Govor predtednika Ivana Dlmnika na glavni skupščini JUU v Zagrebu Po kratkem uvodu, ki se je tikal predvsem hrvatske zgodovine je prešel tovariš lvan Dimnik v svojem govoru na sledeča izvajanja: Kakor je bilo velikega pomena, da so se zastopniki narodnega učiteljstva iz vse države preteklo leto zbrali v carskem Skoplju, da se poleg razpravljanja o svojih stanovskih vprašanjih poklonijo spominu borcev za osvobojenje in neodvisnost srbske zemlje in naroda, tako izvršuje učiteljstvo ljudskih šol tudi letos svojo nacionalno misijo: klanja se spominu borcev za vzdrževanje, osvobojenje in napredovanje hrvatskega naroda na teh tleh in počasti njegove zgodovinske svetinje. Kot vzgojitelji narodne mladine vsega naroda se zavedamo, da je trcba spoštovati svetinje, v katerih je prišel do izraza najgloblji občutek narodne misli in individualnosti ter vsaditi spoštovanje do njih v srca mladine iz vseh delov naše države, v srca zadnjega našega državljana, da jih spoštuje kot svoje, kot skupne svetinje vsega našega naroda. Učitelji ljudskih šol se zavedajo zgodovinske važnosti sedanjega časa in smatrajo za svojo dolžnost, da s čuvanjem vseh zdravih narodnih individualnosti krepijo narodno moč in vsc njene zdrave osnove s tem, da seznanijo bodoče naše državljane s kulturnimi in zgodovinskimi svetinjami hrvatskega, srbskega in slovenskega dela našega naroda, da s tem pomagajo k medsebojni krepitvi in duhovnemu zbližanju. Verni načelu naše stanovske deklaracije: da smo učitelji vsega in ne samo enega dela naroda in da smo istan, ki spaja in ne razdvaja narod in da hočemo vcdno ^ deliti usodo s svojim narodom — bomo spoštovali in negovali zdrave individualnosti hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda, globoko prepričani, da samo iskren Hrvat, iskren Srb in iskren Slovenec more biti tudi iskren Jugoslovan. Zavedamo se zgodovinske vloge učiteljskega in vzgojiteljskega poklica ter dolžnosti, da tem potom ustvarjamo lcpšo bodočnost naroda. Edinstvo učiteljskega stanu spada med najtrdnejše temelje narodne sloge in državne neodvisnosti. Naši tovariši, učitelji hrvatskega naroda so kot domačini sprejeli medse učiteljske zastopnike iz vse naše države s staro svojo gostoljubnostjo, da tako ponovno s srbskim in slovenskim učiteljstvom manifestirajo svojo stanovsko solidarnost in stanovsko edinstvo. Solidarni s srbskim in slovenskim učiteljtvom v složnem sodelovanju, izdelujejo temelje skupnega prosvetno šolskega in stanovskega življenja in progresa, odločno in solidarno branijo zdrave temelje stanovske parlamentarne demokracije in neodvisnosti. Ko zavedno in odločno branijo razvoj in napredek prosvetnega in gospodarskega življenja napram potrebam in razmeram svojega naroda, čuvajo verno tudi skupne interese prosvete, šole in učiteljskega stanu, nedotakljivost stanovskega edinstva in neodvisnosti. Globoko prepričan, da je medsebojno stanovsko sodelovanje najkrepkejši temelj za napredek stroke, ki ji mora stan služiti, to je progresu šole in prosvete med narodom in v državi, smo še globlje prepričani, da je stanovsko edinstvo narodnega učiteljstva najkrepkejši temelj in najprirodnejša pot k narodnemu zbližanju in sporazumnemu skupnemu državnemu življenju. SPLOŠNA PROSVETNA POLITIKA Osemletno šolanje. Učitelji ljudskih šol čutijo v pogledu splošne in prosvetne politike, da je uvedba obveznega osemletnega šolanja v vseh krajih naše države najaktualnejši problem, in zato ga je naša organizacija postavila na dnevni red vseh sekcijskih in pa tudi glavne letne skupščine. Znan je izrek nemškega državnika Bismarcka, ki je tipično in pomembno karakteriziral odnošaje šole in vojske po zmagi nemškega orožja z besedami: »Učitelj je^^žctjagal!« Hotel je reči: »Šola je zmagala!