f« poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 8 : 6,50, 2,20, i upravništvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt , mesec 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Štev. 222. Naročnino in inserate sprejema upravništvo t Kalol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izviemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v petek 28. septembra 1900 Letnik XXVIII. Vabilo na naročbo. S I. oktobrom se pričenja nova na-ročba, n* katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. ..SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 Cetrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. . Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. ___Upravništvo »Slovenca". Katoličanstvo in napredek. Govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu dr Jos. Pavlica. iKonec.j III. Spoštovani zborovavci! Ako je res, da so naši katoliški nauki načela napredka in svobode, tedaj so gotovo pokazala svojo moč v zgodovini XIX stoletij. In res: zgodovina priča, da katoličanstvo je bilo princip napredka in svobode naroda. Ne utegnem danes podrobno o tem govoriti, le glavne misli naj povem. 1. Katoliška cerkev je našla zelo razvito kulturo, grško - rimsko. Ali je cerkev morda rekla: To kulturo razbijmo? Tega cerkev ni rekla, ampak nasprotno: To kulturo ohranimo in spopolnimo, to kulturo razširimo med vse narodo in branimo proti barbarom divjakom. Ti so na vseh konceh vhajali v rimsko državo in razbijali, kar sta v tisoč letih um in dlan postavila. 2. Barbari so zmagali rimsko moč, ali cerkev je one divje narode vzgojila in ustvarila ponosne in svobodne narode, kakoršnih paganstvo ni poznalo. Po rimskih pojmih so bili le Rimci svobodni državljani in res celi ljudje, vsi drugi le barbari, odvisni, sužnji, brezpravni. Zasluga katoliške cerkve je, da so se narodje osvobodili, da so ustvarili nezavisne države, da je narod poleg naroda ravnopraven, ponosen,junašk, a vendar v bratski zvezi z vsemi drugimi. Iu to svo bodo krščanskih narodov je cerkev branila proti nasilju nevernikov, kakor proti nasilju krščanskih samodržcev, ki so bili lakomni tuje zemlje. Isti narodje - evropejski - so zdaj gospodarji sveta, ne po moči števila, ampak po moči napredka in svobode, katere moči drugi narodje nimajo. 3. Ali preidimo naravnost v XIX. stoletje. Saj nasprotniki — vsaj deloma — priznavajo zasluge katoličanstva v preteklosti, ali, pravijo, v velenaprednem XIX. stoletju je katoličanstvo zaostalo. Nasproti katoličan-stvu hvalijo zdaj prikrito zdaj bolj očito celo pravoslavje kot princip napredka in svobode, pravoslavje, katero se z napredkom m še srečalo ali vsaj skušnje z modernim napredkom ni še prestalo. Še bolj pa hva lijo nasproti katoličanstvu protestanti-zem in liberalizem (racijonalizem). Protestantizem, da jo načelo napredka in svobode? Jaz pa pravim, če je protestantizem res načelo napredka in svobode, moral bi bil pokazati svojo moč od 1650 do 1750, ko je bil v polnem cvetju in ne še le od 1750 do 1850, ko ga je racijonalizem spravil ob bistvo. Vprašam pa: katero stoletje v zgodovini krščanskih narodov je duševno bolj revno ko ravno XVII. in prva polovica XVIII.? In kedaj je svobodoljubnost bolj propala ko takrat, ko je zavladal znani zloglasni absolutizem in zavladal ravno zato, ker je protestantizem zaplenil zastavo svobode, katero je katoliška cerkev vzdržavala proti samodržcem ? In vendar, pravijo nasprotniki, je prote stantizem načelo napredka, saj so protestantovski narodje - Prusi in Angleži -napredovali, katoliški _ Španija, Italija in celo Francoska - propadajo. Odgovarjam: Če vže hočemo pripisovat! napredek narodov v X»X. stoletju temu ali onemu verskemu in liloifofskemu nazi-ranju, moramo zaslugo priznati racijona-lizmu ali liberalizmu, ker je ta vodil evropejsko politiko, in ne protestantizem ali katolicizem. Ce je bil liberalizem res načelo napredka in če je baš on pospešil napredek moral bi bil to učiniti tudi v Španiji in Ita-' liji, ki ste bili še bolj liberalni, ko Prusija ali Anglija, česar pa ni učinil. Iz tega je jasno, da moderni napredek nekatoliških držav ni ravno uspeh liberalizma, ampak da izvira iz drugih pogojev in razlogov. Saj sv. vera ni vsa in cerkev sama ne more in tudi ne sme vsega sama, narodje si morajo tudi sami pomagati, če hočejo napredovati. Rekel sem, da je v XIX. stoletju liberalizem vodil politiko narodov. Noben zistem ni toliko hvalil svoje naprednosti in svobodo-ljubnosti ko liberalizira. Ne bom tajil, da niso liberalci ničesar storili za napredek in svobodo, ali vprašam: se li upa liberalizem povedati eno samo resnično pridobitev, ka-terd bi bila cerkev zavrgla ? Da, uprla se je katoliška cerkev »marsikateri napredni misli in marsikateri svobodi« in dolgo časa je bila cerkev v tej borbi sama, ali ob koncu stoletja se ie cerkvi pridružila najnapredniša stranka — socijalno - demokraška —, ki je še vse hujše obsodila »napredek« in »svobodo« ostarelega liberalizma. Otroci sveta se menjavajo, cerkev ostane.' In vendar, spoštovani zborovavci, ne smemo si prikrivati, da smo v marsičem resnično zaostali. Zaostali smo katoličani, ker nimamo v državah Evrope tiste veljave, ki nam po številu in delu gre. Zaostali smo v primeri s prejšnimi veki, ker naša načela nimajo tiste moči na duhove ko nekdaj. Zaostali so katoličani tudi v narodnem go- LISTEK. O Levčevem »Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) Take izjeme, v katerih govorimo namesto u (w) že srednji /, so te-le: 1. V množinskem rodilniku samostavnikov na la in lo se govori dandanes večinoma „čisti" l. Že Metelko je na str. 7. svoje slovnice, kakor smo videli, opozoril na to m uci, da se tam izgovarja srednji /, ki ga 0n zaznamuje z znakom za mehki l, dckel, kobil, del, daril Ta izgovor je posnet po srednjem /-» drugih padežev če so vsi drugi padeži imeli /, se ne moremo čuditi da se je tudi v množnem rodilniku u (w) moral vmekniti srednjemu /-U. Izza Metelkovih časov se je ta nagon pač še bolj vtrdil. Stritarju se zdi rima val-obal, kakor smo videli nemogoča, ker se bere prva beseda vati, druga pa (vzeta ■z hrvaščine) obal (s srednjim /-«»). V večini v poštev prihajajočih narečij so se ohranile oblike s staro izreko samo v stalnih zvezah: do tam, od tam. Celo odločena prekmurščina se precej strinja v tem oziru z zapadnimi narečji: tam beremo poleg starega teo, miseo, dekdo že tud. tel, dejl (delo), tejl (telo), koul (kolo). Da so oblike dckel, kobil, del, daril „delane sproti" po analogiji drugih padezev, to jim ne more jemati veljave, če se jih je narod »es poprijel namesto starih; s tem je samo konstatirana sprememba v izgovarjanju. spodarstvu in sploh v podjetnosti, n. pr. v časnikarstvu, v društvenem življenju i. t. d. Na Nemškem se je vnel o tem prepir, ki se širi črez nemške meje in katerega ne bo tako kmalu konec. Krivdo zvračajo gospodje na to in na ono: na vlade, na svet, na pekel i. t. d. Ali ti niso pravi zadržki napredka. Svet jo bil vedno svet; hudič je bil vselej naš nasprotnik, ali ne more nam nič, če mu sami ne dovolimo; vlade so bile tudi nekdaj nasilne ali tudi Bog je vedno isti Bog, ki nas ljubi in se vojskuje z nami. Njegova roka ni prikrajšana in ni oslabela, da nam ne bi mogla pomagati, ako bi mi svojo dolžnost storili. Za to pa menim, da smo sami krivi, če nismo napredovali. Spoštovani zborovavci! Rad bi videl, da bi se vsi vrnili s shoda s to mislijo: Sami smo krivi! Iz te zavesti bi se sodilo zaupanje, da če le hočemo, bo bolje in bo dobro. A na drugi strani bi odložili s srca vsako jezo in nevoljo na nasprotnike ter bi sli z mirnim srcem v boj brez sovraštva, da celo brez Žale besede. Sami smo krivi', sami si pomagajmo, nasprotniki nam ne bodo nič mogli. Od kod torej izvirajo zadržki napredka katoličanov v XIX. stoletju ? 