev posameznih ■ panog gospodarstva ter povečanjem kupne moči prebivalstva je predviden v letu 1959 porast blagovnega prometa v trgovini v primerjavi z letom 1958 za 10,1 %, medtem ko se bo družbeni bruto proizvod povečal za 5,4 % in narodni dohodek za 9,1 %. Tako je predvideno v letu 1959 povečanje blagovnega prometa v trgovini v primerjavi z letom 1958 po posameznih gospodarskih organizacijah: — Splošno trgovsko podjetje »Preskrba« Senovo za 24 % ; — Trgovina »Krka« Brežice za 10 %; — Trgovina v Kališevcu za —; — Zaloga piva Brestanica za 4 %; — v Kmetijski zadrugi Brestanica pa se predvideva znižanje prometa za 19 % zaradi izločitve splošne trgovske dejavnosti. V trgovini so v letu 1958 nastale spremembe v tem, da je kmetijska zadruga reorganizirala svoje področje dela ter izločila iz svojega območja poslovanja vso trgovsko dejavnost z industrijskim blagom. S tem se je povečalo število prodajaln splošno družbenega sektorja od 9 v letu 1957 na 14 v letu 1958. Zaradi nerentabilnosti trgovine v Kališevcu je bila ta izločena iz splošnega trgovskega podjetja »Preskrba« kot trgovina s pavšalnim obračunom. V letu 1959 bo povečanje prometa v trgovini možno doseči pri predvidenem zvišanju kupne moči prebivalstva: — z izvršeno reorganizacijo trgovske mreže; — z večjo izbiro blaga; — s povečano proizvodnjo artiklov za široko potrošnjo. Za ustvarjanje navedenih nalog v letu 1959 je treba: — pripraviti načrte za modernizacijo trgovskega lokala v Brestanici; — nabaviti prevozno sredstvo za prevoz blaga pri trgovskem podjetju »Preskrba«; — za izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki Izvajati odkup po kvaliteti in sortah; — usposobiti kmetijske zadruge, da zajame čim večji del kmetijskih tržnih presežkov na svojem območju ter s sklepanjem pogodb in intervencijo na trgu zboljša preskrbo prebivalstva; — organizacijsko okrepiti novoizvoljeni potrošniški svet; — zagotoviti dotok strokovnega kadra, po katerem se čuti pomanjkanje, in mu zagotovi primerna stanovanja. XII. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1959 je predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda v gostinstvu v primerjavi z letom 1958 za 5,3 %, medtem ko se bo narodni dohodek Povečal za 8,2 %. Z rastočimi potrebami po gostinskih storitvah s strani domačega prebivalstva in razvijajočega se turizma je potrebno v letu 1959 posvetiti tej panogi gospodarstva več pozornosti. Zato je treba: — da gostinsko podjetje v Brestanici izboljša sanitarne naprave in izvrši napeljavo vode v tujske sobe; — da gostilna »Pri mostu« v Senovem izboljša gostinski inventar; — da gostinsko podjetje v Brestanici ustanovi nov gostinski lokal v Mačkovcu, ki bo nudil gostinske storitve turistom oziroma obiskovalcem ribnikov; — v vseh gostinskih obratih izboljšati organizacijo dela; — nuditi pestrejšo izbiro in boljšo kakovost gostinskih storitev; — odpreti planinsko kočo na Bohorju. V zvezi z večjim dotikom turistov je potrebno, da občinski ljudski odbor pripravi načrte in potreben investicijski elaborat za zgraditev večjega gostišča s primerno kapaciteto ležišč v Senovem. Za izvršitev planiranega prometa gostinskih storitev, gostinske gospodarske organizacije ne bi smelo preseči postavljenega plana delovne sile. XIII. poglavje Obrt V letu 1959 se bo povečala skupna vrednost obrtne proizvodnje in storitev v primerjavi z letom 1958 za 19,9 %, v primerjavi z letom 1957 pa za 22,7 %. Pri tem se bo zvišala obrtna dejavnost v splošno družbenem sektorju za 6 %, medtem ko se predvideva v zadružnem sektorju znižanje za 84,1 %, zaradi opustitve obrtne dejavnosti kmetijskih zadrug. Predvidevamo povečanje narodnega dohodka v primerjavi z letom 1958 za 24,5 %, v primerjavi z letom 1958 pa za 27,2 %. Za leto 1959 je planirana skupna vrednost obrtne proizvodnje in uslug na 161,000.000 dinarjev. Poleg tega bo znašala vrednost obrtniške dejavnosti Rudnika Senovo še nadaljnih 72 milijonov din. Za dosego planirane obrtne proizvodnje in uslug v letu 1959 bo predvidoma obratovalo 84 obrtnih obratov v vseh sektorjih lastništva, medtem ko je v letu 1957 obratovalo le 77 obrtnih obratov. Iz primerjave vrednosti obrtne proizvodnje in storitev na enega prebivalca v občini, ki znaša 19.400 dinarjev, vidimo, da je obrtna panoga gospodarstva na področju občine zelo slabo razvita. Zaradi tega in zaradi rastočih potreb po obrtnih storitvah je treba v letu 1959 pod vzeti predvsem sledeče: — posvetiti vso pozornost razvijanju obrtne dejavnosti ter dvigu produktivnosti dela v družbenem sektorju; — na podlagi anabz okrajne obrtne zbornice izdelati konkretni program potrebnega razvoja obrtne mreže in vključevanja vajencev na področju občine v posamezne stroke obrti; — izdelati investicijski program za postavitev sodobne pekarne; — obrtna dejavnost Rudnika Senovo v postranskih obratih elektrotehnične, kovinske in lesne stro- ke se mora organizirati v obrat s samostojnim obračunom. Po posameznih obrtnih obratih je predviden za leto 1959 naslednji razvoj: — Mizarska delavnica Brestanica bo povečala proizvodnjo za 614 % v odnosu na leto 1958. Tako visoko povečanje je predvideno, ker je podjetje pričelo z obratovanjem šele v drugi polovici leta 1958 ter je še v svojem razvoju. Z odobrenim investicijskim kreditom za osnovna in obratna sredstva je zagotovljena postavitev sušilnice in skladišča za gotove izdelke ter potrebna zaloga surovin oz. polizdelkov. — »Dolomit« Brestanica bo povečal bruto produkt z istim številom zaposlenih za 20 %. Z lastnimi sredstvi bo odkupljen elektromotor in kompresor v vrednosti 1 milijon din. - — V obrtni delavnici »Krojaštvo in čevljarstvo« Senovo bo celoten promet dvignil predvidoma za 34 %. Povečani promet bo mogoče doseči le z boljšo organizacijo dela, povečano delovno storilnostjo in z izboljšanjem ureditve poslovnih prostorov. —1 Prav tako se predvideva povečanje prometa tudi v obeh mesarijah in sicer mesarija Senovo za I % in mesarija Brestanica za 8 %. Za povečanje obrtniških kapacitet naj bi vse obrtne gospodarske organizacije vložile vsa svoja lastna razpoložljiva sredstva za nabavo potrebnih strojev in orodja. Za dosego s planom predvidene storilnosti ne bodo smele obrtne organizacije zvišati planskega števila zaposlenih delavcev brez ustreznega povečanja družbenega bruto produkta. V letu 1958 je izvrševal komunalno dejavnost v občini finančno samostojni zavod »Komunalne uprave ObLO Senovo«. Predračun izdatkov je bil realiziran v višini 15,6 milijonov dinarjev. Zaposlenih je bilo II stalnih delavcev in uslužbencev ter 40 sezonskih delavcev. Zaradi boljše organizacije in povečanja storilnosti bo občinski ljudski odbor v letu 1959 reorganiziral komunalno upravo in ustanovil samostojno komunalno podjetje. Tretji d el EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SENOVO V LETU 1959 XIV. poglavje Amortizacija 1 V letu 1959 bodo gospodarske organizacije vseh panog obračunale in plačevale polno amortizacijo po veljavnih amortizacijskih stopnjah. XV. poglavje Zemljarina 1 Kmetijske zadruge in kmetijska posestva vlagajo v letu 1959 obračunski znesek zemljarine, ki po ve- ljavnih predpisih pripada občini, v svoj sklad osnovnih in sklad obratnih sredstev. XVI. poglavje Obresti od' osnovnih sredstev Kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2 %. Obresti na osnovna sredstva so dohodek lastnega sklada osnovnih sredstev zadruge. Ostale gospodarske organizacije plačujejo v letu 1959 obresti od osnovnih sredstev po veljavnih predpisih. XVII. poglavje Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1 Gospodarske organizacije, obrti in gostinstva, ki izpolnjujejo pogoje o določitvi pavšalnih obveznosti, bodo v letu 1959 obračunavale in vplačevale družbene obveznosti v pavšalnem znesku. 2 V pavšalnih zneskih bodo v letu 1959 obračunavale in vplačevale družbene obveznosti naslednje gospodarske organizacije: 1. Gostinsko podjetje »Restavracija« Senovo; 2. Gostinsko podjetje Brestanica; 3. Gostilna »Pri mostu« Senovo; 4. Čevljarstvo Senovo; 5. Krojaško-šiviljska delavnica Senovo; 6. Mesnica Senovo; 7. Mesnica Brestanica; 8. »Dolomit« Brestanica; 9. Mizarska delavnica Brestanica. 3 V pavšalnem znesku bodo zajete naslednje obveznosti do družbene skupnosti: 1. prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij; 2. obresti od sklada osnovnih sredstev; 3. obresti od sklada obratnih sredstev; 4. prometni davek; 5. zemljarina. 4 Pogodba o višini pavšalnega zneska obveznosti skleneta pooblaščeni zastopnik gospodarske organizacije ter upravni organ občinskega ljudskega od-dora Senovo, ki je pristojen za finančne zadeve. 