« Tako kot učitelji, kakor tudi kot rodoIjubi se moramo danes vprašati, ali bo tudi naša šola zmagala? Pogled preko mej naše domovine kaže, da imajo vse moderne države uvedeno najmanj osemletno obvezno šolanje. Naša država — čeprav ima tako šolanje vzakonjeno — ga ni izvedla. Sistem višje narodne šole se mora smatrati za neuspešen. Obvezno osemletno šolanje ni danes za nas samo šollsko vprašanje, nego postaja državno in narodno vprašanje, tako v pogledu narodne obrambe kakor tudi v pogledu vzdrževanja in napredka gospodarske tekme z ostalimi državami. Učiteljstvo mora zaradi tega v polni meri razumeti besede bivšega prosvetnega ministra gospoda Grola, ki je v »Narodni prosveti« v članku »Ali pomenja danes štiriletno šolanje neko usposabljenje za današnje potrebe?« Napisal je sledeče: »V dobi motorizirane vojne sile, v dobi motoriziranega gospodarstva bi bilo zelo žalostno misliti, da moremo še vedno samo s štiriletnim šolanjem otrok do 11. leta ostati svoboden narod, sposoben ohraniti svoje mesto v svetu. Vsaka ura, ko puščamo narod v današnjem položaju, otežkoča brižne izglede bodočnosti. Ono, kar prihaja, ni več daljna bodočnost, nego je zelo blizu. Ko pride do tega, da se narod čuti nižji, gospodarsko in kulturno inferioren, je samo še en korak do tega, da se čuti tako tudi duševno. Za velike narode pomenja prosvetljenost vprašanje moči in tekme, za male narode je to pogoj obstanka. Zato je treba danes povsod in v vsakem kraju ponavljati, da pospešitev narodnega izobraževanja pomenja za nas — »biti ali ne biti«. Revizija učnega načrta. Rekel sem, da sistem z višjo narodno šolo ni uspel. Preteklo leto se je že naglašalo, da je treba ljudsko šolo najtesneje povezati z interesi narodnega življenja in žive domovine. Ker tvorijo večino našega naroda kmetje in delavci, je treba ljudsko šolo staviti predvsem v službo potreb teh slojev našega naroda. Predpogoj je ideološka orientacija učiteljstva, t. j. dobro spoznavanje potreb kmeta in delavstva in spoznavanje psihe kmetsko delavskega otroka. Domorodnostni pouk je princip ljudske šole, ki se ne da unificirati, ako se hjočejo ohraniti kulturne in ostale svetinje vsakega kraja in obdržati prave zdrave in življenjske individualnosti vsakega naroda in tako povečaiti odporna sila celote. Državljanska vzgoja in državljanski nauk. V najtesnejši zvezi z vprašanjem revizije učnega načrta in programa je problem sistematike zdrave državljanske vzgoje in državljanskega pouka. To ni samo vprašanje vseh kategorij in vrst šol, nego je tudi problem splošnega narodnega izobraževanja. Daleč smo od zahteve kakega fašističnega sistema državljanske vzgoje in pouka, ravno nasprotno, občutimo potrebo zdrave državljanske vzgoje in pouka kot predpogoj in osnovo za zdravo demokracijo in kot solidno bazo za široke državljanske svobode. Vzgajanje mladine v državljanski zavesti, odgovornosti in dolžnosti napram celoti, kakor tudi o pravicah v tej celoti je aktualen problem, ki mu morajo služiti ne samo vse vrste šol, nego tudi vse ustanove za narodno izobraževanje. Šolski otrok. Glavni objekt narodne šole je šolski otrok. Zanj se je treba še posebej brigati. Brezpogojno je potrebno preprečiti izkoriščanje šolskih otrok za fizično delo. Izvesti je treba socialno zdravstveno zaščito otrok in zagotoviti popolno brezplačno šolanje in ofikrbovanje učencev s šolskimi potrebščinami. Treba je ustvariti vse predpogoje za svobodo otroka v šoli, da se lahko razvijejo vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. Demokracija in avtonomija prosvete. Svoboda šole in neodvisnost šolske organizacije sta najvažriejša principa za dobro ureditev prosvete in šolskega napredka. Z današnjo šolsko organizacijo je v marsičem oviran pravilen razvoj šole in tudi učiteljevo delo. Avtonomija šole je potrebna za uspešno in plodno