1. Mi sami — duhovni nič manj ko svetni stanovi - imamo premalo gorečnosti v srcu za nauke sv. vere. Izgubili nismo nobenega nauka, ali nimamo tistega jasnega spoznanja naukov, tiste ljubezni do cerkve ko naši očetje ; vero imamo, ali intenzivno je veliko slabejša ko vera naših očetov. Od tod izvira naša slabost, naša mlačnost, naša malodušnost. Prosimo torej prvo: Gr spod pomnoži nam vero - potrdi nam upanje — vnami nam ljubezen! 2. Velika zavora napredka je bila, da je svetna oblast - politična vlada, vladarji, knezi, patroni itd. - nekako vodila cerkev m tako svete reči. Od tod neizmerna škoda sveti stvari, katero bodo katoličani še le tedaj znali prav ceniti, ko bo ta profancija nehala. A bili smo sami krivi, da smo v to 2. Drugi padeži odločujejo izrekanje srednjega tud. pri samostavnikih na al, ol, ul, el, U v množnem orodniku s končnico mi: z valmi, z volmi, z ulmi s ceptlmi, z druhdlmi itd. Edninski imenovalnik, v katerem se je še ohranil izgovor u {w\ ni imel dovolj moči, da bt bil zabranil to asimilacijo z vsemi drugimi padeži. 3. Srednji l se govori v besedah, izpeljanih iz debel na la, lo, li, le, kadar stoji pred to končnico samoglasnik m pripada l h korenu ali se vsaj dandanes občuti, kakor bi pripadal h korenu. Mnoge oblike, v katerih je / zaprt, to je, v katerih stoji pred samoglasniki, so provzročile tako izrekanje. Sem spadajo na primer: a) izpeljanke iz ženskih in srednjih prvotno dvo-zložnih samostavnikov: a) la: hvala — hvalen, pohvalen, samohvalen (ž. hvalna, pohvalna, samohvalna); jela - jelka, jelva; pila — pilen, pilnik; šala — šalen, šalnost, šalnica; štula — štulec (Spitzhut); vila — vilec (Zauberer); vile (pl. f.) — vilen; šila — žilnast. 3) lo' delo — brczdelnik, hudodelnik, hudodelstvo, samodelen; čelo — čelnica, načelen, pričelek (g. pričelka); dulo — dulec, nadulcc; grlo - belogrl, grlnjak; kolo — kol čast, zakolek, samokolen; krilo — zlatokril, zlatokrilec (g. zlatokrilca), ravnokrilec; motovilo — motovileč; salo dcbclosalec; selo — selski, nasclnik, izselnik; šestovilo — šesto vilec (Tolpel); Silo — šilnast, šilek, šilec; tulo — tulek, tulnica; šalo, šelo — žaleč. b) izpeljanke iz prvotno v nedoločniku trozložnih glagolov: «) na -liti: buliti — bulec (Ochs); deliti — raz-delba, razdelek; dovoliti — dovolba (napak dovoljba pisano); guliti - gulec (Schinder); k ulit i - hulba bogo-hulec; kvaliti - hvaleč, samohvalec; kruliti - krul kruleč, krulba; Uliti - Iilek; moliti - moleč, molba' (prej so pisali moljec, moljba; prim. Moljcov truma tod ne tava; Brez svetlobe kviško pota Vesta moljba i Ijubav Ravnikar Poženčan v Jezičniku XVI. 22); piliti _ pjiec' opilek; p ali ti - pal, opalek, palek, samopalen; puliti -opulek (Charpie); seliti — selec, sclba; naseliti — na-selba; streliti - strelec; šaliti - šalec; štuliti se ~ štulec (aufdringlicher Mensch); taliti - talba, talen tal-nost, brzotalek, telek (talog); tuliti _ tulec (Hculer)- valiti - obal, obalek, obalec; šuliti - žulec, žulka (Semmel). P) na -lati: delati - pridelek, podelek, zadelek, izdelek. v '') na 'lm ■ z'cleti - povelek; šele ti — poželek, zaželek. 4. Srednji l se dalje govori v diminutivih od samostavnikov na lo in to ne samo od tistih, ki so omenjeni zgoraj pod št. 3. a), 13) in katerih l spada v resnici ali navidežno h korenu, ampak tudi od drugih, pri katerih spada lo, oziroma ilo, elo, očividno h končnici: a) delce, čelce, grlce, kolce, krilce, motovilce, salcc, šilce, žalce, želce; b) bodalce, bodilce, čiselce, darilce, držalcc, jedilce, kadilce, kosilce, pokosilce, krdclce, krepelce, mahalce, malce (od malo), mazilcc, nosilce, odihalce, oduhalce, opravilce, prelce, puhalce, rezalce, spokalce, torilce, ve-zilce, vržilce. Pri besedah te skupine (b) jc vendar še precej čvrsto tudi slišati u (a>), zlasti stebelce. privolili — iz malodušnosti: modicae fidei! Dali so nam kruha, a vzeli so nam svobodo in svobodoljubnost! 3. OJ konca XVIII. stoletja je katoliška cerkev izpostavljena napadom na celi črti svoje eksistence, in ne samo v enem ali drugem nauku kakor v prejšnih stoletjih. Napadali so cerkev v imenu absolutizma in zopet v imenu ustave kakor tudi v imenu demokracije. Napadali so jo v imenu zna nosti, umetnosti, gospodarstva, narodnosti in kozmopolitizma itd. Napadali so nje nauke in pravice povsod : v šoli, v zbornicah, v uradih, v vojski, v obrti, v trgovstvu, v društvih itd. To je boj novega poganstva s krščanstvom, boj na celi črti. Katoličani so proti napadom le prečeč protestirali in premalo delali. Zavladala je neka pasivnost nasproti napadom. Katoličani so spoznali v vseh rečeh slabe načrte nasprotnikov in nevarnosti za svojo vernost. Protestirali so in se umikali od reči, ki so postale nevarne njih veri. Zlasti so se umikali od modernih reči, katere so nasprotniki ustanovili, češ: malum a quocunque defectu. Kdor se pa umika, zaostane in je kmalu pozabljen. Ker je boj na vsej črti in torej nevarnost za vero v vseh rečeh — v šoli, v uradih, v vojašnici, v tržnici, v tvornici, v delavnici, v vseučiliščih, v akademijah, v društvih itd. — bi morali s tega sveta, ako bi se hoteli umakniti. Tu ni druge pomoči, ko čvrsto na boj in na sodelovanje pri vseh rečeh, da bode vse zopet prešinjeno s krščanskim duhom. Hvala Bogu, da se to spoznanje zdaj širi! 4. Vsled naše onemoglosti, sužnosti in novdeležbe je liberalizem zmagal in katoličani smo podlegli. Posledica je bila, da smo izgubili zaupanje sami v se. In ta je skoraj najhujši zadržek napredka. V re snici, kdor bo kedaj pisal zgodovino krščanskega preporoda v XIX. in XX. stoletju, bo znal povedati, da so voditelji in buditelji katoliške zavesti imeli največ truda z nezaupanjem katoličanov v svojo moč. In vendar bi ne smelo biti tega nezaupanja v svojo moč pri nas, saj je božja sila v nas in božja roka vodi naše vrste v boj. Zakaj bi torej ne imeli zaupanja v svojo moč ? Kavno to zaupanje v svojo moč je treba tudi pri nas Slovencih buditi. Mi smo — pripoznajmo resnico — podložno premagano ljudstvo in v stoletni sužnosti smo izgubili narodni ponos, smo izgubili moštvo. Ali probudili smo se in vstali ob podpori svobodne katoliške cerkve. Cerkev je skala naše narodnosti, zastava naše svobode in našega napredka. Zaupajmo torej : ta skala se ne zgane, le držimo se je trdno, ta zastava ne vpade, le zvesti ji bodimo in napredek ne izostane. Treba je le več gorečnosti in žive vere, treba je več svobodoljubnosti in moštva, več odpora in sodelovanja pri vseh opravilih človeškega življenja, in pa več zaupanja v svojo moč in božjo pomoč. Na ti skali in pod to zastavo Slovenci delujmo : za blagor domovine, napredek naroda. (Dolgotrajno živahno odobravanje.) Drugi slovenski katol. shod. (Dalje.) Resolucije socijalnega odseka. a) Kmetski stan. 1. 