5 Vplačila pod L, 2., 3. in 5. točke tretjega poglavja so dohodek občinskega družbenega investicijskega sklada. XVIII. poglavje Prometni davek na maloprodajo 1 Prometni davek na maloprodajo se določi na 2 % od doseženega prometa vseh vrst blaga, ki je po zveznih predpisih določen za obdavčenje. Davek na maloprodajo je dohodek občinskega proračuna. Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občinskega proračuna. 2 Trgovine na drobno plačujejo od prodanih alkoholnih pijač prometni davek po stopnji 15 %. Ta prometni davek je dohodek občinskega proračuna. 3 Davčni zavezanci iz tega poglavja obračunavajo in vplačujejo svoje obveznosti v akontacijah po navodilih upravnega organa ObLO, ki je pristojen za zadeve dohodkov. XIX. poglavje Občinske doklade na dohodnine 1 Davčni zavezanci bodo v letu 1959 plačevali doklade na kmečko dohodnino po stopnji, ki jo bo določil občinski ljudski odbor s posebnim odlokom z veljavnostjo od 1. januarja 1959. Predvideni znesek teh doklad je 13,990.000 din. Doklade na kmečko dohodnino so dohodek občinskega proračuna in občinskega investicijskega sklada. Od celotne vsote doklad gre 87 % v občinski proračun in 13 % v občinski investicijski sklad. 2 Občinske doklade n^ dohodnino obrti, samostojnih poklicev in premoženja bodo predpisane s posebnim odlokom. Te doklade so dohodek občinskega proračuna. XX. poglavje Prometni davek Gospodarske organizacije, pravne in fizične osebe bodo poleg prometnega davka, ki je predpisan z določili višjih državnih organov, plačevale še občinski prometni davek po določilih odloka o občinskem prometnem davku. XXI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev 1 Gospodarske organizacije panoge industrije v ob-■čini Senovo bodo v letu 1959 obračunavale in vplačevale dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka v naslednjih primerih in po stopnjah kot sledi: Če v letu 1960 doseženi osebni do- hodkt gospodarske organizacije pre-Hegujo njene minimalne osebne Stopnja dopol. prispevku dohodke a) do 30 % — b) od 30 % do 40 % 2% c) od 40 % do 50 % 4 % d) od 50 % do 60 % 6% e) preko 60 % 10 % Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek občinskega proračuna. XXII. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 1 Gospodarske organizacije bodo vplačevale prispevek iz.dohodka po določilih zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. 2 Kmetijske organizacije in .splošne kmetijske zadruge vlagajo v svoj sklad osnovnih ali obratnih sredstev tisti del prispevka iz dohodka, ki bi sicer pripadal občinskemu investicijskemu skladu. XXIII. poglavje Denarna sredstva občine Senovo in njihova temeljna razdelitev 1 Proračunska sredstva Proračunska sredstva občine Senovo bodo v letu 1959 znašala 60,692.000 dinarjev. Zagotovljena bodo iz naslednjih virov: v 000 din 1. dohodnina kmečkih gospodarstev 2,655 2. doklade na kmečko dohodnino 13,990 3. dohodnina ostalih poklic, in premož. 3,149 4. doklade na dohodnino ost. poki. in prem. 670 5. prometni davek privatnikov 2,370 6. prometni davek od vina in žganja 1,675 7. lokalni prometni davek 5,200 '8. prometni davek na maloprodajo 2,700 9. lokalne takse 520 10. dohodki uradov in ustanov 60 11. ostali proračunski dohodki 1,430 12. zemljarina 2,000 13. proračunski prisp. od plač iz gospodar. 15,738 14. proračunski prisp. od plač izven gospodar. 3,252 15. občinske doklade na prisp. iz oseb. dohod. 1,250 16. prarač. prisp. iz sklada skupne porabe 1,081 <7. presežek dohodkov iz leta 1958 1,100 18. neizkoriščena 6 % rezerva iz leta 1958 1,852 SKUPAJ 60,692 6 % obvezna rezerva od skupnega zneska dohodkov (brez presežka dohodkov iz leta 1958 in neizkoriščene 6 % obvezne rezerve iz leta 1958) 3,450 znesek razpoložljivih dohodkov v 1. 1959 57,242 Proračunska sredstva se bodo uporabila v naslednje namene: 1. izdatki za kulturo in prosveto 22,691 2. izdatki za socialno varstvo 6,764 3. izdatki za zdravstveno zaščito 5,457 4. izdatki za državno upravo 13,329 5. izdatki za komunalno dejavnost 500 6. izdatki za negospodarske investicije 7. izdatki za dotacije: a) finančno samostojnim zavodom 2,350 b) družbenim organizacijam 2,140 8. obveznosti in jamstva 1,067 9. obveznosti in rezerva 944 SKUPAJ 57,242 2 Občinski družbeni investicijski sklad Občinski družbeni investicijski sklad se bo v letu 1959 tvoril iz sledečih virov: v 000 din 1. presežena prosta sredstva iz leta 1958 7,580 2. del prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij leta 1959 2,859 3. 13 % doklad na kmečko dohod, v 1. 1959 2,090 4. del obresti, na sklad osnovnih sredstev 2 5. 45 % taks na kmetijske stroje in hibride v letu 1959 83 6. anuitete v letu 1959 2,371 SKUPAJ 14,985 od tega blokirana sredstva iz priliva v 1. 1959 7,405 prosta sredstva 7,580 predvideno koriščenje iz 1. 1958 prostih sredstev: a) odobreno posojilo Mizarski delavnici za obratna sredstva 2,850 b) odobreno posojilo Mizarski delavnici za osnovna sredstva 2,650 c) odobreno posojilo trg. podjetju »Preskrba« Senovo za nabavo tricikla 600 d) posojilo za elektrifikacijo vasi Dobrava 720 e) predvidena posojila za kmetijstvo 760 3 Cestni sklad Cestni sklad se bo v letu 1959 formiral iz naslednjih virov: v 000 din 1. prenos sredstev iz leta 1958 2,243 2. prometni davek privatnikov od prevozov 1,500 3. 30 % taks na vprežna vozila ________________264 SKUPAJ 4,007 od tega 60 % blokiranih sredstev iz priliva v letu 1959 1,058 prosta sredstva 2,949 od tega angažirano za popravila cest in mostov 700' ostane razpoložljivo 2,249 Ostanek prostih sredstev se bo uporabljal po posebnem predračunu izdatkov, ki ga sprejme občinski ljudski odbor Senovo. 4 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo v letu 1959 zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din 1. prenos sredstev iz leta 1958 19,930 2. priliv iz gospodarstva a) rudnik 25,474 b) ostala podjetja 5,604 31,078 3. priliv obveznikov izven gospodarstva____11,000 SKUPAJ 62,008 15 % odvod republiškemu skladu (z izjemo vplačil rudnika) 2,490 ostane v občinskem skladu 59,518 — 30 % obvezna rezerva od priliva v 1. 1959 din 11,876 — 5 % rez. glasom pravil sklada 2,382 14,258 Razpoložljiva sredstva 45,260 Razpoložljiva sredstva je upravni odbor sklada razdelil kot posojilo po smernicah za uporabo sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki jih je prejel občinski ljudski odbor Senovo, naslednjim koristnikom: v 000 din a) Rudnik Senovo, kot drugi obrok posojila iz leta 1958 10,000 b) Elektrarna Brestanica kot drugi obrok posojila iz leta 1958 6,800 c) Občinski ljudski odbor Senovo kot zadnji obrok posojila iz leta 1958 3,200 d) Rudnik Senovo kot prvi obrok posojila, odobrenega v letu 1959 14,000 e) Občinski ljudski odbor Senovo za gradnjo stanovanjske stavbe v Koprivnici 6,800 f) odobrena posojila individual. graditeljem 3,919 g) popravilo šole Brestanica ___________________541 SKUPAJ 45,260 Stalni rezervni sklad 1 2 % presežkov dohodka po zaključnem računu o izvršenih dohodkih iz leta 1958 se steka v stalni re-> zervni sklad. 2 Sredstva stalnega rezervnega sklada se uporabljajo ob večjih elementarnih nezgodah (večje epidemije nalezljivih bolezni, živalske in rastlinske bolezni, če se pojavijo v večjem obsegu). XXIV. poglavje Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Senovo se pooblašča, da po potrebi daje tolmačenje k temu družbenemu planu in da upravlja in dodeljuje sredstva proračunske rezerve. XXV. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. 1. 1959. Številka: 02-253/1. Datum: 30. IV. 1959. Predsednik ObLO: Karel šterban 1. r. 292. Na podlagi določil 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in 3. točke 26. člena statuta občine Trebnje, je Občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 29. IV. 1959 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Trebnje za leto 1959 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Trebnje za leto 1959, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE TREBNJE ZA LETO 1959 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernice Občinski družbeni plan za leto 1959 je izdelan na osnovi splošnih smernic zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana ter splošne gospodarske politike občine in določa naslednje osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja: 1. V letu 1959 je treba povečati skupni obseg proizvodnje in storitev v primerjavi z letom 1958 tako, da se bo povečal: — družbeni bruto proizvod za 9,5 % — narodni dohodek za 3,5 % To povečanje je treba doseči zlasti: — v industriji za 17,3 % — v kmetijstvu ,za 5,6 % — v obrti za 2,0 % Hkrati pa se moramo prizadevati: — za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, zlasti v Tovarni šivalnih strojev Mjrna, Destilaciji alkoholnih pijač »Dana« na Mrni in v» Opekarni Prelesje; — za boljšo kakovost proizvodov in storitev; — za znižanje proizvodnih stroškov. Povečanje proizvodnje temelji tudi na povečanju delovne storilnosti in sicer za 6,1 % v družbenem sektorju gospodarstva v primerjavi z letom 1958, zlasti: — v industriji — v kmetijstvu — v trgovini Z racionalnim zaposlovanjem delovne sile bi smeli v družbenem sektorju gospodarstva zaposliti največ do 9 % nove delovne sile. Uvesti in izpopolniti je treba tudi plačevanje delavcev po učinku dela v vseh gospodarskih organizacijah in delovnih mestih, kjer za to obstojajo možnosti, kakor: — v Tovarni šivalnih strojev Mirna, — v Destilaciji alkoholnih pijač »Dana« Mirna, — v Opekarni Prelesje, — v obratu »Telekomunikacije« Mokronog, — v Mizarstvu Trebnje, — v Mizarstvu Šentlovrenc, — v Pekariji Trebnje, — v vseh ostalih gospodarskih organizacijah, kjer Še ni uveden način nagrajevanja po delovnem učinku. 