8 kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Konec.) Kar žlovek ljubi in neguje, to mu prinaša obioajno veliko veselja, tudi zahvale obilno in večkrat mu je to še v east. Menimo pa tu le to, kar je dobro in vobžo kori«t. Ako elovek torej kaj takšnega vztrajno neguje, ne izostajajo dobre posledice. Vnies pa kane tudi grenka kaplja, kakor pae že nemški pesnik govori: ,,Des Lebens ungemisehte Freude ward nooh niemanden zu teil". Jaz sem poleg šolstva in svoje materinščine negoval s posebno vnemo društva in zadruge. In skrb ter trud za društva in zadruge sta mi provzroeala mnogo prijetnih urie, a vmes tudi nekaj neprijetnih trenutkov. Že v Idriji mi je bila eitalniea v prijetno zabavo in izobrazbo; društvo n81ovenska knjižnica" je bilo moje dete, ki me je stalo sieer nekaj noveev, a me je jako veselilo, ker so si mladi ljudje radi knjige izposojevali in jih čitali; društvo nŠola" (v početku s sedežem v Idiiji, zdaj ^Narodna šola" v Ljubljani) se je rodilo v moji glavi. V Ljutomeru sem bil skoro ves eas svojega ondotnega bivanja tajnik eitalnice, predsednik okrajnega učiteljskega iruštva in , Ueiteljskega društva za slovenski Štajer". Predsedniki in tajniki raznih društev imajo pa veekrat težak položaj; zakaj nanje pazi ,,oko postave'. Že kot čitalaiški tajnik v Ljutomeru gem imel 8koro neprilike 8 politieno oblastjo, kot predsedniku nU6iteljskega društva za slovenski Stajer", ki ja zborovalo v Ljutomeru, Ptuju, Mariboru in v Celju, so mi bili razni polieijski organi vedno za petami. V Krškem sein vstopil v ,,Leseverein" tudi z namenom, da bi si društvo (to je bilo že pred 28 leti), ki je imelo med 15—20 nemškimi žasopisi edino le stare Bleiweisove ..Noviee", naro&lo še kaj slovenskih easopisov, katerih smo že takrat imeli Slovenci kakih 20. V društvu niso bili takrat edino le uradniki in boljši 8lovensko-nemški meščani, marvee tudi odlični meščani: V. Pfeifer, f dr. Knceli, dr. Slane. Ali ko sem na obenem zboru predlagal, da bi se naročilo še kaj slovenskih listov, katere sem imenoma navajal, niti oba navzočna Slovenea doktorja nista za to glasovala. V poznejših letih je bil ta nLesevereinu, ki je letos umrl, res bolj slovensko nego nemsko bralno druStvo, a obdrzal je svoja nemška pravila do svoje smrti. Da sem se jaz s tem, da sem se zaganjal v ta nemiki ,,Leseverein" nemški merodajni gospodi zameril, to lahko verjamete, ako povem, da sta bila pri krstu tega nLesevereina" kuma in pozneje pokrovitelja pokojna veljavna gospoda Martin Hoeevar in okrajni glavar Sehonwetter. — V Ljubljani so bili vrli učitelji leta 1868. osnovali ,,Kranjsko učiteljsko društvo", ki se je bilo pa že eez 2 ali 3 leta raztegnilo na vse slovenske pokrajine in se imenovalo ,,Slovensko neiteljsko društvo" ter bilo predhodnik sedanji ^Zavezi". To društvo je prirejalo v letih .1870., 187*1., 1872. in 1873. (?) velike vseslovenske užiteljske Bhode. Na teh sem nastopil vežkrat tudi jaz kot govornik in posebno zagovornik narndne ideje v ioli ter kot branitelj užiteljske materialne in moralne blaginje. Ker se je kranjski deželni zbor obotavljal (druge dežele so ga bile za 1 ali 2 leti prehitele) s sklepanjem deželnega zakona o ueiteljskih pra\n;h ra/.merah, ki