1. Drugi vseslovenski katoliški shod izreka se, da se ima kmetski stan organi-zovati po zadrugah, ki imajo biti obvezne za vsakega kmetovalca, tako da so one pravo stanovsko zastopstvo vsega kmetijskega ljudstva. Podlaga bodi tej organizaciji okrajna oziroma krajna zadruga; te vse se naj zve-žejo v deželni zadrugi in iz vseh deželnih bodi sestavljena tudi zveza vseh v državi nahajajočih se deželnih zadrug. 2. Shod pozdravlja z radostjo vladno predlogo kmetijskih zadrug ter se nadeja, da bo c. kr. vlada dosledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plodonosno delovanje istih ter jim priskrbela brezobrestna ali vsaj nizkoobrestna posojila. Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada podpira zadružno organizacijo. 3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da bo z ozirom na že doslej lepo število gospodarskih zadrug, katere se pa bodo povsod osnovale, po vzgledu drugih držav za-ukazala nakupovati za državno vojno po- trebno žito, vino, seno in sploh druge potrebščine naravnost pri gospodarskih zadrugah. 4. Da se kmetski stan stalno reši iz oblasti oderuških rok, bodi skrb državi in deželnim zastopom, da pospešuje in z nizko-obrestnimi posojili podpirajo osnovanje Raif-eisnovih posojilnic. II. Shod zahteva od c. kr. vlade, da z modro brambeno colnino varuje našo domačo kmetijsko produkcijo. a) Osobito pa bodi državni vladi skrb pri sklepanju bližajočih se novih trgovinskih pogodb, da se odpravi zloglasna vinska klavzula ter stavi toliki uvozni col na italijanska vina, da bodo naši vinorejci za mogli s voj pošteni vinski pridelek po primerni ceni prodajati. b) Istotako naj so omeji prosti uvoz sadja in sočivja iz Italije. c) Najzdatniša opora našemu kmetij skemu gospodarstvu je živinoreja, zato bodi skrb vladi, da varuje našo živinorejo in iz nje izvirajoče pridelke ptuje konkurence ter po skrbnih veterinarnih naredbah zagotovi naši ftvini neopovirani izvoz v sosedne države. Posebno pa se mora kar najodločneje zahtevati, da se živini iz Rusije in balkanskih držav zapre uhod v naše kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da se zanese od tam ondi trajno razsajajoča živinska kuga. d j Istotako naj se po primerni colnini varuje naša produkcija iz živinoreje: ma-slarstvo in sirarstvo, ter bodi skrb vladi, da z modrimi zakoni ščiti pošteno produkcijo pred sleparskimi ponarejevalci živil. III. Država naj z modrimi zakoni ščiti našo vinorejo ter naj že vendar izda strogi zakon proti ponarejevanju vina in napravi nmetnega vina sploh. IV. Pri sklepanju trgovinskih pogodb skrbi vlada za trajen izvoz našega blaga v inozemstvo, in osobito za naš les naj dožene dogovore z Italijo, Francijo in Egiptom, da bo naš les imel zagotovljen izvoz v te države. V. Država naj skrbi za naš izvoz osobito s tem, da podržavi vse železnice, da potem s primernimi voznimi tarili pospešuje naš daljni izvoz v inozemstvo. V domači državi pa naj veljajo vozni tarifi za malega in velikega odpošiljatelja isti, ter naj se vsaj na državnih železnicah odpravijo tako imenovane refakcije, ki orno-gočujejo velikim trgovcem nadvlado na velikem trgu in manjšega producenta onemo-gočujejo v tekmovanju. VI. Ker se ima tudi z onostransko državno polovico, z Ogersko, urediti medsebojna trgovinska pogodba, zahteva shod, da varuje vlada našo kmetijsko produkcijo pred premočno konkurenco iz Ogerske prihajajočih izdelkov, osobito pa žita, moke in živine, ter naj se od ogerske vlade najstrožje zahteva, da napravi svojo veterinarno na-redbo enako naši, ker le potem je naši živini mogoč trajen, neopoviran izvoz v inozemstvo. VII. Trgovina z žitom na borzah se mora temeljito preustrojiti in odpraviti takozvani spekulativni promet na termine. VIII. Ker od leta do leta bolj pomanj-kuje delavcev v kmetijstvu, ker jih kmetijstvo ne more zaradi pičlih pridelkov pri-merniše plačevati, naj c. kr. vlada kmetom s tem pomaga do delavskih moči, da sinove kmetov, ki so za delo na domači kmetiji potrebni, po dveletni vojaški službi odpusti na dom. IX. Da se ogromno breme obresti, katere imajo plačevati kmetovalci od visoke-obrestnih vknjiženih dolgov, vsaj deloma zmanjša, bodi skrb državi in deželam, da se potom državnih in deželnih hipotekarnih zavodov konvertirajo oni dolgovi, od katarih je plačevati nad 4l/, odstotkov obresti, v nižje, ne 4'/, odstotkov obresti presegajoče dolgove, ter naj se uvedejo naredbe za vsakoletno odplačevanje tudi dolga samega v svrho, da se tekom prihodnjega polstoletja doseže vsaj delno razdolženje kmetskih domov. X. Da se kmetskemu stanu zagotovi boljše stanje za časa onemoglosti za delo, uvede naj država ali dežela zavode za starostno zavarovanje in pospeši snovanje okrajnih bolniških blagajnic tudi za kmetski stan. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 28. septembra. Volitveni razpisi so sedaj objavljeni za vse avstrijske kronovine. V dobi od 12. decembra do 18 januvarija bo izvoljenih vseh 425 poslancev, katerih 72 jih odpade na splošno, 130 na kmečko, 117 na mestno skupino, 21 na trgovinske in obrtne zbornice in 85 na veleposestvo. Po deželah se razdele mandati tako-le: Češko 110, Bukovimi 11, Dalmacija 11, Galicija 78, Goriško 5, Istra 5, Koroško 10, Kranjsko 11, Nižja Avstrija 46, Moravsko 43, Gornja Avstrija 20, Solnograško 6, Šlezija 12, Štajersko 27, Tirolsko 21, Trst 5 in Predarlsko 4 mandati. — Posebno zanimivo je dejstvo, da trgovske zbornice na Goriškem, v Dalmaciji, Istri, na Kranjskem, Solnograškem, v Šleziji ter na Predarlskem ne volijo svojih zastopnikov, marveč skupno z mestno skupino. Razun v dveh treh kronovinah pomeni to ojačenje sicer slabotnega Ital. oz. nem. elementa. Največ poslancev, namreč 67, bo izvoljenih dne 8. januvarija, 58 poslancev 3. januvarija, 54 poslancev 10. januvarija, 52 posl. 15. januvarija, 34 poslancev 11. januvarija, 32 poslancev 14. januvarija, 29 poslancev 17. decembra, Batno jeden pa 5. januvarija, namreč