delo, zato tudi zahtevamo, da se prosveta in šola ločita od faktorjev, ki jo ovirajo v svobodnem razvoju. V prvi vrsti je potrebno, da se prosvetna uprava loči od upravno policijske oblasti. Za hitrejše reševanje šolskih potreb in vprašanj z ozirom na osebne lokalne prilike je potrebna tudi dekoncentracija prosvetne oblasti. Demokratizacijo šole je treba izvesti tako, da se sedanji individualistični in birokratski sistem prosvetne uprave zamenja z demokratskim odločanjem vseh faktorjev, ki so direktno zainteresirani pri šolanju otrok in napredku šole. Sodelovanje zastopnikov učiteljskega in profesorskega udruženja ter prosvetnih delavcev je treba zagotoviti povsod, kjer se rešujejo šolski in prosvetni problemi. Ta princip se ni upošteval pri zadnjem imenovanju članov prosvetnega sveta. Za pravilno funkcioniranje in neoviran napredek šolstva je potrebno, da so zastopniki šolsttva v vseh zakonodajnih in avtonomnih korporacijah. Čeprav se je v pogledu ekonomske neodvisnosti in vzdrževanja šole v zadnjem času mnogo naredilo, vendar še ni rešeno vprašanje zidanja in vzdrževanja narodnih šol. Zaradi tega je potrebno, da učitelji kot poedinci kakor tudi kot organizacija s svojo privatno iniciativo pripomoremo h končni rešitvi tega vprašanja. PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA V pogledu personalno prosvetne politike je udruženje branilo načelne, moralne in pravne temelje, ki jih je soglasno odredila skupščina v Sarajevu. Izogibalo se je tega, da bi udruženje postalo biro za službe in osebne koristi in se navajalo članstvo, da se varuje ponižujočih posredovanj laičnih oseb v stanovskih zadevah in da odklanja kvarno mešanje nešolskih faktorjev v personalne prosvetne zadeve. Zahtevalo je, da pridejo na odločujoča mesta prosvetne uprave samo ljudje neosporjenega poštenja, ljudje, ki imajo poleg najboljših strokovnih tudi posebne neosporjene moralne kvalifikacije. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da se je personalna prosvetna politika v zadnjem času obrnila na bolje. S prihodom sedanjega gospoda prosvetnega ministra se je tudi v pogledu napredovanja stanje mnogo zbol>šalo. Gospod minister je odredil za napredovanje sestavo rangne liste, po kateri se mora odslej postopati. S tem je doseženo, da ne bodo napredovali mlajši pred zaslužnejšimi starejšimL Zginiti je moral kvarni protekcionizem, prenehalo je dcmoraliziranje učiteljstva in rušenje učiteljskih karakterjev ter se je okrepila vera v državno upravo in pravičnost. Samo zadovoljen učitelj more prav vršiti svojo službo. Vse učiteljstvo je toplo pozdravilo besede sedanjega prosvetnega ministra, ko je pri prvem srečanju z zastopniki učiteljskega udruženja rekel: »da samo zadovoljen učitelj more vršiti svojo službo tako kot se od njega zahteva.« S tem je gospod prosvetni minister jasno označil smer personalne prosvetne politike. Toda potrebe učiteljstva in pogoji za popolno zadovoljnost so večji, ker so narodni učitelji tekom Iet izgubili mnogo pravic in pridobitev, ki bi se jim morala povrniti, da bi zavladalo popolno zadovoljstvo med učiteljstvom in s tem tudi redno in dobro funkcioniranje prosvete. Stalnost učiteljstva na službenem mestu. Z omejitvijo premestitev po službeni potrebi se je prešlo na boljšo personalno prosvetno politiko. Učiteljstvo z vso pravico pričakuje, da se pojde še dalje ter da se reparirajo tudi premestitve po službeni potrebi  iz prejšnjih časov — posebno socialno prizadetim učiteljem in njihovim rodbinam, kakor tudi premestitve funkcionarjev JUU. Za izvršitev čim boljšega in objektivnega razporeda učiteljstva po šolah je potrebno komisijsko izvrševanje letnega razporeda po prošnjah, po zakonskih predpisih, kvalifikacijah in socialnih potrebah, a premestitve po službeni potrebi naj se