Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 16.
V Ljubljani dne 1. decembra 1941-XX
Cena posamezni številki 1*50 L.
Leto XXIII.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto 15’20 L, za četrt leta 3-80 L, zapol leta 7'60 L — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništva	..3.
Frančiška T ,
Rokopis-' 1 Nefrai.;> -,• se ne spr^tfliUR Upravništvo: Lju Frančiškanska ulica št. t>. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne in samoupravne nameščence in upokojence
Uradniki in občinstvo
Zagrebški uradniški list »Naš Glas« je objavil pod prednjim naslovom članek, ki obravnava vprašanje razmerja hrvatskega javnega uslužben-stva nasproti občinstvu, ki ima posla pri državnih ali samoupravnih uradih. Vodilne misli tega članka morejo veljati prav povsod, zato jih v izvlečku podajamo.
»Ena iizmed osnovnih dolžnosti vsakega nameščenca v javni službi je ta, da pravilno razume in skladno s tem uravna svoje delo v razmerju do posameznih državljanov ob izvrševanju službenih dolžnosti. Prva dolžnost slehernega javnega nameščenca je zavest, da je zares v prvi vrsti uslužbenec oblasti, da je pa hkrati tudi uslužbenec ljudstva, katero ta oblast predstavlja. Vsakdo mora vedeti, da so ob-lastva, torej tudi oblastveni izvrševalci, postavljeni za to, da sodelujejo pri upravljanju države in skrbe za splošno blaginjo-, za varnost življenja in premoženja državljanov, za njihov napredek in blagor. Po tem mora biti urejeno vse njihovo- delo, zlasti pa njihovo ravnanje z državljani, kadar le-ti prosijo za varstvo ali kadar žele izvrševati svoje pravice ali kadar javni usluž-benc nastopi kot izvrševalec oblasti nasproti državljanom.
Vedeti mora vsakdo, da stranke niso predmet izvrševanju oblasti' in nujna vsebina za delo upravnih -organov, temveč da so stranke nosilci določenih pravic, katere morajo vsi organi državne in vsake javne oblasti varovati, 'braniti) in podpirati^ Uradniki imajo na svojem službenem mestu dolžnost, da vse umske moči posvete ljudstvu, celoti in posameznikom v določenih odsekih njihovega življenja in da jim skladno z zakonskimi določbami udano im zvesto služijo.
Tako naziranje je bolj ali manj prevladovalo pri nas na Hrvatskem v sedanjem uradniškem pokolenju. Sicer je bilo precej primerov drugačnega na-ziranja o- razmerju uradnikov do strank, toda velika večina hrvatskega javnega uslužbenstva je pravilno ume-la položaj in se strogo držala teh načel, ker se je zavedala, da tako najbolje dela za svoje ljudstvo in mu služi.
Razni tuji režimi so žal tudi pri nas na Hrvatskem postavljali ostre razlike med ljudstvom in državo, med ljudskimi1 in državnimi težnjami. Hrvatsko uradništvo, ki je '-bito prežeto z iskreno ljubeznijo do svojega ljudstva, je trpelo, ker je na eni strani zaradi obstanka moralo ostati v javni
službi, na drugi pa ni moglo delati v korist ljudstva.
Ti žalostni časi so minuli. Z ustanovitvijo- Nezavisne države Hrvatske je to ljudstvo, ki dolga stoletja prebiva v tej lepi in blagoslovljeni zemlji, prišlo do srečnega spoznanja, da je samo- svoj gospodar v lastni hiši, da je ta država njegovo delo, njegova moč in obramba, da so ljudski in državni cilji postali enaki in da je med državno oblastjo in ljudstvom doseženo popolno duhovno edinstvo. V takih srečnih razmerah mora biti za vsakega javnega nameščenca ne le jasno, temveč docela naravno, da je postavljen za opravljanje službe v korist največji družbeni skupnosti, za službo ljudstvu in da mora ne glede na prisilne zakonske določbe delati v tem pravcu.
Sicer bi se moglo reči, da nasprotuje narodni in družbeni zavesti hrvatskih javnih uslužbencev, če bi dajali povoda za opomine, naj zvesto opravljajo to svojo- poglavitno dolžnost. To mora biti za vsakogar rešeno vprašanje, o katerem ni več moči razpravljati. Navzlic izrednim razmeram, v katerih živimo, je treba obvarovati duševni mir in potrebno ravnovesje, da bomo vsi povsod in vselej pri opravljanju javne službe brez napak, kakor to zahtevata od nas in to pričakujeta Poglavnik Nezavisne Hrvatske in hrvatski narod.