zastopnik pete skupine na Koroškem. V decembru bo izvoljenih 74 poslancev, vsi ostali v dobi od 3. do vštetega 18. januvarija. Zadnji volitveni dan bo izvoljenih 8 zastopnikov nižjeavstrijskega veleposestva. Jedna volitev, namreč v Trstu, se vrši celo v nedeljo 13. januvarija. Volitev po ogerskem zJstemu si želi, sicer na prikrit način, a vendar dovolj jasno, dunajska žid>nja iz Fichtegasse. Na Ogerskem so se namreč dosedaj volitve le »delale« in le tako je bilo mogoče, da je vlada vedno razpolagala s potrebno in zanesljivo liberalno večino. Znani mažarski kolovodja Tisza je namreč na shodu protestantov v Papi poveličeval kalvinizem ter pozival vlado, naj se upre »reakcijonarni agitaciji« in poskrbi za volitve. Zgoraj omenjeni list pa dostavlja : Iz Tiszovih besedij je razvidno, da namerava Szell stvarem pustiti slobodni tek in se vzdržati vsakega vmeša vanja v volilno borbo ter s tem dopustiti, da se neovirano širi reakcijonarna povodenj. Židovska »Neue Freie Presse« dela torej kar naravnost propagando za volitve po ogerskem načinu. Imenovani list je pa svoje stvari tudi gotov. Piše namreč, da bo opomin Kolomana Tisze imel zaželjeni vspeh, ker ne bo klic vpijočega v puščavi, in da torej vendar le ostane pri starem, seveda vse hvale vrednem načinu. — Kaj ne, židovski liberalci, kako bi bilo lepo, ko bi se tudi sedaj pri nas »delale« volitve po ogerskem receptu. Potem bi vam Slovani in »klerikalci« ne delali sivih las ! Torej ogerske volitve v Avstriji! Ali ni nobenega Tisze? Trije nemški „volkstagiu se vrše prihodnjo nedeljo v malem mestecu Trutnov na Češkem Prebivalstvo bodo navduševali nakrat sami priznani osrečevatelji nemškega ljudstva, namreč nemški liberalci Schiicker, Funke in Eppinger, Schonererjanec Wolf, nemško-radikalni delavski vodja Stein ter dež. poslanec Pacher, konečno pa še par pristnih soc.-dem. kolovodij. Vse tri stranke pozivajo prebivalstvo na ogromno udeležbo in vršilo se bo res pravcato tekmovanje za naklonjenost ljudstva. Zmagovalec dobi mandat — ali pa tudi ne. Angleški listi o bega predsednika Kriigerja. Transvalski predsednik Pavel Kriiger je na potu v Evropo. Vzel je pa seboj tudi nekatere vladne funkcijonarje in vse važneje državne knjige in akte. To je dalo glasilu guvernerja Milnerja, »Cap Times«, povod, da je obdolžilo Kriigerja tatvine državnih pisem, kar bo baje zelo obtežilo nalogo novo vlade. Poleg tega se pa ta in njemu sorodni listi tudi drznejo trditi, da je Kriiger s tem činom hotel prikriti velike nerodnosti v gospodarstvu z državnim denarjem. V resnici imajo pa ta obrekovanja povsem drugačen namen. Kapski guverner se boji, da svet tem načinom izve vse njegove sleparije, ponarejanja in druga jednaka dejanja, ki so mnogo pripomogla, da se je pričela vojska z Anglijo. Javna tajnost je namreč že sedaj, da je guverner Milner kot posredovalec mej transvalsko in angleško vlado ponarejal brzojavko transvalsko vlado in črtal najvažneje stavke. O vsem tem bo sedaj Kriiger poučil Evropo, ki bo morda potem vse drugače presojala postopanje angleške vlade, kakor pa sedaj. Napad na nemškega poslanika v Guatemali. Glasom poročila »Nordd. Allg. Zeitg.« je bil v noči na 16. t. m. napaden nemški zastopnik Eyb, ko Be je z vozom vračal iz mesta v bližnjo vilo. Dva maski-rana človeka sta ga napadla in dvakrat ustrelila nanj, ne da bi ga bila ranila. Nasprotno pa je Dyb ustrelil jednega izmej nju v roko. Naslednji dan se je pa dokazalo, da sta bila napadnika člana — tajne policije. Nemški zastopmk je v zadoščenje stavil vladi takoj sledeče zahteve: Odstranitev načelnika tajne policije, odstranitev in kaznovanje napadni-kov ter uvedba policije na konjih. No vlada je vedela, s kom ima opraviti, in je takoj ustregla vsem zahtevam; ob jednem sta pa predsednik republike in zunanji minister oficijelno in pismeno izrazila globoko sožalje nad tem dogodkom. ferkveui letopis. Iz Borovnice se nam poroča : Od 15. do 23. t. m. smo tukaj imeli sv. misijon. Vodili so ga trije čč. gg. iz družbe sv. Vincencija. Cerkev je bila vedno polna vernega ljudstva. Bog povrni gg. misijonarjem ! Čudež sv. ianuarija. Rimski brevir pravi v življenjepisu sv. Januarija, škofa v Bene-ventu in mučenca, ki je trpel in umrl v preganjanju za časa Dioklecijana in Maksi milijana v letu 305 in čegar truplo počiva zdaj v Neapolu v domu S. Gennaro, to-le: Znamenito je, kar se vidi do današnjega dne, da namreč njegova kri, ki se hrani strjena v stekleni posodici, na čudovit način postane tekoča in vskipi, kakor bi bila na novo prelita, kedar se posodica postavi k glavi istega mučenca. O letošnjem ponovljenem čudežu poroča »L' Osservatore Romano« v št. 218. sledeče: »Neapol 20. septembra. Ne da se popisati, kaj se je vršilo včeraj v prostranem domu, ko se je 57 minut potem, ko se je bila izpostavila dragocena kri sv. Januvarija v javno češčenje, zapela zahvalnica in se naznanilo, da je postala kri kapljiva. Tedaj še enkrat se je dogodil veličastni čudež ! Strel iz topa je ponesel veselo sporočilo veselega dogodka onim Neapoličanom, katerih ni bilo v stolnici. V istem hipu je molilo vse ljudstvo eno samo molitev : bila je to molitev zahvale vernikov nasproti Bogu. Koliko ljudij je molilo, kakor ena duša, združenih v veselju, ginjenju in veri«. Poročilo, objavljeno od tajništva »Cap-pella del Tesoro« sv. Januarija, pa se glasi: V častitljivi kapelici »del Tesoro« našega slavnega zaščitnika sv. Januarija se je našla danes zjutraj 19. t. m. dragocena kri, ki napolnjuje posodico, trda in čez 57 minut je postala kapljivo tekoča. Toliko »L' Osservatore Romano«. Iv temu poročilu naj še omenimo, da se ta čudež ponavlja večkrat na leto, navadno 1. soboto meseca maja zvečer, 19. septembra na praznik sv. Januarija in 16. decembra. Ptujec, ki hoče to znamenitost od blizu videti, se oglasi pri zakristanu omenjene kapelice. Prebivavci Neapola s skrbjo pričakujejo tega čudeža in se silno boje, ko bi se čudež ne ponovil več. Radi tega toliko navdušenje, kedar se čudež ponovi. Prvič se je dogodil, ko je škol sv. Severus prenesel truplo sv. Januarija v Neapol ob času Konstantina. Grob sv. Januarija je veličasten ; na arhitravu kapelice se blišči napis: »sv. Ja-nuariju, svojemu meščanu, patronu in zavetniku, vojske, kuge in Vezuvovega ognja po čudoviti pomoči svetnikove krvi rešeni Neapol«. Dopisi. Izpod Nanosa, 24. septembra. Dne 24. avgusta t. 1. smo bili v Ilrenovicah. Po sveti masi smo videli na trgu precej ljudi, a ni-jednega, da bi mrmral, klel ali pa dajal duška notranji razburjenosti s pestmi proti hiši z napisom »Štefan Dužnik«, ampak večina ljudstva je bila obrnjena proti cerkvi, od koder je prišel gospod kaplan Jožef, ki je odhajal od nas v Ribnico. Poslovili smo se od njega, zahvalivši se mu za vse, kar nam je dobrega storil v cerkvi in zunaj. Takrat navzočemu gospodu Deklevi iz Postojne