je prišel na dan 29. aprila 1873., je bilo treba ostro govoriti tudi o deželnih poslaneih. Taka odložna beseda pa ni bila po volji niti nemškutarskemu Dežinanu, niti sloTensfeemu klerikalou dr. Oosti, katera moža sta bila takrat deželna odbornika in katerima sem se bil zaradi tega posebno zameril. Deimanov list ,,Laibacher Tagblatt" me je zlasti obiral. — Kako so mi zadruge, osobito posojilnice na eni strani koiistile, na drugi pa mi škodovale, o tem booem ie še govoriti. Danes naj omenim še t¦•, da sein imel veselje tudi do kmetijakih društev, da sem pa tndi pri delovanja za ta naletel na marsikatero nepriliko. Že pred 25. leti (če ne več) sem se vpisal v c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, t korporacijo, ki ima toliko veliko zaslug za našo kronovino. Takrat je bil še rajnki oee Bleiweis njen tajnik. On mi je celo nagradil neki spis o raznih poukih za kmeta iz zlatov (ki so bili takrat zelo redki), katere mu je dal vitez Schneid v ta namen. Kot ud kmetijske družbe sem se tudi zanimal za krško podružnico. Po mojem prizadevanju in po trudu rajnkega Knavsa in drugih je bila ta podružnica 1. 1883. priredila v Krškem velikansko kmetijsko razstavo in kmetijsko tti narudno slavnost. Malo let potem je pa zaoela trtna uš unioevati vinograde. Kmet se je smilil Knavsu, dr. Romihu in meni. Oživeli smo kmetijsko podružnieo. Ta je zaeela delovati z velikim naporom in velikimi uspehi. Dr Romih je delal kakor bi se šlo za njegov duševni in telesni blagor. Podpirala sva ga jaz in Enavs. Emalu so imeli kmetje nove vinograde. Domoljubni možje v Krškem in yinogradniki v okoliei so bili vrlemu tovarišu hvaležni; izvolili so ga za župana, v kateri lastnosti je obeini delil še nove dobrote. Ali pri kmetijski podružniei smo priili vendarle navzkriž, tako navzkriž, da me je to jako peklo. Vecdar ne kaže odkrivati starih ran. S kakšnimi neprilikami se ima človek boriti še celo takrat, ako se loti dela, ki mu ga pripušeajo prvi faktrji v d*>želi, to naj se razvidi iz mojega delovanja za posojilniee. Bilo je v letih 1884/85. Takrat sta se brata Miha in Jože Vošnjak jako trudila za razvitek posojilništva. Dr. Jože Vošnjak je bil takrat kranjski deželni odbornik in ud deželnega solskega sveta. Deželni odbor je priporožal posojilniee. Isto je storila zaradi izpodbude od te strani tudi deželna vlada. V drugib deželah so celo šolske gosposke (deželni šohki sveti) učiteljem priporooali, da bi sodelovali pri posojilnicah. Miha Vošnjak je prišel osebno v Krško in mi je na srce polagal, naj se potrudim, da se osnuje posojilnica. Za to idejo je bilo težko dobiti ljudi. Najboljši in najodličnejši možje iz naroda so mi odrebli pomoe. Ko pa le nisem odnehal, ker sem bil za stvar preveč vnet in ker sem hotel ustreoi deželnemu odboru in e. kr. deželni vladi, ki ji je bil takrat na. eelu baron Winkler, sta mi priSla na pomoe o. kr. politiena uradnika, komisar čnp, ki je ljudem stvar prigovarjal, in okrajni glavar Weiglein, ki je sain kot ud pristopil in vplaeal deset deležev po 12 gld. To je bilo 1. 1885. Kdo bi si mislil. da bodo deset let pozneje c. kr. možje iste kategorije posojilnici tako odlocno nasprotoTali, kakor so jo drugi prej odloeno priporoeali.