2. Investicijska vlaganja se bodo vršila predvsem v industriji, kmetijstvu in obrti. Potrebno je zagotoviti več sredstev tudi za prosvetno, kulturno, zdravstveno, stanovanjsko in komunalno dejavnost. Da bomo dosegli čimboljšo ekonomičnost in učinkovitost investicijskih naložb in racionalnejšo uporabo sredstev za investicije, je treba: — nadaljevati in v čim večji meri dovršiti gradnjo in ureditev že začetih objektov in sicer Tovarne šivalnih strojev Mirna, Mizarstva Trebnje in Mizarstva Šentlovrenc; — usposobiti nove obrtne obrate: pletiljstvo, kovinsko delavnico, elektrotehnično delavnico in so-boslikarstvo. 3. Za ekonomičnejše investicijsko vlaganje je treba v čim večji meri združevati sredstva gospodarskih organizacij za investicije v gospodarske in negospodarske dejavnosti. 4. Osebna potrošnja in družbeni standard morata naraščati v skladu s povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti. Zagotoviti je treba skladnejši razvoj družbenega standarda, za kar je treba povečati sredstva občinskega ljudskega odbora in gospodarskih organizacij za te namene. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Na osnovi dosežene proizvodnje in storitev ter materialnih pogojev v letu 1958 se računa v 1. 1959 ,z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: V 000 din 1958 1959 1959 1957 1958 1959 1957 1957 1958 industr. 310,428 518.251 608.033 166,5 195,0 117,3 kmetij. 1042.903 1332.488 1408.123 125,5 132,5 105,6 gozdar. 132.865 89.875 132.556 67,5 99,5 148,1 trgovina 79.611 80.462 80.883 101,1 101,6 100,5 gostin. 26.150 28.935 27.510 110,7 105,2 95,1 obrt 161.746 185.513 190X184 114,0 117,0 102,0 gospodar. skupaj 1753.703 2235.524 2447.189 127,5 139,5 109,5 V 000 din 1957 1958 1959 1959 1958 1959 1957 1957' 1958 industr. 89.351 158.165 165.288 177,0 185,0 104,5 kmetij. 590.904 730.815 751.610 124,9 127,0 10i2,8 gozdar. 59.789 40.444 59.650 67,6 100,0 148,0 trgovina 54.781 60.807 60.583 112,8 110,5 98,1 gcrtin. 4.538 5.099 4.874 112,3 107,4 95,5 obrt 70.551 79.676 81.699 112,0 116,0 102,0 gospodar. skupaj 869.914 1,076.006 1,123.704 124,1 128,8 104,4 2. Narodni dohodek pa se bo gibal po posameznih panogah takole: Predvideni porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka bomo lahko dosegli z izpopolnitvijo in boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, z boljšo organizacijo dela, s smotrnejšim investicij-skirri vlaganjem, z večjo delovno storilnostjo, s povečano družbeno kooperacijo in vsestranskim varčevanjem. Z racionalnejšim izkoriščanjem navedenih možnosti in splošnih pogojev gospodarjenja je možno to povečanje tudi preseči. III. poglavje Investicije V letu 1959 bodo znašala skupna investicijska vlaganja v občini Trebnje 149,284.000 din Osnovna delitev teh sredstev bo predvidoma naslednja: — za obratna sredstva 4,901.000 — za osnovna sredstva 144,383.000 od tega: — za gospodarske investicije 57,721.000 — za negospodarske investicije 86.662.000 Investicije v osnovna sredstva v višini 144,383.000 dinarjev bodo predvidoma zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din — občinski investicijski sklad 14,741 — občinski stanovanjski sklad 18,442 — občinski proračun 3,210 — občinski cestni sklad 1,000 — splošni investicijski sklad 3,100 — sredstva republike 13,700 — okrajni investicijski sklad 1,440 — okrajni proračun 7,000 — sredstva vodne skupnosti 23,000 — skladi gospodarskih organizacij 17,351 — sredstva gospodarskih organizacij za družbeni standard 2,010 — amortizacija za nadomestitev 12,789 — bančna in ostala sredstva 26,600 Po posameznih gospodarskih panogah in negospo- darskih dejavnostih bodo gornja investicijska sredstva predvidoma takole uporabljena: v 000 din industrija Znesek 16.910 Struktura 29,3 kmetijstvo 26,282 45,5 trgovina 1,073 1,9 obrt 13,456 23,3 investic. v gospodarstvu 57,721 100 40% stanovanja 18,442 21,3 ceste 8,650 9,9 vodovodi 23,530 27,2 kulturnoprosvetni objekti 8,040 9,3 elektrifikacija 5,000 5,8 objekti vodnega gospodar. 23,000 26,5 negospodarske investieje 86,662 100 60 % skupaj investicije v osnovna sredstva 144,383 100% Industrija Za leto 1959 v industriji niso predvidene večje investicijske naložbe. Investirala se bodo le sredstva lastnih skladov podjetij: — Tovarna šivalnih strojev Mirna bo poleg sredstev amortizacije za nadomestitev, s katerimi bo plačala anuitete, uporabila 3,456.000 sredstev lastnih sredstev za nabavo strojne opreme in poravnavo obresti iz leta 1958. — Destilacija alkoholnih pijač »Dana« Mirna bo iz amortizacije za nadomestitev krila odplačilo anuitet. — Opekarna Prelesje bo sredstva amortizacije za nadomestitev prihranila za prihodnje leto za nabavo strojev, 665.000 din prostih sredstev lastnih skladov pa bo uporabila za nabavo vagončkov in samokolnic za prevoz gline. Kmetijstvo — KZ Trebnje bo s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v višini 1,000.000 dinarjev gradila strojno lopo, z lastnimi sredstvi 190.000 dinarjev in z udeležbo na zveznem natečaju za 300.000 din pa bo nabavila kosilnico. — KZ Dobrnič bo z lastnimi sredstvi v višini 2.146.000 din pokrila obveznosti iz leta 1958 za traktor Fergusson s priključki, za kar bo porabila 971.000 dinarjev. Iz ostalih sredstev namerava zadruga: nabaviti pisalni stroj za 256.000 din urediti lokal za odkup za 50.000 din prispevati k gradnji strojne lope 679.000 din, za kar ji ho tudi dodeljen kredit iz občinskega investicijskega sklada v višini 400.000 din in položiti lastni del za nabavo kosilnice v višini 190.000 din, medtem ko bo 300.000 din predvidoma dobila na zveznem natečaju. — KZ Velika Loka je v letu 1958 nabavila traktor Fergusson. Za kritje te obveznosti ji bo iz sredstev občinskega investicijskega sklada odobreno posojilo za lastno udeležbo v višini 1,000.000 din. Iz lastnih sredstev 34.000 din bo .zadruga nabavila pisalno mizo in tehtnico. — KZ Sentlovrenc bo za investicije v osnovna sredstva vložila lastnih sredstev okrog 3,949.000 din, od tega: za popravilo obveznosti iz leta 1958 — 860.000 din, za postavitev mostne tehtnice 600.000 din, za gradnjo strojne lope 2,089.000 din, za kar ji bo tudi iz občinskega investicijskega sklada odobreno posojilo v višini 700.000 din, in za nabavo 2 kosilnic 400.000 din, medtem ko bo na zveznih natečajih predvidoma udeležena s 600.000 dinarjev. — KZ Mirna bo v letu 1959 investirala v osnovna sredstva predvidoma 1,790.000 din in to: za nabavo strojev in inventarja v mesariji- 600.000 dinarjev, za nabavo inventarja in moškega kolesa za upravo 67.000 din, za nabavo plug-traktorskega priključka in kabine za traktor 327.000 din ter za motorno kosilnico, 2 kmečka voza, 1 gumi voz, 2 konja ter razne stroje in inventar za ekonomije »Mladinski dom Kot« 796.000 din. Lastnih sredstev za kritje teh potreb ima zadruga 1.090.000 din, 400.000 din je predvidenih kot posojilo iz občinskega investicijskega sklada, ostalih 300.000 din, za nabavo kosilnice, pa bo zadruga predvidoma dobila na zveznem natečaju. — KZ Mokronog bo predvidoma uporabila za investicije iz lastnih skladov 1,243.000 din in to: za kritje obvez za škropilnico 185.000 din, za nabavo pisalnega stroja 275.000 din, za gradnjo strojne lope 593.000 din; manjkajoča sredstva zanjo, v višini 1,000.000 din, bo krila s posojilom iz občinskega investicijskega sklada, in za nabavo kosilnice 190.000 din, za katero bo predvidoma dobila na zveznih natečajih še 300.000 din. — KZ Trebelno bo v letu 1959 z lastnimi sredstvi nabavila avtomatsko tehtnico in sejalnico za 90.000 din ter gradila strojno lopo s 300.000 din, za katero ji bo predvidoma odobren še kredit iz občinskega investicijskega sklada v višini 500.000 din. — KGP Mala Loka bo s posojilom iz občinskega investicijskega sklada v višini 1,000.000 din adaptiralo vzrejališče, iz kreditnih sredstev republike v višini 6,700.000 dinarjev adaptiralo pitališče v Šentlovrencu, za kar bo predvidoma porabljenih 5,000.000 din, nabavilo 25 svinj