omejijo samo na ugotovljene šolske potrebe in disciplinske sklepe. V komisijah za učiteljski razpared naj bi učiteljstvo sodelovalo potom svojih izvoljenih zastopnikov. Nemogoče si je zamisliti popolno stabiliziranje personalne in prosvetne politike, ako se ne vrne in uzakoni stalnoslt učiteljstva na službenem mestu. Avtomatično napredovanje. Učiteljstvo želi zagotovitev svojega napredovanja. To se bo doseglo z izvajanjem zakonske odredbe in s pravilnikom za napredovanje prosvetnih delavcev. Tako bo vsak učitelj vedel, kateri je po vrstnem redu in kdaj bo napredoval. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je v sporazumu z ostalimi prosvetnimi stanovskimi organizacijami predložilo ministrstvu načrt takega pravilnika za prosvetno stroko. Učiteljstvo želi, da tudi ono kot ostale stroke državnega uradništva dobi V. skupino pod istimi pogoji kot prejšnje skupine. Popolna rešitev tega vprašanja se ne more izvesti dokler se z zakonom i>e vrne učiteljstvu avtomatično napredovanje. Enakopravnost in ukinitev celibata za učiteljice. Verni načelom deklaracije stanovske politike JUU in popolne zaščite ter upoštevanja državljanskih pravic učiteljstva, smatramo, da je nujno potrebna ukinitev celibata za učiteljice narodnih šol in povrnitev popolne svobode izbiranja zakonskega druga, ki jo uživajo vsi ostali državljani kraljevine Jugoslavije. Za popolno zadovoljstvo in enakopravnost učiteljic je potrebno, da se njihovo delo v šoli enako ocenjuje in pa tudi enako plača kot pri vsem ostalem učiteljstvu. Zaradi tega naj se popolnoma izenačijo žene učiteljice v vseh pravicah z ostalim učiteljstvom. Gmotne zahteve učiteljstva. Zadovoljstvo učiteljstva ni odvisno samo od moralneiga in pravnega zadovoljstva, nego je odvisno tudi od ekonomsko socialnega zadovoljstva in zadovoljstva v materialnem pogledu. Z zadovoljsitvom lahko vrši svoj posel samo učitelj, ki se popolnoma posveti svojemu službenemu in vzgojiteljskemu poklicu pri mladini in narodu. Zavedamo se, da je treba dati državi vse kar je potrebno za napredek in obrambo in da je potrebno, da se tudi učiteljstvo žrtvuje za državo. Toda zavedamo se, da smo tudi učitelji del naroda in da je blagostanje naroda blagostanje države, preskrba in zadovoljstvo naroda preskrba in zadovoljstvo države. Zaradi tega po vsej pravici zahtevamo, da se učiteljstvu gmotno omogoči primerno življenje in da se po potrebah in prilikah regulirajo in zvišajo naši prejemki. Učiteljski naraščaj. Veliki naš kralj Peter I. Osvoboditelj je rekel zastopnikom učiteljskega udruženja 1903. leta sledeče značilne besede: »Kot najnujnejše in najvažnejše so nam potrebni močni moralni karakterji in krepke vrline, ker brez tega ni napredka, ni zdravega življenja; kakršni bodo učitelji, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, takšen bo narod in njegova bodočnost!« Zato tudi mi danes dvigamo glas za svojo mladino, za svoj učiiteljski naraščaj in zahtevamo zanj namestitve, a za naš narod neobhodno izvedbo osemletnega obveznega šolanja, da s -tem rešimo narodni naraščaj in odvrnemo možnost, da bi v nezaposlenosti propadali moralni karakterji in krepke vrline narodnega učiteljskega naraščaja, in skrbimo, da ne propade njegova vera v državo — in tudi v sebe. Novela k zakonu o narodnih šolah. Prihodnje leto bo 10-letnica, odkar je stopil v veljavo zakon o narodnih šolah. V tem času je sicer doživel nekaj sprememb. V njem so dobre določbe, ki še niso mogle biti izvedene, toda zakon sam je otrok svojega časa. Progres gre naprej in zato je potrebno, da se v duhu demokracije, ki bo bolj zdrava osnova, reformira tudi prosvetno zakonodajstvo. Vsiljuje se resnična potreba novele k zakonu o narodnih šolah in o uradniškem zakonu. V teh dveh naj bi se realizirale iznešene želje in