SPECTATOR: Dve, tri o šolskih razmerah v Prekmuriu.  na Sloven&kem nl nič slabšega in zaprnejžega, kakor 5e piše učiteljstvu $odbo frak in talar." (,,Jugoslavija" 1920. St. 207.) Zadnji čas se mnogo piše o učiteljstvu v novoosvobojenem Prekmurju, in to vse v klerikalnih listih od Kleklovih' ,,Novin" preko mariborske ,,Straže" do ,,Sloyenca". Clovek, ki to bere, si mora misliti: Kaki so ti u_itelji, kakšne te šolske razmerel — Da saj naš stan q tem kai več zve, zato iiaj bodo te vrstice! Pred vsem bodi povedano. da o kaki narodni zavednosti, izvzemšj nekaj častnih iziem. v Prekmuriu niti srovoriti ne moremo. Preveč so zaverovani v svojo »Ogrsko", da bi se mogli čutiti z nami enega rodu in ene misli. Govoriš z inteligentom. govoriš s kmetom o našem jeziku in izvedel boš brez obotavlianja: ..Mi nisnio Slovenci kot vi. amoak le vogrski Slovenci ali Vendi." Zato ni čudo, ako se vzdigne učitelj-madžaron na učiteijski konferenci. ter izjavi: ,,mi smo obIjubili poučevati slovenski, nismo pa obllubiU tudi mlsliti in čutiti po slovensko." Zato ni čuda, da duhovščina s Kleklom vred zahteva, naj se mladina poučuje v Jialektu ..prekmurščme" in nal se n dajo šolske knjige pisaive v tem jeziku. Zato ni čuda, da niso ti zadovoljni z učiteljstvom iz Slovenije, ki }e narodno zavedno. ter kličeio iz vseh kotov argumente proti njemu, četudi neosnovane in krivične, m zahtevajo prejšnje domače. recite: madžaronsko. učiteUstvo v službo nazaj. — Toliko na splošno; preidimo k podrobnostim! V Prekmurj« so bile pred zasedbo te-le šole: meščanska v Murski Soboti in Dolnji Lendavi in tri vrste ljud.skih šol: državne, občinske in verske ali cerkvene šole. — Ko smo mi osvobodili Prekmurie. je naša viada najprej ustanovila gimnazijo s I. razredom v Murski Soboti. Nastanili so k> v poslopju meščanske šole, in nevarnost }e. da k) gimnaziia z odpiraniem nadaljnih razredov izpodnne, ker se zlasti od neke gimnazije prav blizu stoječe osebe pridno, a trajno agltira proti njej. Ali gotovo je, da ie ne bo mogoče zatreti, ker }e ljudstvo bolj zanjo, kakor pa _a gimnazik), ki je kakor nekaj novega zanj. MeSčanska šola v Murski Soboti je  štirirazredbria in mešana. Dasi se je pri čelo kasno s poukom, in to v pismeni sio venščini, je bil končen uspeh le nad vse pričakovanje. kar priča o dobrem vod- stvu in pridnosti učni-h moči. — Poleg nje je bila otvorjena druga meščanska šola, lansko leto s I. razredom v Doljni Len- davi. Skoro v vsakem večjem kraju ali vasi pa so posejane razne ljudske šole, katere pa so bile radi cincan.ia domačega učiteljstva in radi nedostatka drugih učl- teljskih moči odprte šele kasno v letoš- njem letu. nekatere že proti koncu, ne- katere, in teh je še mnogo, so pa še da- nes zaprte. ker ravno učiteljev primanj- kuje. Zdaj pa pridejo župnik Klekl, župnik Sakovič in še kdo drugi, ter staviio budaiaste zahteve. naj se še to učiteljstvo izniakne iz Prekmurja, češ, da je — nekrščansko. Pozivajo se pri tem. da Ijudstvo tako hoče, in prete s štrajkom v šoli! Torej to učiteljstvo, ki je poslušno božji zapovedi ravno iz liubezni do tega doslej od vseh strani zatiranega naroda zarrustilo svota lepa in udobna mesta drugo<l, ter pri§.lo v negotovost sem, to učiteljstvo nai bi bilo — nekrščansko! Seve.  ker jim pri ustanavljanju raznih strankarskih društev in pri podjarmljanju že itak do mozga izžetega ljudstva ne gre  na roko in jim ne pomaga. Ne zaganjajte  se torei v učiteljstvo. katero izvršuje svofa težavno in tu še dvakrat težavno službo! 