za 1,000.000 din in prispevalo za nabavo krav 700.000 din, iz okrajnega investicjskega sklada bo posestvu dodeljeno posojilo 1,440.000 din za poravnavo obveznosti za nabavo traktorja, na natečajih iz splošnega investicijskega sklada pa je predvidena udeležba posestva za nabavo krav v višini 1,300.000 din (700.000 din LRS). > Trgovina — Trgovsko podjetje »Gradišče« Trebnje bo nabavilo avtomatsko tehtnico z lastnimi sredstvi v višini 105.000 din. — Trgovsko podjetje »Medvedjek« Šentlovrenc bo nabavilo iz sredstev svojih skladov avtomatsko tehtnico za 70.000 din. — Trgovsko podjetje »Tržan« Mokronog bo uporabilo lastna sredstva v višini 498.000 din za nabavo pisalnega stroja 200.000 din, za avtomatsko tehtnico 70.000 din in za hladilnik 228.000 din. — Trgovsko podjetje Mokronog bo v letu 1959 porabilo 400.000 din lastnih sredstev za opremo lokala. Obrt — V Mizarski delavnici Trebnje bodo s posojilom iz občinskega investicjskega sklada v višini 1,872.000 dinarjev adaptirani delovni prostori in nabavljena oprema. Iz lastnih sredstev 194.000 din pa bo podjetje nabavilo elektromotor in krožno žago. — Pekarija Trebnje ima iz lastnih skladov predvideno za investicije 900.000 din, ki jih namerava porabiti za nabavo mešalnega stroja in stroja za drobtine. — Žaga Trebnje bo za adaptacijo prostorov uporabila lastna sredstva skladov v višini 691.000 din. — 2aga Velika Loka bo iz sredstev lastnih skladov v višini 517.000 din nabavila poravnalni stroj za 396.000 din, elektromotor za 75.000 din za pisarniški inventar za 46.000 din. — Mizarska delavnica »Hrast« Šentlovrenc bo uredila polirnico in v te namene porabila sredstva lastnih skladov v višini 260.000 din. — Podjetje »Mesoizdelki« Mokronog bo z lastnimi sredstvi, ki bodo predvidoma znašala 553.000 din adaptiralo prostore klavnice in hladilnice v vrednosti 132.000 din, nabavilo bo mešalni stroj, avtomatsko tehtnico in pisalni stroj za 298.000 din ter adaptiralo pisarniške prostore in nabavilo opremo za 123.000 dinarjev. S posojilom iz bančnih sredstev v višini 1.600.000 din pa bo podjetje nabavilo dostavni avtomobil. — Novogradnja Pletilnice v Trebnjem se predvideva z začetnimi sredstvi iz občinskega investicijskega sklada v višini 6,869.000 din. Stanovanja Stanovanja se bodo gradila s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada, ki bodo razpoložljiva v višini 18.442.000 din. Prvenstveno se bodo pokrile obveznosti iz leta 1958 v skupni vrednosti 15,684.000 din in t0 za gradnjo stanovanjskega bloka v Trebnjem 12.226.000 din, za stonovanja Tovarne šivalnih strojev Mirna 1.163.000 din, za stanovanja KZ Šentrupert 1,497.000 din, za stanovanja individualnih graditeljev 798.000 dinarjev. Ostala razpoložljiva sredstva v višini 2,758.000 din bodo dodeljena za najbolj nujne družbene potrebe. Ceste Za modernizacijo cest v Trebnjem in asfaltiranje prostora pred trgovskim podjetjem Trebnje bodo v letu 1959 predvidoma vložena sledeča sredstva: — iz občinskega cestnega sklada 1,000.000 din — iz proračuna občine 2,350.000 din — iz bančnih sredstev 5,000.000 din — iz sred. skladov Trg. pod j. Trebnje 300.000 din Skupaj . . . 8,650.000 din Vodovodi V letu 1959 so predvidena dela na napeljavi vodovoda v Trebnjem in Mirni ter napeljava vodovoda v šoli Vel. Gaber in Šentlovrenc. Predvidevamo, da bo napeljava vodovoda v Trebnjem krita v letu 1959 z naslednjimi sredstvi: — prispevek OLO Ljubljana — dotacija iz sredstev republike — iz skladov KZ Šentlovrenc — iz skladov Pekarije Trebnje — iz sklada »Žage« Velika Loka 15,000.000 din 7,000.000 din 300.000 din 100.000 din 30.000 din Skupaj . . . 22,430.000 din Za napeljavo vodovoda v Mimi bodo prispevali — Tovarna šivalnih strojev Mirna 500.000 din — Destilacija alk. pijač »Dana« Mirna 300.000 din Skupaj . . . 800.000 din Iz proračunskih sredstev občine pa bo predvidoma dodeljeno za napeljavo vode v šolo Vel. Gaber 150.000 din in za napeljavo vode v šolo Sentlovrenc 150.000 din. Kultumoprosvetni objekti Predvideno je, da bodo za objekte kulturnopro-svetnega značaja v letu 1959 vložena investicijska sredstva v višini 8,040.000 din, od tega: — iz sredstev občinskega proračuna za opremo šol 560.000 din, — iz sredstev okrajnega proračuna za gradnjo šole Čatež 7,000.000 din, — iz sredstev skladov KZ Dobrnič za napeljavo žlebov na zadružnem domu 80.000 din, — iz sredstev skladov KZ Trebelno za opremo zadružnega doma 400.000 din. Elektrifikacija S pomočjo posojila iz bančnih sredstev bodo v letu 1959 investirana v elektrifikacijo Lakenške doline sredstva v višini 5,000.000 din. Objekti vodnega gospodarstva Na območju občine Trebnje ima Vodna skupnost Dolenjske planirana v letu 1959 naslednja dela: regulacija Mirne v vrednosti 17,000.000 din in regulacija mirenske doline — Vejerja v vrednosti 6,000.000 din, to je skupaj v vrednosti 23,000.000 din. Ta sredstva so namenjena za regulacijo Mirne za obvarovanje pred poplavami ter za omogočanje kasnejše melioracije in za dogotovitev cedilnice in izgradnjo enega podvodnika. IV. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost V letu 1959 je predvideno povečanje delovne sile v družbenem sektorju gospodarstva do 9 %. Da bi se doseglo povečanje delovne storilnosti, gospodarske organizacije v letu 1959 ne bodo smele povečati števila zaposlenih preko števila, določenega s tem družbenim planom. Vse gospodarske organizacije, ki v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 ne bodo bistveno povišale proizvodnje — družbenega bruto proizvoda iz prometa, ne smejo zaposliti nove delovne sile. Samo ob pravilni politiki zaposlovanja se bo povečala delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva za 6,1 %. Zato je predvideno sledeče povečanje delovne storilnosti v odnosu na leto 1958: v industriji.................................7,5 % v trgovini..................................10,0 % v obrti.................................... 3,0 % Da se zagotovi predvideno povečanje delovne storilnosti je treba predvsem: — uvajati v naj večji možni meri vzpodbujevalne načine nagrajevanja, tako da bodo osebni dohodki delavcev v večji meri odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja podjetja; —< izboljšati organizacijo dela, da se zagotovi smotrnejša izraba delovnih priprav in delovnega časa, zlasti v gostinstvu in obrti; — da gospodarske organizacije skrbijo v večji meri za strokovno usposabljanje. Gibanje zaposlenosti in (napredek delovne storilnosti morajo spremljati tako delavski sveti podjetij, kakor tudi pristojni organi za delo občinskega ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in sindikalne organizacije naj s posameznimi delovnimi kolektivi vsklajujejo politiko zaposlovanja v skladu s smernicami tega družbenega plana. V. poglavje Družbeni standard Na osnovi predvidene proizvodnje, povečanja delovne storilnosti in predpisov o povečanju plač, je v letu 1959 predvideno tudi povečanje kupne moči prebivalstva in s tem zvišanje življenjskih pogojev prebivalstva. Zaradi ustalitve cen je treba dosledno izjaviti kontrolo nad oblikovanjem in stanjem maloprodajnih cen in preprečevati njih neupravičeno zvišanje. Zato mora tržni inšpektor ObLO dajati občinskemu ljudskemu odboru tromesečna poročila o gibanju cen. Za izboljšanje življenjskega standarda bo v letu 1959 vloženih za investicije življenjskega standarda 86,662.000 din. S tem bo v letu 1959 zgrajen en šest-stanovanjski blok, dograjeno stanovanje v Tovarni šivalnih strojev Mirna, dokončan vodovod Šentrupert in tri privatna stanovanja. Dogradila se bo šola na Čatežu, opremila šola na Trebelnem in v Dol. Nemški vasi, nadaljevala gradnja vodovoda Sentlovrenc— Trebnje in Mirna. Z navedenimi sredstvi sc bo tudi asfaltirala cesta skozi naselje Trebnje. RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH NA PODROČJU OBČINE TREBNJE V LETU 1959 VI. poglavje Industrija V letu 1958 se je zvišala industrijska proizvodnja za 84 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1957. To povečanje je bilo doseženo predvsem na osnovi povečanja proizvodnje v Tovarni šivalnih strojev Mirna in dograditev Telekomunikacije Mokronog. Na temelju doseženih rezultatov v letu 1958 in predvidenih ukrepov se predvideva v letu 1959 nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1958 ,za 13,3 %, Predvideno povečanje industrijske proivodnje v letu 1959 temelji: — na dograditvi obrata Telekomunikacije Mokronog, — na večjem izkoriščanju proizvodnih kapacitet Tovarne šivalnih strojev Mirna, — na zagotovitvi normalne preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom, — na zboljšanju organizacije dela in tehnološkega procesa, — na povečanju storilnosti dela za 7,5 %, kar naj bo predvsem rezultat nagrajevanja po učinku dela in čimboljšega izkoriščanja notranjih rezerv delovne sile. Po posameznih strokah je predvideno naslednje povečanje industrijske proizvodnje: indeksi stroka 1958 1959 1959 1957 1957 1958 kovinska industrija . 