Brčna hvala za to, da je prišel po gospoda Jožefa z ekvipaio in ga povabil na kosilo. V znak spoštovanja do duhovščine posnemanja vreden čin! Ne tako hvala gosp. dopisniku »Slovenskega Naroda«. Njemu ne ugaja ne štacunar Štefan, ne gospod župnik, ne prevzvišeni knezoškof, najmanj pa tedaj navzoči potnik Glede prvega obžalujemo, da »Slov. Narod« ni prijavil njegovega popravka, v katerem je povdarja], da ni res, da bi bil gosp. Jožefa proč spravil, da ni nadzoroval g. kaplana, da nima bukvic, v katere bi zapisoval prestopke gospoda kaplana, da se ne boji go spoda župnika, kakor ne ta njega, ker se ga nima za kaj bati, da ni privandrani bra njevček, ampak trgovec. Glede g. župnika smo povedali dovolj v svojem zadnjem dopisu, kako in zakaj ga spoštujemo. Glede prevzvišenega knezoskofa si le upamo toliko omeniti, da predobro vedo. kaj imajo storiti. Glede potnika tudi skoraj domnevamo, da bi dopisnik najrajše videl, da bi ga nikdar na hribu ne bilo. V št. 216. »Slov. Naroda« so dopisnik zaletava v našega novega gospoda kaplana. Ko smo čuli spodbudni pridigi g. Adolfa, se nismo spogledovali in tudi ne zmajevali z glavami, a zdaj se spogledujemo, zmajujemo z glavami in se ne moremo prečuditi, kako je mogoče za lepi nauk, odkritosrčno in prijateljsko besedo v cerkvi takim potom zahvaljevati se duhovniku. Ce je v svojih pridigah prosil farane, naj nikar ne bero liberalnih časnikov, sam molil in prosil farane, naj molijo za liberalce, je spolnil le svojo sveto dolžnost. Kaj naj beremo in kaj je za nas, sami večkrat ne vemo in hvaležni bodemo kakor gospodu župniku tako gospodu kaplanu, če nas bodo opozarjali na vsako stvar, ki nam more sko-dovati. Grajati pa moramo dopisnika, ki z besedo blati gospoda kaplana, kateri ljubi farane in se »Slov. Naroda« v cerkvi imenoval ni. Sinoči je podala intendanca slovenskega gledališča občinstvu novost. Anzengru-b e r j e v o narodno igro .D o 1 s k i župnik'. Ta predstava je pomenljiva za naše gledališče. Tj je prva igra na našem odru, ki se je podala v znamenju strankarskega liberalnega boja. — V izvirniku je igra skozi in skozi tendencijozna, Anzengruber je hotel naslikati širnemu občinstvu katol. duhovnika, ki »n i član vojskujoče in gospodujoče cerkve«, marveč ki smatra za svojo dolžnost največjo tolerantnost napram drugovercem, protestantom, ki se da pri vsem voditi edino od svojega slabotnega, mladega, vsakemu vtisku dostopnega srca, in ki se konečno v svojem sentimentalnem pietizmu ne smatra drugim odgovoren nego Bogu. — Kakor razvidno, tip duhovnika, ki ne razume svojega stanu in ki je zlasti v sedanjih časih in v versko mešanih krajih pravo zlo za katol. cerkev in za katolike. A tega v resnici slabotnega duhovnika, kateri mora celo radi malega vtiska ženske prestati velikanske dušne boje, nam obda Anzengruber z glo-rijolo, ga postavi kot ideal duhovnika nasproti drugim, ki delujejo v smislu cerkve, ki se klanjajo subordinaciji in ki zastopajo umsko stališče cerkve. Ta tendencijozna igra prišla je tudi na slovenski oder. Predelali so jo, prekrojili »za naše razmere« in tako smo po igri prišli do sodbe : slovenski »Dolski župnik« je še bolj tendencijozen nego nemški. Igra je v slovenski predstavi celo posurovela. V nji mrgoli izrazov, kakoršnih se celo pošteni žurnalisti branijo; v svetišču slovenske umetnosti je odmevalo: farški hlapec i. dr. Dvomimo, da li vpliva v umetniškem smislu na občinstvo: proklet, hudič, in sploh vsa nizka govorica Jožeta Koreninčarja, ki sovraži vse katol. duhovnike, ker mu pred 20 leti ni hotel župnik dovoliti zakona z lute-ranko, česar mu, kakor znano, niti ni mogel po cerkvenem pravu brez dispenze privoliti. Slovenski »Dolski župnik« je do pičice izdelan po vzorcu „Slov. Naroda" in zdelo se nam je, kakor bi se predstavljal »Izgubljeni Bog« dr. Tavčarja. Duhovnik, ki odsvetuje ljudstvu božjo pot, ki se konečno ostentativno upre svojim cerkvenim predstojnikom in jih proglasi pred ljudstvom za nekompetentne v sodbi, ni nikdar du-hoinik v duhu katoliške cerkve. On je ideal panteista duhovnika Aškerca in njegovih oboževalcev. Poleg tega pa imamo zabeležiti v kroniko slovenskega gledišča prvo javno demonstrativno smešenje božje-potne procesije. Na poti se srečata namreč dve gruči ljudi: ženitovanjski sprevod z godbo in vriskanjem in romarska procesija s popevanjem svetih pesmi. Prvi sprevod je nekam zastopnik svobodomiselnosti in tolerantnosti (župnik je ravnokar dovolil najradovoljneje zakon katolika z luteranko), drugi romarski sprevod pa zastopa po uredbi pisoa neumne, smešne, nazadnjaške ljudi. Naše igralsko osobje pa je še povečalo razliko in doseglo popolnoma namen: občinstvo se je iz vsega grla smejalo temu sprevodu. Bdo je vse tendencijozno urejeno: kmetje prvega sprevoda samo inteligentnih obrazov, romarji pa seveda same karikature, neumnih, zabitih, nerodnih kretenj. Zlasti se je odlikoval učitelj (gospod Housa), ki se je pačd v svojem komičnem genru na vse mogoče načine ter izzval veselo navdušenje našega za komiko toli vnetega občinstva, seveda vse to v škodo nazorom, katere je prednašal. Konečno se je moral še izpod-takniti, korakajoč smešno prvi v sprevodu, da je bil efekt popoln, namreč totalno osme-šenje pobožne procesije. Na ta način se da osmešiti na odru vse, in naj je najsvetejše! V igro je bilo vpleteno polno »krasnih, estetičnih« opazk, ki so padale mej občinstvo kakor pušice. Le liberalna »Narodova« gospoda se je od srca veselila in zabavala nad temi katolike žalečimi stavki: Vsi (farji) so enaki, eden je debelejši, drugi tanjsi.—Kar mačka rodi, miši lovi. — Vsi so hinavci (duhovniki). — Farški hlapec je zadnji na svetu. — Boljši brezverec, nego hinavec. In sedaj si predstavljajmo vpliv te »Narodove« igre na občinstvo. Kako pač vpliva na šestnajstletno dekle prizor, ko gleda zaljubljeno duhovnik mlademu dekletu v oči in jo drži za rame? Ali: ko pade duhovnik ves strt in uničen na stol, premagan od spolne ljubezni do mladega dekleta? Ali: ko ta »velikodušni« dušni pastir, proslavljan v igri kot ideal duhovnika, ves potrt ne ve kaj storiti, ko dobi poziv od svoje gosposke, in ga mora slabotno dekle, nevesta, tolažiti in pripraviti do samostojnega sklepa ? — In kako vpliva to na dijaški parter, kjer stoje ob rampi glavica pri glavici mladi tretje- in četrtosolci z deželo, kjer gledajo i vseh drugačih situvacijah domačega župnika ? Naše mnenje je, da je ta predstava bila javno pohujšanje. Kar je pa bilo zavednih iatolikov pri predstavi, so bili globoko ža-jeni. Do sedaj smo bili vedno še mnenja, da ni slovenski oder za protikatoliške demonstracije, danes imamo, kakor je videti, tudi strankarsko liberalno gledišče. Da je to res, svedoči opazka Jožeta Koreninčarja (g. Verovška), katera je očividno naperjena proti marsičemu, kar pobija »Narod«: »Če gre ta župnik proč, prišel