2e itak se kaže ba§ tu v Prekmurju pomanjkanie učiteljstva; sai se še oni, ki so prosili za kako službo tukaj gotovo iz djugih blažjih o_iroy, kakor pa je plača i. dr., branijo zdai iti na odka_ana jim mesta. Ako bi se pa imelo vedno le tako postopati z njimi, kakor se v tem času, notem oa ostane PrekmuTie boikotirano se strani učitelnstva. In to bi ravno prav prišlo nekaterim prekmiurskim vodilnim krogom. Tako bi imeli vsaj prostora za bivše domače učiteljstvo, za katerega se povsod poganjajo. Kaj to, če ne znajo slovenščine. ali ie nočejo znati; sai znajo — prekmurščino, in ta — zadostuje; kai to, da so rnadžaronJ in nočejo misliti In čutitl slovenski, sai so ponižni hlapci, vdinjani tej gospodi. kakor &o bHI _a časa oerske vlade. In — to zadostule.  NOi potem Da še pišejo in govore. da de lajo za državno misel! — Da, za mad- žarsko, a ne jugoslovansko! — K temu bi radi stavili nekak predlog: Veliko se govori o takozvanih ..Slomškarjih". To so ljudje za naše Prekmurce in njih voditelie Kai. ko bi vse te zbrali in iih kompaktno preselili v Prekmurje; menda bi |ih bilo dovolj, da zasedejo vsa šolska mesta. Na ta način bi prišlo v Prekmurje ,,strqo-o krščansko" učiteltstvo. ostala domovina pa bi se jih namah rešila. — Pomislite maio na to, gospodje-voditelji! NaŠini prijateljem v Prekmurju gre na roko posabno neka institucija, ki se zove: šolski sosvet Ustanovljen ie bil prvi čas naše zasedbe kot nekak informativen organ v šolskih zadevali. Vanj so bili po takratnem civ. komisarjiu pozvani poieg nadzornika še oba gerenta občin Marska Sobota in Doljna Lendava, tiije prejšnji Prekmurci-učitelji, trije evan^Hiski in štirie katoliSki župniki. In la sosvet še zdaj obstoj: iiot tak. dasi je Prekmurje že stalno naše in so šolske razmere v dobrem teku. Po popustljivosti prejšnjega komisarja pa se ie ta prej informativen organ prelevil v nekako avtonomnega. postavodajalnega. In pri tem so ostali v njem vsi prejšnji prisedniki. iz vrst nanovo došlega učiteljstva pa se ni pritegnilo vanj nikogar. In tako pride. da stavlja šolski sosvet na šolsko oblast take zahteve, kakor smo jih par že zgoraj omenili (pouk v prekmurščini, odstranjenje izvenprekmurskega ,,nekrščanskega" učiteljstva itd.). Tako pride. da se protivi odlokom višje šolske oblasti in grozi s pasivno rezistenco oz. šolskim štrajkom, ako bi višji šolski svet ne hotel upoštevati njegovih brezmiselnih zahtev. Razume se, da morata civilni komisar in nadzornik vse to mirno gledati. ker, četudi se ne strinjata z ukrepi šolskega ?osveta iu nreelastiieio ostali člani. — Naše mnenje je opravičena zahteva celokupnega učitel.stva z malo izjemami v Prekmurju, naj se šolski sosvet. kot tak kratkomalo razpusti ter izvoli oziroma postavi pravilni okrajni šolskl svet v katerem ne bodo sedeli oni. ki nimajo pravice soditi učiteljev kot itčiteUe. ami>ak le kot lindi. in v katerem bcxk> smeli tudi učitelji sami o svoii usodi odločevatl. I)rus?a slična instituciia v Prekmunu «o takozvani šolski stolcL no naše bi to bili nekaki krajni šolski sveti. Ti so ostali še izza