potrebe, da se zagotovi zdrav napredek šole in prosvete in omogoči, da bo zadovoljena šola —• in tudi učitelj. IZVEDBA STANOVSKE DEMOKRACIJE. Sarajevska glavna skupščina je pred 3 leti sprejela ideološko osnovo učiteljskega udruženja z deklaracijo o smeri stanovske politike JUU in osnovnih načelih personalne prosvetne politike, ki jih mora braniti in zastopati JUU. Istočasno so bila sprejeta tudi nova pravila JUU, zasnovana na principih najširše stanovske in parlamentarne demokracije. Demokratski principi in metode so gotovo najboljša pot, ki regulira normalni razvoj in zdrav napredek. Stanovska parlamentarna demokracija mora ostati odporna, postati način za pravilen razvoj stanovskega življenja in sinteza za glavni smoter, t. j. za izvedbo duhovnih in kulturnih stremljenj članstva. Potom nje morejo priti vse ideološke struje do izraza. Pravi smisel organiziranega in skupnega dela ostaja v tem, da članstvo potom dela in akcij izživlja svoja prepričanja in razvija lastne moči za dosego smotrov organizacije in aktualnih stanovskih problemov. Večkrat se je že naglašalo, da naša organizacija ni sama sebi namen. Ona služi prvenstveno interesom narodne šole, čuvanju in dviganju narodne kulture, čuvanju pravic ter moralnemu, intelektualnemu in materialnemu napredovanju učiteljskih vrst. Prizadevanja udruženja so šla za tem, da v omenjenem smotru združi vse učiteljstvo v državi k skupnemu sodelovanju na čisto stanovski nadstrankarski osnovi. V pogledu političnih državljanskih pravic pušča udruženje članstvu svobodo opredeljevanja in dela izven organizacije, toda tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu. Ko prihajamo v udruženje, na učiteljska zborovanja in skupščine predvsem kot zastopniki učiteljstva, tedaj moramo že pred vrati pustiti vse vplive in želje, ki izvirajo od izvenstanovskih krogov ter se na skupnih skupšeinah čutiti samo kot učiteljl, odgovorni edino naši učiteljski vesti, narodu in našim tovarišem — članstvu. Za prijatelje učiteljstva lahko smatramo samo one, ki dopuščajo, da vprašanja učiteljske organizacije rešujejo učitelji sami, v okviru svojega udruženja, legalnim potom in s prepričevanjem članstva. Učiteljstvu naj se pusti, da po svojem prepričanju menja stanovske sklepe in stanje v organizaciji na način, ki si ga je samo predpisalo s pravili. Zaradi tega moramo obžalovati vsako delo, ki je izvršeno mimo legalnih osnov organizacije, a še posebej obžalovati napad na avtonomijo in neodvisnost udruženja. Stanovska demokracija je najboljša pot, da se postavi učiteljstvo na lastne noge. Ona je tudi najboljše sredstvo za obrambo avtonomije in neodvisnosti organizacije. Učiteljstvo, preizkušano zadnja tri leta in tudi preteklo leto — je ohranilo svojo čast. Na letošnjih sekcijskih skupščinah sta se 2/a zastopnikov sreskih učiteljskih društev odločno izjavili s tajnim glasovanjem za neodvisno stanovsko linijo udruženja in s tem za stanovsko parlamentarno demokracijo učiteljskega udruženja. Moč udruženja pa tudi moč njenih odborov mora počivati ua moči prepričanja in svobodnega opredeljevanja članstva, ker edino v tem primeru ima stalno vrednost. Uprava udruženja je konsekventno čuvala principe stanovske parlamentarne demokracije. Apelirala je na stanovsko zavest, izvajanje cnakosti, zagotovitev in spoštovanje svobode zavcsti in mišljenja in svobode kritike. Izvajala je princip volitev vseh odborov in delegatov na zagotovljenem tajnem glasovanju in razdelitvi mandatov po proporcu. V kolikor še obstojajo praznine in formalne zapreke za popolno izvedbo stanovsko parlamentarnih demokratlskih principov, jih je uprava odstranjevala administrativnim potom in na osnovi dobljenih skupščinskih pocblasitil vedno v smislu principov, izraženih v pravilih. Spremembe pravil JUU. Izkazalo