Naj torej vsi dobro preudarijo naslednje Poglavnikovo javno opozorilo:
»Spričo prejetih posameznih pritožb, da so uslužbenci s področja velike županije Prigorje nastopali osorno proti prebivalstvu, je ta velika županija izdala okrožnico okrajnim oblastvom in občinskim poglavarstvom svojega področja ;n pozvala vse uslužbence, da morajo pri svojem uradovanju in delovanju biti postrežljivi nasproti ljudstvu, posamezne stranke vljudno sprejemati in potrpežljivo poslušati. Zoper uslužbence, ki drugače ravnajo, se bo uvedlo najstrožje postopanje, v hujših primerih -bo krivec takoj odstranjen iz službe. Prav tako bodo pa tudi najstrožje kaznovani posamezniki, ki nedostojno in osorno nastopajo- nasproti uslužbencem, kadar so v službi«
Noben hrvatski javni uslužbenec ne sme dati povoda za opominjanje zaradi takega ravnanja s strankami, ne daje naj pa tudi strankam povoda za nedostojno ponalšanje, ker smo v lastni narodni državi dolžni dati ljudstvu po najboljših močeh vse svoje najboljše, predvsem pa biti vljudni im postrežljivi državljanom, kadar imamo z njimi opravka.«
Legalizacija javnih listin
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal dne 30. septembra 1.1. odločbo št. 128, ki vsebuje predpise za legalizacijo javnih listin v naši pokrajini. Odredbo je objavil ljubljanski Službeni list dne 18. okt. t. 1., kos 84.
Po tej uredbi se morajo- na predpisan način legalizirati vsi podpisi javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev vseh službenih panog in vrst, ki se stavljajo na listine, potrdila, izpiske in prepise listin, če so te listine itd. namenjene kateremu koli uradu izven krajevne pristojnosti ozir. območja ali izven občine bivališča podpisnika. Isto velja tudi- za podpis« oseb, ki izvršujejo svobodne poklice, kakor so to odvetniki, inženirji, zdravniki, geometri itd.
Ce se nameravajo listine is podpisi spredaj navedenih oseb predložiti uradom izven podpisnikove krajevne pristojnosti ozir. območja, je legalizacija podpisa obvezna. Če naj se pa listine, potrdila, izpiski ali prepisi listin
uveljavijo v isti občini ali na ozemlju redne pristojnosti funkcionarja ozir. v območju javnega uslužbenca, je pa legalizacija podpisov dovoljena (fakultativna), ni pa predpisana.
Za legaliziranje potrdil o osebnem stanju, ki so jih izdali javni uradi s sedežem na ozemlju njihove pristojnosti, so pristojni predsedniki okrožnih sodišč in starešine okrajnih sodišč, če naj se potrdila uporabljajo pri vseh uradih kjer koli v Ljubljanski pokrajini izven ozemlja pristojnosti. Vse druge listine, potrdila, izpiske in prepise listin pa legalizirajo okrajni načelniki.
Vse listine, potrdila itd., ki se žele predložit izven Ljubljanske pokrajine kateremu koli javnemu uradu v Kraljevini, legalizira Visoki Komisar ali za to pooblaščeni funkcionar Visokega komis ari jata.
Legalizirati je treba tudi prevode slovenskega besdila v italijanščino na vseh listinah, na katere se nanašajo
ti prepisi in ki morajo biti po določbah čl. 6. Kralj. Ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, štev. 291 (o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine) dvojezični. Te prevode potrjuje, če so namenjeni javnim uradom v Kraljevini izven naše pokrajine, načelnik kabineta Visokega komisarja, a če se nameravajo uporabljati pri uradih v naši pokrajini, toda izven njihovega območja, pa krajevno pristojni okrajni načelnik.
Doslej navedeni predpisi veljajo tudi za tiste listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki so jih izdali javni uradi oz. funkcionarji bivše dravske banovine pred 3. majem 1941. Legalizacija se izvrši po spredaj navedenih smernicah, mora se pa priložiti prvotnemu slovenskemu besdilu na predpisani način potrjen italijanski prevod. — Vse naštete listine morajo -biti kol-
kovane po- splošno veljavnih taksnih predpisih, za legalizacijo je pa treba nalepiti na listino še kolek za 5 L. Brez taks in tega kolka listine nimajo pravnega učinka, a taksna obveznost je pa toliko omejena, da sta na vseh navedenih listinah največ dve legalizaciji zavezani taksi, če naj listina velja v vsej Kraljevini. Ne plačuje se pa lega-lizacijska taksa, če je po veljajočih predpisih listina, na kateri je legalizirani podpis, že sama po sebi oproščena taks (na pr. uradniški dekreti). Prav tako so oproščene legalizacij'ske takse tudi listine oseb, ki z občinskim potrdilom dokažeo siromašnost.
Za vse listine, ki so bile izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, a sc predlagajo uradom ali funkcionarjem v Ljubljanski pokrajini, pa veljajo še nadalje omdotni predpisi o legalizaciji.
Naša mentaliteta
Iz ljubljanskega »Zadrugarja« prenašamo ta članek, ki ima pa splošno veljavo za vse naše zadruge.