186,4 220,0 118,0 elektroindustrija — — 241,9 industr. gradb. mat. 120,0 115,2 96,1 živilska industr. . . 149,0 130,6 87,5 skupaj . . 184,0 218,0 118,3 1. V kovinski industriji 'je predvideno nadalnje povečanje proizvodnje v Tovarni šivalnih strojev Mirna za 18 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v letu 1958. To povečanje bo doseženo predvsem z večjim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, boljšo organizacijo dela in z rednejšo preskrbo reprodukcijskega materiala in surovin ter s povečanjem delovne storilnosti za približno 9 %. Na osnovi tega je predvidena proizvodnja 4000 šivalnih strojev, 25.000 nalivnih peres in 50 stenskih postelj. Z dovršitvijo obrata za proizvodnjo glav šivalnih strojev, za kar so potrebna večja finančna sredstva, pa bi se proizvodnja podvojila. 2. Znatno povečanje proizvodnje je predvideno v elektroindustriji, v obratu Telekomunikacije Mokronog s proizvodnjo sestavnih delov telekomunikacijskih naprav, in sicer za 141,9 % v primerjavi z letom 1958. Tako visoko povečanje proizvodnje je predvideno zaradi dograditve tega obrata in začetka obratovanja koncu leta 1958. V letu 1959 je predvidena proizvodnja 14.500 kg sestavnih delov telekomunikacijskih naprav. 3. V industriji gradbenega materiala — Opekarni Prelesje se predvideva znižanje proizvodnje opeke za 3,9 % v odnosu na doseženo prpizvodnjo v letu 1958. Tako se predvideva v letu 1959 proizvodnja 1,700.000 kosov zidne opeke. To znižanje je predvideno zaradi istrošenosti strojev in nizke kapacitete sušilnih naprav ter izredno ugodnih vremenskih razmer v lanskem letu, ki so omogočile znatno nadpovprečni obseg naravnega sušenja opeke. 4. V živilski industriji — Tovarni alkoholnih pijač »Dana« Mirna je predvidena v letu 1959 za 12,5 % nižja proizvodnja kakor je bila dosežena v letu 1958. To znižanje gre v celoti na račun izredno dobre sadne letine v lanskem letu, na katero ne moremo računati v letu 1959. Tako se predvideva proizvodnja 1700 hi naravnega žganja, 1.99 hi umetnih alkoholnih pijač, 600 hi sadnih sirupov, 100 hi ostalih brezalkoholnih pijač, 300 hi naravnih vin in 100 hi aromatičnih vin. Na osnovi omenjenega povečanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje je predvideno tudi povečanje družbenega bruto proizvoda v letu 1959 za 17,3 % v odnosu na leto 1958, oziroma za 95 % v primerjavi z letom 1957. Prav tako je predvideno tudi povečanje narodnega dohodka v industriji v letu 1959 za 4,5 % v primerjavi z letom 1958, oziroma za 85 % v odnosu na leto 1958. VII. poglavje Kmetijstvo V letu 1959 je predvideno povečanje vrednosti kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1958 za 3,7 /o. Največje povečanje se obeta v travništvu in pri krmnih rastlinah. Po posameznih panogah je vrednost bruto proizvodnje sledeča: žita ind. rastline . . vrtnine .... krmne rastline . 1957 . 205.061 2.418 . 228.951 . 72.712 v 000 din 1958 249.363 3.658 236.744 94.668 1959 282.430 4.762 244.997 1-14.742 njivski posevki . . 509.142 584.433 646.931 travništvo . . . . 62.096 55.823 68.127 sadjarstvo . . . 1.182 20.956 7.256 vinogradništvo . . 29.032 99.913 96.960 predelava . . . . 34.846 128.653 115.701 živinoreja . . . . 406.605 442.710 473.148 skupaj. . . 1,042.903 1,332.488 1,408.123 Gibanje vrednosti bruto proizvodnje, indeksih, pa je sledeče: izražene v 1958/57 1959/57 1959/58 žita . 121,6 137,7 113,3 ind. rastline. . . . 151 197 130 vrtnine .... . 103 107 103,3 krmne rastline . . . 103,2 157,8 121,2 njivski posevki . . 114,8 127 110,7 travništvo . . . . 90 109,7 122 sadjarstvo . . . . 1773 613 34,6 vinogradništvo . 344 334 97 predelava . . . . 369 332 90 živinoreja . . . . 109 116,4 107 skupaj . . . 127,8 135 105,7 Povečanje kmetijske proizvodnje temelji: — na proizvodnem sodelovanju med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, — na večji uporabi reprodukcijskega materiala, — na uporabi priznanih semen in umetnih gnojil, — na pogodbeni proizvodnji živinorejskih proizvodov, — na večjem koriščenju kmetijske mehanizacije in učinkovitejši zaščiti rastlin zlasti na krompirju, ki je najznačilnejši pridelek z večjimi presežki za prodajo ter za vzrejo prašičev, — na povečanih investicijah v kmetijstvo — zlasti v družbenem sektorju. Po posameznih strokah je predvidena v letu 1959 sledeča kmetijska proizvodnja: 1. Poljedelstvo Predvideva se povečanje za 10,7 %, kar je manj kot znaša letno povprečje petletnega programa, čemur je vzrok to, da se v letu 1959 šele uvaja pogodbeno oziroma proizvodno sodelovanje na manjših površinah pšenice in koruze. V akciji proizvodnega sodelovanja spomladi in v jeseni je treba, da sodelujejo vsi oblastno-upravni in zadružni organi ter politične in družbene organizacije. Pri važnejših poljščinah pričakujemo sledeče hektarske pridelke (v q/ha): 1958 1959 indeks 59 pšenica .... . . 16,1 17,5 108,7 ječmen .... . . 14,6 15 102,7 koruza . . 18,7 24 128,3 detelje — črna . . . . 31,7 45 142 — lucerna . . . 36,3 50 137,7 krompir .... . . 177,3 190 107 seno — travniki . . . 26,5 35 132 Za posamezne skupine posevkov se predvideva: — pri žitih povečanje za 13,3, kar odpade predvsem na višje pridelke setve italijanskih sort pšenice in hibridne koruze, — pri vrtninah povečanje za 3,3 %, kar odpade na povečanje ha pridelka krompirja za 13 q po ha, — pri krmnih rastlinah za 21,2 %, kar odpade zlasti na višji pridelek detelj, ki je tudi za leto 1958 zelo nizko ocenjen. 2. Travništvo in pašništvo Travništvo in pašništvo izkazuje 22 % povečanja, kar g.re na račun boljšega pridelka sena v primerjavi s slabim pridelkom v letu 1958 zaradi suše ter zaradi povečanja pridelkov sena na travnikih v pogodbenem sodelovanju na površini 280 ha. Za povečanje pridelka krme so dane še nadaljnje široke možnosti. 3. Proizvodno sodelovanje Plan pogodbenega sodelovanja pri italijanskih sortah pšenice je bil v jeseni 266 ha ter je bil dosežen s 188 ha. Za spomladansko setev 1959 ter za jesensko setev 1959 je plan pogodbenega sodelovanja po posameznih kmetijskih zadrugah naslednji: KZ koruza krompir travniki pšenica ječmen Trebnje 30 10 40 50 20 Dobrnič 23 10 20 30 10 Šentlovrenc 25 17 40 50 20 Velika loka 14 5 30 20 10 Mirna 15 10 45 25 10 Mokronog 25 10 45 30 10 Šentrupert 23 5 45 30 10 Trebelno — 5 15 15 — Skupaj 155 72 260 250 90 Pri pogodbenem sodelovanju je treba doseči sledeče pridelke po ha: pšenice 30 q, hibridne 65 q, krompirja 320 q, sena 50 q. Navedeni pridelki so dosegljivi pri upoštevanju agrotehničnih ukrepov, ki so predvideni za visoke pridelke v organizirani proizvodnji. 4. Sadjarstvo in vinogradništvo V sadjarstvu je predvidena v letu 1959 manjša proizvodnja z ozirom na izredno visoke pridelke v letu 1958. Pri sadjarstvu lahko predvidevamo zaradi neredne rodnosti v letu 1959 34,6 % proizvodnje leta 1958. V letu 1959 bo obnovljeno 5 ha sadovnjakov v pogodbenem sodelovanju v Razborah. V vinogradništvu je predvidena vrednost proizvodnje z 97 % v primerjavi z letom 1958. 5. Živinoreja V živinoreji se za leto 1959 predvideva povečanje proizvodnje za 7 %. To povečanje temelji: 1— na boljši vzreji goveda in prašičev v pogodbeni proizvodnji, — na večji prireji prašičev z ozirom na povečan stalež v primerjavi z letom 1958, — na višji molznosti in na večji prireji telet kot posledici uvedbe umetnega osemenjevanja 90 % ple-menic, — na manjšem odstotku klanja telet, — na večjem pridelku krme na njivah in travnikih, zlasti sena v pogodbenem sodelovanju. Za leto 1959 predvidevamo: — da se bo stalež govedi povečal za okrog 800 glav t. j. na številično stanje i,z leta 1957, — da bo vzrejeno za prodajo okrog 9000 mesnatih prašičev, oziroma 9000 q, — da bo letna molznost znašala 1550 kg (z mlekom, ki ga porabijo teleta) ter — da bo prirastek po popisnem govedu znašal 92 kg. Za izvršitev navedenih nalog je potrebno: — da se pogodbena proizvodnja na travnikih realizira 100%, — da se adaptira pitališče v Šentlovrencu za 800 mesnatih prašičev v dveh turnusih in da se kme-tijsko-gospodinjski šoli Mala Leka zagotove sredstva za povečanje vzrejališča plemenskih svinj na 30 svinj, — da se opremi mlekarna v Šentlovrencu za posnemanje mleka, ki ga bo uporabljalo pitališče v Šentlovrencu, — da se KGŠ Mala Loka omogoči nabava 20 plemenskih svinj in 10 plemenskih krav za potrebe vzrejališča in pitališča, — da se čim bolj opušča v ravninskih predelih setev strniščne ajde ter da se nadomesti s setvijo pitnika in kolerabe. 