bo drugi, ki Vam bo dovolil pijančevanje, da bodete le dali v dobre namene«. Ni to jasno rečeno? Lansko leto je bil režišer g. Inemann toli takten, da se je oziral na katoliško mislečo občinstvo in ni pustil te igre na oder, dasi je bila že v evidenci. A naj ne zabi slavna intendanca, da ne sme biti slovensko gledišče, ki se vzdržuje največ z davki krščanskega kmeta in delavca, zabavišče maloštevilne mestne liberalne gospode. Zavod, ki ga vzdržuje slovensko ljudstvo, ne sme nikdar žaliti njegovega prepričanja, njegovega verskega čuta. To je najmanj, kar more ljudstvo zahtevati od Vas. Ako »Narodova inteligenca« ne more strpeti poštenih, moralno resnih predstav in hoče le nemoralne, pikantne in njeni strankarski zagrizenosti ustrezajoče igre, tedaj naj si zida svoje gledišče, a deželno gledišče se vzdržuje od kr ščanskega ljudstva. Dnevne novice. v Ljubljani, 28. septembra. Cesar na Goriškem. Jutri zjutraj se bodo naš cesar peljal mimo Ljubljane v Go- rico. Proga je ostro zastražena. V Divači bode sprejel cesarja primorski namestnik grof Goess. Slovenske trobojnice bodo ondi cesarja pozdravljale. Tudi v Sežani in Na-brežini bodo kazale cesarju slovenske trobojnice, da je na slovenskih tleh. V Nabre-žini se bode cesar na povratku ustavil ter sprejel udanostne izjave ljudstva. »Primorski List« je izšel povodom cesarjevega prihoda na Goriško v slavnostni obliki. V Gorici je nabit vspored cesarskih svečanosti samo v laškem jeziku! Jutri zvečer bode Gorica slavnostno razsvetljena. Tudi za razsvetljavo je izdal župan oklic samo v laškem jeziku. Lahi pripeljejo k cesarjevemu sprejemu kolikor mogoče veliko Furlanov, da jim bodo pomagali kričati »Bvviva«. Slovenskih društev v Gorici k vsprejemu ni nihče povabil! Iz Istre se nam poroča, da je ondi vsak kolodvor zastražen z orožniki. Vse stranske poti v Gorico so zaprte, odprti so le glavni uhodi ob strogem varstvu orožnikov in de tektivov. Od kolodvora bo po cestah, po katerih se bode vozil cesar, nastavljen vojaški kordon. Osebne vesti. Vseučiliški profesor dvorni svetnik dr. Gregor Krek je bil včeraj od cesarja vsprejet v avdijenci. — Gim. učitelj na kranjski gimnaziji dr. Fr. Kro-pivnik je dobil naslov profesorja. — Konzul Al. Pogač ar je premeščen iz Kaire v Jeruzalem — Oficijal pri vojaškem skladišču v Ljubljani I. Bauer-Mayer je premeščen na Dunaj. — Vodji tehničnih del za pokončavanje trtne uši na Kranjskem g. Skalickemu je v pomoč prideljen V. Sku-betz. — Premeščen je učitelj K. Piki iz St. Vida v Šmartno pri Litiji, g. M. Marko všek pride v Ljubno, nadučitelj v Šma-riji Fr. Borštnik jo upokojen. Slovensko trgovsko društvo „Mer-kur" se snuje v Liubljani. Pozdravljamo z veseljem to akcijo in ji želimo najboljšega vspeha. Dotični doposlani nam poziv objavimo jutri v celoti. NjegovoValičanstvo — ..Slovenski krščansko socijalni zvezi". Odbor »Slo venske krščansko socijalne zveze« je prejel danes od dež. predsedstva naslednje pismo: »Cenjeni »Slovenski krščansko socijalni zvezi« v Ljubljani. V najvišjem naročilu naznanjam cenjeni »Slovenski krščansko socijalni zvezi« za izraz udanosti in zvestobe, ki ga je zveza ob priliki II. slovenskega katoliškega sh^da Nj Veličanstvu potom deželnega predsedništva poklonila, Najvišjo zahvalo. C. kr. deželni predsednik: Hein«. Sv. maše se udeleži v nedeljo 30. t. m. ob četrt na 10. uro dopoludne »Slov. kršč.-soc. zveza« v nunski cerkvi o priliki praznika svojega patrona sv. Mihaela. Ma-ševal bode č. g. dr. Ivan Janežič, predsednik »Slov. delav. stavb, društva«. »Revček Andrejček« pred sodiščem. Včeraj je stal g. Avgust Janša, odgovorni urednik »Slov. Gospodarja«, pred mariborskim okrožnim sodiščem, obtožen, da je v mariborskem Narodnem domu priredil predstavo Moretovega »Revčka An-drejčka«, ne da bi dobil dovoljenje od dr. Eiricha na Dunaju, ki je sedaj lastnik imenovane igre. Dr. Eiricha je zastopal mariborski odvetnik dr. Lorber. Gospod Janša se je izgovarjal, da na prevodu »Dramatičnega društva« ni natančno razvidno, da se mora dobiti za predstavljanje -»Revčka .An-drejčka« tudi dovoljenje od dr. Eiricha in da se je na slovenskem odru »Revček Andrejček« že opetovano predstavljal. Obravnava je bila preložena. Nemška surovost. Zlobne roke so podrle drog na »Lovcu« ob sv. Višarijah, razstrgale ter onesnažile slovensko zastavo, katero so ondi postavili slovenski planinci. No, nova slovenska trobojnica že zopet ponosno plapola na vrhu Lovca. Slovenski dom na Koroškem. Pli berških, kakor tudi drugih okoliščinah nem-škutarjev strašilo — novo slovensko poso-jilniško poslopje v Šmihelu — že stoji pod streho. Slava! Slovensko gledališče. Jutri, v B o-b o t o, 29. t. m. igra so drugikrat na slovenskem odru Grillparzerjeva klasična igra S a p h o, katera je pri prvi predstavi vsled lepe in premišljene igre solistov in vseskozi točne uprizoritve dosegla tako lep in za naš oder časten vspeh, da je bilo občinstvo znjo zelo zadovoljno. Jutri vrši ae ta predstava na n e p a r, da se ustreže tudi onim najemnikom lož, kateri prihajajo k nepar predstavam. Glavne uloge igrajo: gospa Danilova (Sapho), gospodična R U c k o v a (Me-litta), ki pri tej priliki nastopi drugikrat na našem odru, in gospodična Ogrinčeva lEucharis), ter gospodje Š t e f a n a c (Phaon) H o u s a (Rhamnes) in B o 1 e š k a (aeljak). — Prva predstava opere »Z r i n j s k i« izvr9i se še le prihodnji torek dne 2. oktobra. Iz učiteljskih krogov. Pri okrajni učiteljski konferenciji v Kranju v sredo dne 26. t. m. sta bila izvoljena v okrajni dolski svet kot učiteljska zastopnika gg. naduči-telja Kragelj iz Tržiča in Kmet iz Cerkljan. V manjšini sta pa ostala gospod Luznar s Primskovega in še bolj radikalni učitelj gospod Giirtner. Iz Gorij se nam piše : Vsa občina je radovedna, kdo je oni obrekovalec, ki je v »Slov. Narodu« tako zlobno napadel našega obče spoštovanega župana. Dobi jih po prstih, ko dobimo tega poštenjaka. Domača mačka je prijazna, pohlevna, priliznena in lokava. Ako pa se ž njo pošališ, opraska ti roke in obraz. Tudi svojemu gospodarju ne prizanese. Ko pa se muca postara, ne lovi mišij, ampak . . . Taki muci pa je treba stopiti na rep. Pokroviteljstvo katol. društva slov. učiteljic na Primorskem je prevzel Njega eminenca kardinal in knezonadškof g. dr. Jakob Missia. Domača umetnost Dva lepa kipa, Jezusovega in Marijinega Srca, je izdelal za Slavonijo kamniški kipar g. Fr. Tončič. Lepo delo hvali mojstra! Ako naši umetniki v tujini pozornost vzbujajo, upoštevati jih moramo tem bolj domačini! V Rogaški Slatini se priredi v ne deljo dne 30. t. m. velika Slomšekova slavnost s petjem, slavnostnim govorom g. pre-fekta Korošca iz Maribora in s prosto zabavo. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Pri cestni dirki »Ilirije" bodo konkurirali naslednji gg. člani: Debeljak, Fer-kovič, Gotthard, Grunfeld, Kranjc, Novak, Pakiž, Rebek, Speil Arnošt, Strnad in Zav-stanič Koncert oskrbi c. kr. vojaška godba 27. pešpolka in je pričakovati mnogobrojnega obiska. Mesto poštnega odpravnika se razpisuje za c. kr. poštni urad Zagradec-Fužine pri Žužemberku v novomeškem okr. glavarstvu proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača znaša 450 kron, uradni pavšal 120 kron in letni pavšal za slugo 140 kron. Prošnje v treh tednih na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Ljubljanske novice. Ljubljanski gostilničarji nameravajo napraviti svojo tovarno sodovke. Tukajšnji izdelovalci sode vode so imeli včeraj sestanek, na katerem so se posvetovali, kako zaprečiti uničenje njihove obrti. — Pred Činklovo tovarno aretovanaje bila Cinklova delavka Olga Bošte, ki je v tovarni vzela velik kos sladkorja in ga pred tovarno hotela oddati svoji sestri. — Okradel je neznan tat tesarja Janeza Baumana na Marije Terezije cesti štev. 5 za 1 K 50 h. _ Vožnjo odvzel je mestni magistrat iz-voščeku g. C -rnetu ml. za dobo jednega leta, ker je bila v »Narodu« o postopanju Černe-tovem neka notica, ki ni resnična. — Lumpe lovili so včeraj ljubljanski policaji po Golovcu, danes preiskujejo tivolski gozd in mestni log. Štajerske novice. »Slovensko politično društvo v Mariboru« je imelo danes sejo, v kateri se je posvetovalo o volitvah za državni zbor. — Zdravnik dr. Viktor Kac se preseli iz Velenja v Celovec. Na njegovo mesto je prišel dr. Zigon, goriški rojak. — Konsumno društvo v Grižah pri Celju se je osvobodilo socijalno • demokraške komande ter prišlo v roke krščanskih mož. Društvo šteje 130 članov. — V katoliško cerkev prestopila je 251etna Židinja gdč. Irena Fiirst v Rogatcu. Poročila se je z g. učiteljem v Rogatcu Karolom \Vrctzlom. — Dobra letina Poroča se, da je v Ko-strivnici letos toliko sadja, da ljudem manjka posode za sadni mošt. Isto sc poroča iz Špi-taliča. — Novo cesto iz Ljubnega skozi Luče v Solčavo merijo inženirji od dež. odbora. Dela se tudi na to, da se napravi cesta iz Lu<5 irez Volovlek v Kamnik in iz Solčave v Železno Kapljo na Koroško. — Novo politično društvo. Katoliško politično društvo »Sava« so osnovali bivši drž. poslanec g. I. Žičkar in drugi rodoljubi ter so ie predložili vladi pravila. Akti cesarskega namestnika štajerskega. »Slov. Gospodar« piše: Naš cesarski namestnik rad rabi besede, da hoče fitajarsko ljudstvo in njegove potrebe spoznavati iz osebnega občevanja, ne pa iz aktov. ^ Ko je imel nastopni govor, izjavil je , da štajarske dežele ne bo študiral iz akov, temveč iz osebnega občevanja s prebivalstvom V Ptuju je pri pojedini v »verejns-hausu« zopet to trditev ponovil. V Halozah pa je v vinogradu Kaiserjevem vesel vzkliknil, da se je v treh urah svojega potovanja po Halozah več naučil, kakor bi mu mogli povedati mnogoštevilni akti. Mi upamo, da se je torej sedaj tudi poučil, da ptujski meščani ne potrebuje nobene deželne in državne podpore za svoje vinograde, ampak samo ubogo slovensko haloško ljudstvo. Ce pa se tega ni naučil, potem pa se namestnik naj da še enkrat voditi po Halozah, toda ne od ptujskih meščanov, ampak od bednega slovenskega ljudstva. Slovenci pa pri vsem govorjenju namestnikovem o aktih žalostni skimavamo z glavo, ker vemo, da se namestnik poučuje o nas le iz aktov in sicer iz nemških, ker slovenski niti ne zna. To je uradnik, ki niti tretjine prebivalstva ne razume! Volit veno gibanje koroških Slovencev. Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi prihodnjo nedeljo dne 30. t. m. dva shoda in sicer: ob 7,11. uri dopoludne po dopoldanski službi božji v gostilni g. Rud. Stoparja v Možici, ter ob 7,3. uri popoludne v gostilni pri Matevžu v Črni. Na dnevnem redu je razgovor o bodočih državnozborskih volitvah, o gospodarskih in političnih zadevah itd. — Rojaki, Slovenci, zlasti volilci, pridite v obilnem številu na važna shoda ! Odbor. 35 svinj zgorelo je Ant. Štefanu po domače Begantu v Ovberu na Koroškem. Zgorelo mu je tudi mnogo krme. »Katholische Kirchenzeitung« zaplenjena. Zadnja, 75. štev. tega v Solno-gradu izhajajočega lista je bila zaplenjena radi dveh odstavkov v drugem članku »Avstro-ogerske posebnosti«, ki ga je ponatisnila iz »Deutsche Reichszeitung«. Članek se peča z ukorom dr. Stadlerju. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 28. sept. Včeraj je katol. ljudska stranka na Gor. Avstrijskem imela zaupen shod. V resoluciji zahteva navadno ravnopravnost v smislu § 19. drž. tem. zakona, obsoja obstrukcijo in gibanje „Los von Rom" ter naglasa, da bi bil nemški drž. jezik neumesten. Dunaj, 28. sept. Zupan v Trutnovu je baje brzojavno prosil cesarja, naj se prepove tudi shod nemških radikalcev, ker ob enem zborujejo nemški liberalci. Wolfa je imenoval Prusaka. Dunaj, 28. sept. Japonski cesar bode baje prihodnje leto prvič obiskal Evropo ter v maju prišel v Avstrijo. Trst, 28. septem. Italijani bodo v vseh okrajih v Istri postavili svoje kandidate. lato bodo storili tudi Slovani. Pulj, 28. sept. Župan dr. Rizzi je preklical svoj odstop. Praga. 28. sept. Včeraj je došlo na slovanski obrtniški shod okoli 1500 obrtnikov iz Češke, 500 iz Moravske in Slezije, 50 iz Krakov«. Obrtniki iz Lvova niso prišli. Govorniki so naglašali vzajemnost mej Čehi in Poljaki. Krakov, 28. septembra. Vitez Ja-vvorski je včeraj v Zloczovvu svojim vo-lilcem iz veleposestva poročal o državnem zboru. Rekel je mej drugim, da češka obstrukcija ni imela pravega smisla. Češki klub kot odločiven član večine bi bil mogel parlamentarnim potom zagovarjati in doseči svoje zahteve. Poljaki bodo vedno zastopali prave državne koristi, kar so storili tudi v opoziciji. Odločno je obsodil vsako obstrukcijo in vlado § 14. Poljski klub si pridrži prosto roko, vendar bodo pa podpirali opravičene češke zahteve. Četudi so v klubu različna mnenja, na vnanje ostane solidaren. Zborovalci so soglasno govorniku izrazili zaupanje. Reka, z8. septembra. Policija je prijela brivskega pomočnika Avgusta Amolija, o katerem se sumi, da je v zvezi z italijanskimi anarhisti. Odvedli ga bodo v Ankono. Budimpešta. 