časa madžarske vlade. Ti vladajo verskim ljudskirn šolam. protestantovskim in katoliškirn. Predsedujejo jim župniki oziroma pastorji. Najlepše zgradbe so državne šole, občinske in verske šole pa so dobro dotirane za dotične učitelje; nekatere ima}o tudi obširna posestva. Ko so prišli naši učitelji na take šole, mislili so, da dobe nritikamčn nosestva. ali varsli so se. bila so že oddana v zakuj. raznim strankam. Naša vlada je vsprejela te šole. kakor so bile, tudi kot verske. Ona sicer plačuje učiteljstro, a zapovedujejo mu šolski stolci. Tako se je nekje zgodilo. da je župnik (Sakovič) od voditelja šole zahteval, da mu mora vse akte, ki pridejo nanj oziroma ki jih sam odpošlie. njemu v pregled izročiti. — ""Ljudje božji! Ali smo kje v Afriki?! Dolžnost države je, da te šole podržavi, a upirajo se temu Solski stolci. Učitelji na teh šolah so ruim (;7.ir. niih r.redsednik_.m duhovščini. podrejeni. Zato pa morajo opravljati shižbo organista oz. kantorja. skoro bi se zarekli. mežnarja. — Ali niso baš take razmere, kakor so bile pri nas pred polstoletjein? Kako poniževalno za učitelja! In ker mora tak učitelj biti vcdno pripravljen, da opravlja z župnikom še razne druge posle kot orgar.ist oz. kantor n. pr. pogrebe, pogrebne maše, posebne društvene slovesnosti itd. tndi med tednom ob vsaki uri, potem si lahko misliaio. kako poučevanje ie v šoli, in torej, kako škodljivo za vsak šolski napredek. Pa šolski stolci so istotako oblastni v. -vojih zahtevah, kakor šolski sosvet. O tetn vas prepriča lahko vsaka številka Kleklovih novin. Kompetentna oblast bi morala tem naravnost povedati, da so le administrativna oz. svetovalna oblast in da se njihove ..zahteve" le kot nasveti upoštevajo. če ne nasprotujejo naravnost šolskim zahtevam. Kot vzgled, kam lahko privedejo take zahteve. naj služi: V 1 uro od Murske Sobote oddaljeni vasi Pucinci je evangeljska konfesijoaalna šola. Na njej poučuje trd Madžar. ki niti. prekmurščine ni zmožen. A ker je obenem kantor v tamošnji župni cerkvi, ga šolska oblast ni smela prestaviti na kako rnadžarsko našo šolo. In tako poučuje še naprej slovenske otroke na zdaj slovenski šoli v čisti — madžarščini! — Tableau! — Opravičeno se torej tudi tu zahteva, naj se istotako temeljito reorganizirajo ti — šolski stolci! — Veliko bi še imeli poro_ati o gnilobi na šolskem polju v Prekmurju. A radi prostora naj se omejimo le še na letošnji kurz prekmurskih domačinov-učiteljev. Poslani so bili v St. Vid za mesec dni, da se priuče pismeni slovenščini. Koliko se jih je odzvalo, nam ni znano; gotovo pa ne vsi, ako pomislimo na notranje prepričanje nekaternikov. Dobro ie bilo to od naše šolske oblasti; da pa bo kaj pomagalo, dvomimo. Ko se povrnejo na svoja stara mesta, pa bo zopet pela v Soll prekmurščina, v raedsebojnem občevanju pa madžarščlna. Te že tako: umivaj zainorca kolikor hočeš. ostaiie le črn. — Zakaj se ni upošteval edino pameten predlog: brez ozira na levo in desno. le v dobrobit slovenske stvari, naj bi se vse tiste učitelje poslalo saj za eno leto službovat na slovenske šole. četudi kam v bližino? — Seve, nekateri višji gospodje so bolj za lastne in strankarske ozire, brezbrižni so za tako oddaljeno Prekmurje, katero prepuščajo samemu sebi tudi na — šolskem polju. Kam plovemo v Prekmurju?