6. Varstvo rastlin Varstvo sadnega drevja t. j. izvajanje zimskega škropljenja sadnega drevja se zelo slabo izvaja, zlasti na področju kmetijskih zadrug Trebnje, Velika Loka, Šentlovrenc in Dobrnič. Z ozirom na sprejeto odredbo o skupnem zatiranju bolezni in škodljivcev so kmetijske zadruge zadolžene, da v letošnjem letu z ekipami temeljito izvedejo zatiranje koloradskega hrošča ter da v obvezno skupno zatiranje vključijo tudi škropljenje proti krompirjevi plesni, da se poveča pridelek krompirja. 7. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka je v obdobju 1957—1959 sledeče: a) izraženo v vrednosti ( — 000 din): 1957 1958 1959 bruto proizvodnja 1,042.903 1,332.488 1,408.123 materialni izdatki 432.465 577.514 631.666 proizvod 610.438 754.974 776.457 amortizacija 19.534 24.159 24.847 narodni dohodek 590.904 730.815 751.610 b) izraženo v indeksih: 1958 1959 1959 1957 1957 1958 bruto proizvodnja 127,8 135 105,7 materialni izdatki 133,5 146 109,4 proizvod 123,7 127,2 102,8 amortizacija 123,7 127,2 102,8 narodni dohodek 124,9 127,2 102,8 8. Tržnost kmetijskih pridelkov V letu 1958 je od skupno 8 kmetijskih zadrug , oddalo nekmetijsko dejavnost 5 kmetijskih zadrug, kar omogoča, da se kmetijske zadruge bolj poglobe v organizacijo kmetijske proizvodnje in odkup kmetijskih pridelkov. Za leto 1959 pričakujemo sledečo tržnost oziroma odkup najvažnejših kmetijskih proizvodov — krompir................ 75.000 q — mleko................... 7.000 hi — prašiči................. 9.000 q ali 9.000 glav 9. Kmetijska posestva Na področju občine obstojata dve kmetijski gospodarstvi — Kmetijsko gospodinjska šola Mala Loka in Kmetijsko gospodarstvo Dob. Kmetijsko gospodarstvo Dob ni zajeto v družbenem planu. Kmetijsko gospodinjska šola Mala Loka mora v tem letu izboljšati proizvodnjo ter doseči pri najvažnejših pridelkih ha pridelke, ki so predvideni za pogodbeno proizvodnjo. Z investiranjem 9.750 dinarjev se bo preusmerilo posestvo na vzrejo prašičev in se bo vrednost družbenega bruto proizvoda po vloženih investicijah povečala letno za 17 do 18 milijonov dinarjev. VIII. poglavje Gozdarstvo Na območju občine Trebnje je gozdne površine skupno 15.198 ha, od tega odpade na gozdove SLP 2.555 ha ali 16,7 %. Povprečna lesna zaloga gozdov (predvsem zasebnih) je 110 m'1 po ha ter znaša skupna lesna masa gozdov 1,671.780 m3, letni prirastek pa znaša 34.955 m3 ali povprečno na ha 2,20 m3. V primerjavi z realizacijo v letu 1958 se obseg sečnje v letu 1959 zvišuje za 54 % in to predvsem v gozdovih zasebnega sektorja. Gibanje sečnje v obdobju 1957—1959 je sledeče: v 000 m3 Iz tega je razvidno, da posekamo povprečno 93,2 % redne sečnje letnega prirastka, če pa upoštevamo še izvedene sečnje zaradi elementarnih nezgod, pa izkoriščamo gozdove preko letnega prirastka. V letu 1959 je dan poudarek na večji sečnji listavcev, saj se njihova sečnja povečuje za 78 % in iglavcev za 36,4 % v gozdovih zasebnega sektorja, medtem ko se plan sečnje v gozdovih SLP zniža in sicer listavci za 7,1 % in iglavci za 23,3 %. To povečanje sečnje v gozdovih zasebnega sektorja je predvideno zato: >— kar se je v preteklem letu v naši občini dajal plan sečnje v zasebnih gozdovih pavšalno po hektarjih na osnovi ocene nizke zarasti in nizkega prirastka, tako da bi se izkoriščalo 80 % celotnega prirastka, medtem ko letošnji plan temelji na izkoriščanju gozdov 100 % ocenjenega prirastka. V letu 1959 so predvidena v gozdarstvu za investicije in vzdrževanje gozdov naslednja sredstva: 1. v gozdovih SLP.....................4.005 2. v gozdovih zasebnega sektorja . . 2.269 V zvezi z razvojem gozdarstva se v letu 1959 postavljajo predvsem naslednje naloge: — da se pri gojitvi gozdov še nadalje povečuje delež pogozdovanja z iglavci in v zastojih listavcev s podsetvijo jelke na površini 53 ha, predvsem na področju Blatnega klanca in Ojstrega vrha; — da se pri negi gozdov da poudarek predvsem na čiščenje in redčenje mlajših gozdnih kultur na površini 520 ha in to na gozdnih površinah, kjer so naj večje potrebe po tej negi; — da se zaostri borba proti črnim sečnjam in uničevanju gozdov in da se pri izkoriščanju gozdov poveča odstotek tehničnega lesa; — da se na površini 20 km popravijo gozdna pota in ostale komunikacijske naprave, predvsem v gozdovih zasebnega sektorja v sodelovanju lastnikov gozdnih površin. IX. poglavje Gradbeništvo V letu 1959 so predvidena gradbena dela na območju občine v skunem znesku 99,798.000 din. Od tega že predvideno za: — stanovanjsko izgradnjo 18,442.000 din — komunalno dejavnost 60,180.000 din —■ gradnja in popravilo šol 8,040.000 din — objekte v kmetijstvu 10,711.000 din — obrtne delavnice 2,425.000 din Ta gradbena dela bodo delno opravila Remontna podjetja s sedežem na območju občine, ostali pretežni del pa gradbena podjetja s sedežem izven območja občine Trebnje. X. poglavje 1957 1958 1959 1958 1957 1959 1957 1959 1958 sečnja gozdov 20,0 21,7 33,5 108,5 167,5 154,3 od tega: iglavcev 2,5 3,6 4,9 144,0 196,0 36,1 listavcev 17,5 18,1 28,6 103,4 163,4 158,0 Trgovina S povečano delovno storilnostjo in povečanjem proizvodnje v posameznih panogah gospodarstva ter večjo kupno močjo se predvideva v letu 1959 porast blagovnega prometa v primerjavi z letom 1958 za 3,0 % medtem ko se bo družbeni bruto proiz- vod povečal za 0,5 % narodni dohodek pa zmanjšal za 1,5 %. Predvideno povečanje oz. znižanje blagovnega prometa v trgovini v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 po posameznih trgovskih gospodarskih organizacijah je naslednje: Trgovsko podjetje »Medvedjek« zvišanje .za 6,9 % Trgovsko podjetje Mokronog zvišanje za 5,6 % »Tržan« Mokronog zvišanje za 57,3 % »Planika« Mokronog zvišanje za 31,5 % »Runo« Mokronog zvišanje za 14,9 % Trgovsko podjetje Šentrupert zvišanje za 22,8 % Trgovsko podjetje Trebnje znižanje za 4,8 % Trg. pod j. »Gradišče« Trebnje znižanje za 17,0 % V kmetijskih zadrugah pa je predvideno zvišanje prometa za 0,3 %, kar se bo doseglo s povečano odkupno dejavnost, ki naj temelji na dvigu proizvodnje zaradi boljših agrotehničnih ukrepov. V zvezi z gradnjo avtomobilske ceste je bil promet v trgovini v letu 1958 izredno uspešen, zaradi tega bo v letu 1959 v manjšem porastu. Iz teh razlogov je predviden v letu 1959 padec pri Trgovskem podjetju Trebnje in Trgovskem podjetju »Gradišče« Trebnje. Da se bodo v letu 1959 ostvarile navedene naloge je treba: — nabaviti v Trg. podjetju »Gradišče« in »Medvedjek« avtomatični tehtnici; — iz lastnih -isredstev pri Trgovskem podjetju »Tržan« iz Mokronoga nabaviti 1 pisalni stroj, avtomatično tehtnico in 1 hladilnik; — pri Trgovskem podjetju v Mokronogu nabaviti opremo za lokal; — za izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki izvajati odkup po kakovosti in sortah; — usposobiti kmetijske zadruge, da zajamejo čimvečji del kmetijskih tržnih presežkov na svojem območju, s sklepanjem pogodb in intervencijo na trgu pa izboljšajo preskrbo prebivalstva; — povečati izbiro blaga; — okrepiti novoizvoljene potrošniške svete; — s pravilno politiko stimulirati osebje ter uvesti tudi v trgovskih podjetjih sistem plačevanja po učinku na osnovi doseženega prometa; — zagotoviti dotok strokovnega kadra, po katerem se čuti pomanjkanje. XI. poglavje Gostinstvo V gostinstvu v letu 1959 ni predvideno povečanje prometa, prav tako zaradi izredno visokega prometa v letu 1958, na katerega je vplivala gradnja avtomobilske ceste. Za razvoj gostinstva in turizma na področju občine, ki ga omogoča nova avtomobilska cesta, je potrebno organizirati tudi gostinske organizacije socialističnega sektorja. V ta namen je treba: — da občinski ljudski odbor ustanovi gostinsko podjetje v bivšem hotelu Bukovec, — da Destilacija alkoholnih pijač »Dana« Mirna odpre bife z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter jedili na Mirni, — v okviru možnosti pospešiti izboljšanje tehnične ureditve obstoječih gostinskih obratov, — določiti in urediti ustrezne prostore za taborjenje, — z ustanovitvijo gostišč socialističnega sektorja uvesti v teh gostinskih gospodarskih organizacijah plačevanje po delovnem učinku, — skrbeti za izboljšanje družbene prehrane. XII. poglavje Obrt V letu 1959 se bo družbeni bruto proizvod povečal v primerjavi z letom 1957 za 17 %, v primerjavi z letom 1958 pa za 2 %. Pri tem se bo zvišala obrtna dejavnost v splošnem družbenem sektorju za 12%, medtem ko'je predvideno v zadružnem sektorju znižanje za '46 % zaradi opustitve nekmetijske dejavnosti kmetijskih zad,rug. Narodni dohodek bo v letu 1959 v primerjavi z letom 1957 predvidoma porastel za 16 %, v primerjavi z letom 1958 pa za 2 %. Sorazmerno majhen porast bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1959 je predviden zaradi doseženega visokega prometa v letu 1958, na katerega je vplivala gradnja avtomobilske ceste. Za leto 1959 je skupna vrednost obrtne