28. sept. Včeraj dopoldne ob j 1. uri je perzijski šah odpotoval iz Budimpešte. Na kolodvor ga je spremil nadvojvoda Jožef Avgust. Draždane, 28. sept. Saksonsko delavsko društvo je poslalo prošnjo na vlado, da se odstranijo vsi češki in poljski delavci. Isto je storila liberalna stranka. London, 28. septembra. Iz Pretorije poročajo 26. t. m.: Glavna burska armada, pri kateri se nahajata tudi Schalk Burger in general Viljoen, seje zbrala nekje na vzhodu od Pietersburga. Kraj je izredno nezdrav in obdan z gostim grmovjem, preko katerega Buri ne bodo mogli (?). ker so zasedli Angleži del železniške proge. Vojska na Kitajskem. Pariz, 28. sept. Francoski konzul poroča iz Shanghaja 25. t. m., da je general Tungfusiang res imenovan vrhovnim poveljnikom zahodne in severne armade, in da so podkralji in guvernerji res prejeli znani cesarjev tajni ukaz. Nemški poslanik Mumra je 25. t. m. odpotoval v Taka, da se snide tam z Wa)derseejem. London, 28. sept. „Times" poročajo iz Shanghaja, da igra Li-Hung-Cang oči vidno dvojno ulogo, ker je v tesni zvezi z dvorom in prejema njega tajne povelje, po katerih mora zbrati vse razpoložljive čete v obrambo Pekina. Damast svilena roba gl. 9 — in višje ! - 12 metrov ! — poštnine in carine prosto, vzor« obratno; ravno [ako črne, bele in barvene .,Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 65 meler. G. Henneberg, tovarne za svilo 4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 148-6 859 1-1 . P°trtl najgloblje žalosti javljamo podpisani vsem sorodnikom in sočutnim pi-ija-teljem prežalostrio vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, oziroma stare matere, tašče in tete, gospe Ane Bohinec roj. Molina vdove o. kr. uradnika ki je v petek, dnč 28. sept. 1900, ob 7. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, večkrat pre-[ videna s svetimi zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bode v soboto, dnč 2.». t. m., ob 6. ur. zvečer iz hiše žalosti : Dunajska cesta št. 19 k sv. Krištofu Sv. maše zadušnice za drago rajnko da-| ro\ ale se bodo pričenši v soboto dne 29. t m vsak dan skozi mesec dnij ob '/,7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanenja pri ee oo. frančiškanih. Nepozabno rainko priporočamo vsem v | blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dne 28. septembra 1900. Žalujoči ostali. Mizarska zadruga * g V Št. Vidu pri Ljubljani * se toplo priporoča prečastiti duhovščini in »H vsemu P n. občinstvu v naročitev raznovrstne _ hišne oprave $ JjK kakor tudi druge oprave, temne in likane, poljubuo po želji izvršene. Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh poljubnih slogih, lastnih in predloženih uzuicih najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po }*. ^ nizkih cenah. ^ V^ V prav obilno naročitev se priporoča g . J- Arhar, ^ ^ 7o9 0 načelnik. Oljnate barve JJ^ uporabo se dobe pri tvidki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. Zahvala. 860 1-1 ker nam ni mogoče posameznim se zahvaliti, izrekamo tem potom vsem onim. ka-i teri so o priliki smrti nepozabnega našegi I soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Koprivnikar-ja nam sožalje izražali in drazega pokojnika k večnemu počitku sprtmili, posebno pa vele-častitemu gospodu dekanu in preč. duhovščini, slav. pevskemu društvu in društvu požarne brambe, najsrčnejo zahvalo. Šmartno pri Litiji, meseca sept 1900. Rodbina Koprivnikar. 855 3-1 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kočevski Reki z letno plačo 1600 kron Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 20. oktobra 1000 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državlianstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. J J Oziralo se bo le na take pros lce, kateri so najmanj dve leti že službovali na kaki Dolnici. Od deželnega odbora ki-aii j sitega v Ljubljani, dne 24. septembra 1900. Umrli so: 27. septembra. Barbara Topolavc, posestnika žena, 61 let, Martinova ce>ta 9, haernia umbilicalis curri eventracione et ileo. Meteorologidno porodilo. yižiDa nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0mm. I „ ] Stanje a i ivfts opa- j baroni 7.oTanja metra j * tnro. Temperatura po Olzij« Vttrori Nebo S fi - c d M . ft. i 7 9 zve«. | 737 4 178 sr. jzah. | jasno 00 goi 1. zjutr, 1 730-9 |2. popol.| 736-5 17 2 1 si. jzah. j pol oblač. 23 0 |p. m. jzab.| » k avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. ministerstva za uk .ra7] ln bogooastje pripusdeni slovenski pj^ mali, srednji in veliki katekizem ali krščanski nauk ki ga je založilo knezoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po :J0 b, srednji po (»4 h in včliki po 80 li. Na debelo pa ga razprodaja edino le kuezoškoiijstvo ljubljansko, ki je poskrbelo za to. da ne dobč le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnosti j, ampak da bo dajalo tudi gt;. katelietom. ki bi katekizma več skupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po Utise namečka za ubožne učence. Vsi izlisi katekizma, kar se jih razproda knjlgotržcem, imajo znotraj na platnicah prilepljen po en listič Te listič« naj gg. katehetje od učencev nabiraj.) ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotičuega katekizmu za ubožue učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve. Natančnejši pojasnila glede dobave v večjih množinah daje na željo gg. raz-produjalcein knezoškofijstvo ljubljansko. ' 844 4 iiiiaiiiiiii x> u n a j s k a borza. Dn6 28 septembra. Skapm državni dolg t notah.....96-95 Skupni državni dolg v »rebrn ..... <16 70 Avstrijska zlata renta 4°/0.....jjg.__ Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron ! 1 97 20 Ogerska zlata renta 4°/0........114-— Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .,..'.' 90 65 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1706 — Kreditne delnice, 160 gld. . ... . 646 50 London vista ..... ... 242-07 NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj 118-32 20 mark........ 20 frankov (napoleoridor) .... Italijanski bankovci ..,,!, C. kr. cekini...... Dn6 27. septembra. 3*2°/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld.. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfuve želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-68 19-29 90-50 1146 170 -161— 195 — 93*60 142-75 253 - Dunavsko vravnavno posojilo L 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice » » južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5"/0 > » dolenjskih železnici0/. Kreditne srečke, 100 gld...... 4"/0 Hrečko dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečie, 10 gld. Ogerskega > „ » 5 » lludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. , . , Rudolfove srečke, 10 gld. 107-— 94-10 317 — 119-50 99-50 390 -340*— 42*50 20-25 12-80 60' - Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... [ VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 50U gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarsca družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 170 — 195 — 49 — 272 75 6055*— 783 -109 75 147.-458 50 483 -255-25 Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srodk, denarjev itd Zavarovanja za zgubc pri žrebanjih , pri izžrebaniu najmanjšega dobitka. - Promeso za vsako žrebanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družb« M ti C U It" I., Woll;eile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ittjT Pojasnila -^ffi v vseh gospodarskih in finančnih stvarci«, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrodnostNlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti AjJT naloženih tflavnio.