se je, da je treba pravila tehnično še bolje izgraditi za nemoteno delo stanovske parlamentarne demokracije. Dasiravno so pravila samo tehnično sredstvo in sinteza duhovnih in kulturnih spremcmb stanu in samo instrument za kulturne in stanovske smotre, je potrebno da se ta instrument stalno spopolnjuje. Zvesti principom stanovske organizacije želimo omogočiti, da se o spremembi pravil izjavijo vse organizačne edinice in članstvo. Potrebno je, da člansttvo sprejme in odobri principe na katerih naj se razvija naše stanovsko življenje in tako dobi garancijo za popolno izvedbo pravil. Članstvo naj samo izgradi in izkoristi vse možnosti za idealno stanovsko demokracijo v učiteljski zajednici. Zato je potrebno, da se o pravilih otvori svobodna razprava v stanovskem tisku ter da se to vprašanje razpravlja v vseh društvih. Moč naše organizacije mora sloneti na solidarnosti članstva za principe in smotre, ki smo jih priznali kot vsem skupne. S tem se hočejo preprečiti posebne učiteljske akcije, ki samo slabijo učiteljsko stanovsko moč in demoralizirajo učiteljske vrste. Vsa vprašanja stanu moramo izvrševati v stanovski organizaciji. Nad vsem mora dominirati v pravilih zavest o enotni stanovski organizaciji, ki mora po svojem duhu, karakterju in cilju biti socialna in demokratska, da bi mogla biti kulturna in nacionalna. Praksa nam je pokazala, da je treba v pravilih še krepkeje naglasiti diferenciacijo in delitev dela, kakor tudi pravico iniciative. C&ntrala udruženja mora prvenstveno služiti šolsko in stanovsko političnim in personalno pravnim vprašanjem šole in učiteljistva. Iniciativo in delo za kulturno proisvetna in socialno gospodarska napredovanja kakor tudi delo za medsebojno materialno pomoč mora preiti na sekcije. Omogočiti je treba večje sodelovanje in odločanje sekcijskih predstavnikov na centralno poslovanje. V spremembi pravil je treba poglobiti vsc principe stanovsko parlamentarne demokracije. Omenja se tudi potreba poglobitve sistema tajnega glasovanja in proporcionalnih volitev, svoboda govora, porotni sistem stanovskih častnih razsodišč, referendum, večje pravice iniciative članstva in drugo. Nesporazumi in premalo intenzivno delo v društvih prihaja največ zaradi nezadostne poučenosti članstva o jedru problema in aktualnih vprašanjih. Zato bi bilo potrebno, da vsak član redno prejema vsaj eno od stanovskih glasil JUU. Na teh osnovah moramo zgraditi naše udruženje in naše stanovsko življenje. Dalje je predsednik Dimnik govoril o odnošajih v javnosti in o mednarodni pedagoški in stanovski akciji, pri čemer je naglasil potrebo našega nadaljnjega sodelovanja v internacionalni zvezi učiteljskih organizacij v Parizu. Zlasti je poudaril veliko nalogo učiteljstva za okrepitev vseslovanske vzajemnosti in dviganja vseslovanske zavesti in potrebe kulturnega spoznavanja slovanskega pedagoškega sveta. Iz tega razloga je udruženje letos kot prvo očrtalo v posebni izdaji »Pedagoško Češkoslovaško«. Glavni odbor je sprejel iniciativo in misel naših tovarišev. narodnih učiteljev hrabrega demokratskega češkoslovaškega naroda za tesnejše sodelovanje češkoslovaškega in jugoslovanskega učiteljstva in osnovanje »Učiteljske male antante«. Veruje, da bo tudi današnja skupščina potrdila ta sklep in sprejela idejo bratske slovanske vzajemnosti in sodelovanja. Svoj govor je zaključil s sledečimi besedami: To so pota in cilji našega udruženja in pri otvoritvi osemnajste glavne skupščine želim, da v našem lepem Zagrebu, v središ&u hrvatskega naroda in v srcu hrvatske zemlje današnja skupščina v polni svobodi, v kateri sc mora vzgajati mladina in narod, rešuje svoje probleme, da bo občutilo uspeh tega dela celokupno javno življenje kot močan pokret za dobro našega naroda, domovine in našega ljubljenega kralja.