proizvodnje in uslug planirana na 190 milj. dinarjev. Za dosego tega bo predvidoma obratovalo 189 obrtnih obratov v vseh sektorjih lastništva s 379 zaposlenimi obrtnimi delavci in zasebnimi lastniki. Po posameznih ob.rtnih obratih je za leto 1959 predviden naslednji razvoj: — Mizarstvo Trebnje bo v odnosu na leto 1958 povečalo svojo proizvodnjo za 100 %. Z odobrenim investicijskim posojilom je podjetju zagotovljena adaptacija delavnice. Z lastnimi sredstvi pa bo kolektiv nabavil krožno žago in elektromotor. •— Mizarsko podjetje »Hrast Šentlovrenc bo povečalo proizvodnjo v odnosu na leto 1958 za 36 %. Z lastnimi sredstvi' bo kolektiv uredil polirnico in zvišal storilnost dela za 16 %. — Zidarsko-remontna podjetja v Trebnjem, Mirni in Mokronogu predvidevajo zvišanje prometa uslug: Remont Trebnje za 23 %, Remont Mirna za 11 %, Remont Mokronog za 25 %. — Krojaško podjetje Trebnje predvidoma ne bo povečalo svojih uslug v odnosu na leto 1958, pač pa bo z boljšo organizacijo dela dvignilo storilnost za 5 %. — Čevljarsko podjetje Trebnje ne predvideva povečanja prometa, pač pa porast storilnosti za 7 %. — Kolektiv Žage Velika Loka bo z lastnimi sredstvi nabavil poravnalni stroj. — Kolektiv žage Trebnje bo z lastnimi sredstvi adaptiral delovne prostore. — Mesarija Trebnje predvideva v primerjavi s prometom, ki je bil dosežen zaradi gradnje avtomobilske ceste v letu 1958, da bo .zmanjšala bruto proizvod za 10 %. Z boljšo organizacijo dela se bo storilnost dela dvignila za 3 %. — Kino Trebnje predvideva iz istih razlogov zmanjšanje prometa za 20 %. — Čevljarsko podjetje Mokronog bo povečalo svoje usluge za '8 %. — Vrbopletarstvo Mokronog predvidoma ne bo povečalo prometa v primerjavi z letom 1958. Kolektiv naj prouči možnosti večje prilagoditve svojih izdelkov potrebam tržišča. — Oblačila Mokronog: predvideno je povečanje bruto proizvoda za 33 % v primerjavi z letom 1958. — Mesarija Mokronog: promet je predviden v višini leta 1958. — Mesoizdelki Mokronog: Kolektiv bo z lastnimi sredstvi adaptiral delavniške prostore, nabavil nov mešalni stroj ter tehtnico, iz posojila pa bo nabavil avto za dostavo mesnih izdelkov. V primerjavi z letom 1958 se bo promet zvišal za 6 %. — Pekarija Mokronog: z boljšo organizacijo dela bo storilnost porastla za 10 %. — Pekarija Trebnje: z ozirom na visoko dosežen promet v letu 1958, na katerega višino je vplivala gradnja avtomobilske ceste, predvideva v letu 1959 zmanjšanje bruto proizvoda za 63 % in prav za toliko tudi število zaposlenih delavcev. Zaradi zelo slabe razvitosti obrti in rastočih potreb po obrtniških storitvah, je treba v letu 1959 podvzeti predvsem sledeče: — posvetiti vso pozornost razvijanju obrtne dejavnosti ter dvigu produktivnosti dela, zlasti v družbenem sektorju lastništva; — na podlagi analiz okrajne obrtne zbornice je treba izdelati konkreten program potrebnega razvoja obrtne mreže na področju občine, kakor tudi vključevanja vajencev v posamezne stroke obrti; — izdelati je treba investicijske programe: a) za razširitev proizvodnje »Opekarne« Račje selo, b) za ustanovitev podjetja »Pletiljstvo« v Trebnjem, c) za ustanovitev delavnice za elektrotehnične in kovinske stroke; — v vseh obrtnih podjetjih in obrtnih delavnicah izpopolniti način nagrajevanja po delovnem učinku, tako da bodo osebni dohodki obrtnih delavcev v čim več ji meri odvisni od doseženega uspeha posameznika in celotnega kolektiva, kar naj bo osnova za večjo delovno storilnost; — da bo dosežena s planom predvidena delovna storilnost, ohrtne gospodarske organizacije ne smejo zvišati planskega števila zaposlenih delavcev brez sorazmerno povečanega družbenega bruto proizvoda; — za povečanje obrtniških kapacitet naj vse obrtne gospodarske organizacije vložijo vsa svoja lastna razpoložljiva sredstva za nabavo potrebnih strojev in orodja. III. d e 1 EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TREBNJE ZA LETO 1959 XIII. poglavje Amortizacija Opekarna Prelesje bo v letu 1959 plačevala 85 % polne amortizacije, izračunane po veljavnih zveznih predpisih. XIV. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev 1 V letu 1959 se oprosti plačevanja tistega dela rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini — Kino podjetje Trebnje. 2 V letu 1959 se predpisuje dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v višini 5 % proračunskega prispevka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Dopolnilni proračunski prispevek po prejšnjem odstavku so dolžne plačevati gospodarske organizacije panoge industrije. XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev Splošno kmetijske zadruge bodo v letu 1959 plačevale obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XVI. poglavje Prispevek iz dohodka kmetijskih organizacij Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo v občinski investicijski sklad 30 % prispevka iz dohodka, ki se izračuna po zakonu o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. XVII. poglavje Občinske doklade Občinske doklade na dohodek od kmetijstva in občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja, bodo davčni zavezanci plačevali po posebnem odloku, ki ga bo izdal občinski ljudski odbor. XVIII. poglavje Denarna sredstva občine in njihova temeljna razdelitev 1 Proračunska sredstva Skupna proračunska sredstva, s katerimi bo v letu 1959 razpolagal občinski ljudski odbor Trebnje za kritje proračunsk h izdatkov, bodo znašala: 141 milijonov 76.000 dinarjev. Ta sredstva so zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din — del dohodnine kmečkih gospodarstev 5,923 — 87 % doklad na kmečko dohodnino 50,756 — 67 % dohodnine samostojnih poklicev in premoženja 10,452 — doklade na dohodnine samostojnih poklicev in premoženja 1,100 — 67 % prometnega davka privatnikov (brez. prev.) 8,060 — 67 % prometnega davka od vina in žganja 4,690 — občinski prometni davek 9,780 — občinski prometni davek od prodaje na drobno 5,650 — občinske takse 1,690 — dohodki lokalnih uradov in zavodov 410 — ostali proračunski dohodki 8,500 — del zemljarine 3,000 — del proračunskega prispevka od osebnih doh. del. iz gospodarstva 4,320 — del proračunskega prispevka od osebnega doh. del izven gospodarstva 3,645 — dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka delavcev 370 — del proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe 24 — neizkoriščena 6 %-na rezerva j,z leta 1958 9,138 — presežek proračunskih dohodkov iz leta 1958 13,568 skupaj dohodki . . . 141,076 Proračunska sredstva v višini 141,076.000 din se bodo uporabila v naslednje namene: v 000 din — I. del — prosveta in kultura 44,590 — II. del — socialno varstvo 9,182 — III. del — zdravstvena zaščita 20,070 — V. del — državna uprava 34,766 — VI. del — komunalna dejavnost 3,935 — VIII. del — dotacije družbenim organizacijam 2,823 — dotacije finančno samostojnih zavodov 6,200 — dotacija proračunskim skladom (štip.) 844 — IX. del — obveze iz posojil in jamstva 1,700 — X. del — proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 9,864 — XI. del 6 %-na obvezna rezerva 7,102 skupaj izdatki . . . 141,076 2 Sredstva skladov Občinski investicijski sklad V letu 1959 se stekajo v občinski investicijski sklad naslednja sredstva: — 13 % občinske doklade na dohodek od kmetijstva, — 45 % taks na priprave za proizvodnjo in hibridne vinograde, — 40 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada okraju in občini, — 30 % prispevka iz dohodka kmetijskih organizacij in kmetijskih zadrug, — prispevek iz dohodka pavšaliziranih gospodarskih organizacij, — anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada, — drugi dohodki, ki se po veljavnih predpisih stekajo v ta sklad. Skupni dohodki iz gornjih virov bodo znašali 13,573.000. Ta sredstva so po veljavnih predpisih blokirana 100 % in jih ni mogoče uporabljati. Sredstva, s katerimi bo občinski investicijski sklad v letu 1959 razpolagal in jih bo lahko uporabil, izvirajo iz prenosov sredstev iz leta 1958 v višini 19.642.000 din. Ta sredstva bodo razporejena takole: — za obratna sredstva 4,901.000 — za osnovna sredstva 14,741.000 — od tega: za kmetijstvo 6,000.000 za obrt 8,741.000 Delitev sredstev po koristnikih je določena v III. poglavju tega družbenega plana. Občinski stanovanjski sklad V občinski stanovanjski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka: — 85 % prispevkov za stanovanjski sklad, ki se plačujejo po Zakonu o stanovanjskem prispevku, — anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada, — del amortizacije in dohodki od prodaje stanovanjskih hiš ter — ostali dohodki, ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad. Skupno bo iz gornjih dohodkov doteklo v občinski proračunski sklad 13,476.000 din — po odbitku 30 % blokade po veljavnih predpisih v višini 4,043.000 din bodo znašala razpoložljiva sredstva iz leta 1959 9,433.000 din Upoštevajoč še prenos neizkoriščenih in deblokiranih sredstev iz leta 1958 v višini 9,009.000 din, bo občinski stanovanjski sklad v letu 1959 razpolagal s skupniffii sredstvi, ki sc lahko koristijo v višini 18.442.000 din. Vsa ta sredstva bodo uporabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje, kot to določajo smernice v III. poglavju tega družbenega plana. Občinski cestni sklad V občinski cestni sklad se v letu 1959 stekajo sledeča sredstva: — 30 % taks na vprežna vozila in — prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil. Iz gornjih dohodkov bo v cestni sklad dotekalo 2,081.000 din po odbitku 60 %-ne obvezne rezerve v višini 1,248.000 din ostane iz leta 1959 razpoložljivih 835.000 din prenos neizkoriščenih in deblokiranih sredstev iz leta 1958 znaša 2,325.000 din tako znašajo skupna razpoložljiva sredstva v letu 1959 3,158.000 din Namenska uporaba sredstev tega sklada je določena s predračunom dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. XIX. poglavje 1 Pristojni občinski organi so dolžni skrbeti za izvršitev nalog, postavljenih s tem družbenim planom, ter morajo pravočasno predlagati občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, ki bi bili potrebni za njegovo izvršitev. 2 Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Trebnje se pooblašča, da po potrebi daje tolmačenja tega družbenega plana. 3 Ta odlok velja od 1. januarja 1959 dalje ter se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-957/1-1959. Trebnje, 29. aprila 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 293. Na podlagi 6. člena zakona o vinu (Uradni list FLRJ št. 31/57), 2. točke 63. člena statuta občine Črnomelj je Svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Črnomelj na seji dne 14. septembra 1959 sprejel ODREDBO o roku trgatve grozdja za predelavo vina 1. člen Da bi se izboljšala kvaliteta vina na področju občine Črnomelj, veljajo za rok trgatve na področju občine Črnomelj določbe te odredbe. 2. člen Trgatev za predelavo v vino ni dovoljena pred 12. oktobrom 1959. 3. člen Pred rokom, omenjenem v 2. členu te odredbe, je dopustna trgatev le s privoljenjem strokovne komisije, ki jo imenuje tuk. upravni odbor, pristojen za kmetijstvo in sicer: a) če je zaradi ugodnih vremenskih pogojev dosežena zaželjena količina sladkorja pred rokom, ki ga določa 2. člen te odredbe, b) če je zaradi posledic elementarnih nezgod ali neugodnega vremena ogrožen pridelek grozdja. Sprememba roka, ki je določen v 2. členu te odredbe objavi komisija na krajevno običajen način. 4. člen V smislu 58. člena zakona o vinu se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 din, kdor trga grozdje za predelavo v vino pred rokom, ki ga določi 2. člen te odredbe. 5. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 05/7-1103/1. Črnomelj, 14. septembra 1959. Predsednik sveta za kmetijstvo Predsednik ObLO: ing. Matija Golob 1. r. Janez Žunič 1. r. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 294. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija OPEKARNE BREŽICE Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 95,466 Sklad osnovnih sredstev 35,401 Denarna sredstva osnovnih sredstev 629 Drugi viri osnovnih sredstev 86,393 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe 4,529 Sklad skupne porabe 4,740 Denarna sredstva skupne porabe 535 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva Sklad obratnih sredstev 2,822 Skupna obratna sredstva 8,138 Drugi viri obratnih sredstev 2,865 D. Izločena sredstva D. Rezervni sklad in drugi skladi Denarna sredstva rezervnega sklada Rezervni sklad in drugi skladi 4,818 in drugih skladov 28,084 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E. sredstva v obračunu in druga aktiva Druga pasiva 3,732 Kupci in druge terjatve 409 Druga aktiva 3,443 Skupaj . . . 141,051 Skupaj . . . 141,051 Vodja računovodstva: Direktor: Feliks Kovačič 1. r. Alojz Čemeč 1. r. Predsednik upravnega odbora: Miha Škof 1. r. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija Trgovsk o podjetje »TOBAK« Novo mesto Aktiva Naziv postavke v 000 din Pasiva Naziv postavke v 000 din A. Viri osnovnih sredstev A. Osnovna sredstva Sklad osnovnih sredstev 1,344.065 Osnovna sredstva 1,344.065 B. Viri sredstev skupne porabe B. Sredstva skupne porabe Sklad skupne porabe 39,869 Denarna sredstva skupne porabo 39.869 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva Sklad obratnih sredstev 441.608 Skupna obratna sredstva 1,454.653 D. Rezervni sklad in drugi skladi D. Izločena sredstva Rezervni sklad in drugi skladi 1,024.923 Denarna sredstva rezervnega E. Viri sredstev v obračunu sklada in drugih skladov 966.918 in druga pasiva E. Sredstva v obračunu Kratkoročni kredit in druga aktiva za obratna sredstva 10,784.000 Kupci in druge terjatve 6,063.232 Dobavitelji in druge obveznosti 8,368.390 Ostala aktiva 12,872.692 Ostala pasiva 738.574 Skupaj . . . 22,741.429 Skupaj . . . 22,741.429 Vodja računovodstva: Mehle 1. r. Predsednik upravnega odbora: Anton Erjavec 1. r. Direktor: Tone Kašnik 1. r. 296. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija »ZARJA« — TRGOVSKO PODJETJE NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 1,743 Denarna sredstva osnovnih sredstev 367 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 25,675 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 2,643 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 525 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 17,498 Druga aktiva 101 Skupaj . . . 48,552 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . 2,007 Drugi viri osnovnih sredstev 117 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 1,359 Drugi viri obratnih sredstev 18,106 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 2,760 Viri nerazporejenih sredstev 784 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni kredit ,za obratna sredstva 13,666 Dobavitelji in druge obveznosti 9,230 Druga pasiva 523 Skupaj . . . 48,552 Vodja računovodstva: Direktor: Zvonko Tretinjak 1. r. Karel Barborič 1. r. Predsednik upravnega odbora: Anica Kunštek 1. r. 297. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija KOMISIJSKA TRGOVINA NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 17 Denarna sredstva osnovnih sredstev 15 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 81 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 54 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 93 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Ostala aktiva 9 Skupaj . . . 269 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 17 Ostali viri osnovnih sredstev 15 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 25 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 54 Viri nerazporejenih sredstev 93 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 36 Ostala pasiva 29 Skupaj . . . 269 Vodja računovodstva: Zvonko Tretinjak 1. r. Predsednik upravnega odbora: Anica Šiler 1. r. Direktor: Anica Kastelic 1. r. 298. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija OBRTNA DELAVNICA »TAPETNIH« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 16 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 2,821 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 880 Druga aktiva 283 Skupaj . . . 4,000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 16 D. Rezervni sklad in drugi skladi Viri nerazporejenih sredstev 118 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 3,607 Druga pasiva 259 Skupaj . . . 4,000 Vodja računovodstva: Direktor: Zvonko Tretinjak 1. r. Franc Jerman 1. r. Predsednik upravnega odbora: Alojz Mesojedec 1. r. 299. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija »KOVINAR« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 6,925 Sklad osnovnih sredstev 6,021 Denarna sredstva osnovnih sredstev 1,059 Drugi viri osnovnih sredstev 1,963 B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 14 Sklad skupne porabe 14 C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva 2,540 Sklad obratnih sredstev 2,394 D. Izločena sredstva Drugi viri obratnih sredstev 2,122 Denarna sredstva rezervnega sklada 285 D. Rezervni sklad in drugi skladi E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Rezervni sklad 285 Kupci in druge terjatve 7,196 Viri nerazporejenih sredstev 2,275 Ostala aktiva 341 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 3,286 Skupaj . . . 18,360 Skupaj . . . 18,360 Vodja računovodstva: Direktor: Cveta Berus 1. r. Milan Blatnik 1. r. Predsednik upravnega odbora: Jože Črtalič 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606-70 2-245