»V izrednih prilikah živimo in čas bi bil, da se tega vsi zavedamo. Vodstvo naše (t. j. železničarske nabav-Ijalne) zadruge novo dobo njenega poslovanja živo občuti; tudi večina članstva ve, da se v današnjih časih ne morejo delati čudeži, da je treba računati z dejstvi in z okoliščinami ter v mnogočem pač potrpeti. So pa med nami nepoboljšljivi nezadovoljneži, ki se še ne morejo vživeti v novo situacijo. Pa bo treba pozabiti na čase, ko si dobil v zadrugi bele moke, kolikor si hotel, ali si si jo pa sam naročil iz Banata, če si mislil, da boš boljšo in cenejšo dobil. Če bi ti člani vedeli, da stori vodstvo vse, kar je mogoče, da bi zadruga bila kos svoji nalogi, bi marsikateri očitek in mnogo kritike odpadlo. Vsem pa ni mogoče vsega dopovedati. Zato še vedno silišimoi; nič nimate moke, slabo moko dajete itd.
Pa ostanimo pri moki! Članstvu bi moralo biti znano, da prihaja moka iz drugih pokrajin države, in kakršno zadruga prejme, tako deli. Ne vedo pa vsi, da prihaja moka v raznih dobah in v raznih vrstah. Tako n. pr. je nekaj časa prihajala moka iz rumene koruze, mešana z enotno moko; potem smo dobivali moko iz bele koruze, mešano z enotno moko; zatem temnejšo enotno moko, vmes pa večkrat zopet enotno moko, mešano z rumeno ali belo koruzno moko. Kakor torej moka pri- ; baja in kakršna je bila, take je bilo na-kupujoče članstvo deležno. Nekateri člani so torej dobivali enotno moko, mešano z rumeno koruzno, drugi mešano z belo koruzno itd. Enakomerna razdelitev vseh vrst moke na posamezne člane je bila tedaj nemogoča, ker so jo člani pač nakupovali sproti, kakor je prihajala.
Pred nekaj tedni je šlo nekaj članov (ali članic) na mestni prehranjevalni urad zatožit zadrugo, češ da deli slabo, to je samo rumeno koruzno moko. Uradnik prehranjevalnega urada, na katerega so se člani obrnili, je telefoniral na vodstvo zadruge in vprašal, kaj je na stvari. Vodstvo je odgovorilo, naj pove članom, da zadruga deli tako moko, kakršno ji prehranjevalni urad dobavlja.
Zlasti nekateri ljubljanski člani niso nikdar zadovoljni. Za zgled naj si vzamejo tovariše s proge, ki bolje cenijo zadrugo, ker vedo, kašno je pomanjkanje na deželi. Lepo ni, če se člani poslužujejo takšnih metod. Svoje pritožbe naj bi povedali upravnemu odboru, pa bi dobili točna pojasnila.
Nekateri člani so bili celo tako dobri, da so se šli pritožit še drugam in javili, češ da se vrata naših zadružnih prodajaln predčasno zapirajo in da je naval in gneča pred njimi. K tej pritožbi ugotavljamo, da so bile svojčas naše prodajalne dnevno odprte po 9 ur, sedaj pa — kakor je od oblasti predpisano — samo 5 ur dnevno. Dalje: prej je vsak član prihajal v trgovino samo enkrat mesečno, zdaj pa, ker zadruga me prejema vseh vrst živil na enkrat, in jih zato tudi ne more vseh naenkrat deliti, pa mora član prihajati v naše prodajalne zaradi nakaznic in nakupa raznih živil kar 12 krat v mesecu. Pritožba na račun zadruge je bila torej neutemeljena, kar je oblast sama tudi priznala.
Upravni odbor (ljubljanske železničarske zadruge) zadruge prosi člane za malo več razumevanja. Če pa kaj ni prav, ali se komu zdi, da ni prav, naj potrka na prava vrata, pa bo dobil glede vseh stvari pojasnilo.« —
Op. ur. Vse to velja tudi za prav vse druge zadruge, tudi za našo nabav-Ijalno zadrugo« na Vodnikovem trgu.
Naši grobovi
Spet so se razredčile že itak redke vrste naših starih zvestih prijateljev in naročnikov. Koščena roka je neusmiljeno posegla med nas.
V Ljubljani je dne 27. oktobra umrl uPok. višji davčni upravitelj Gustav Kerne, dokojnik, ki je bil rojen v Šoštanju, je dočakal lepo starost 70 let. Služil je pri raznih davčnih uradih na bivšem Kranjskem, dokler ni bil kot višji davčni upravitelj v Žužemberku upokojen z 39 službenimi leti. Pokojnik, ki je bil naš zvest naročnik polnih 22 let, je bil med svojimi znanci in prijatelji zelo priljubljen, med širšimi sloji občinstva pa splošno cenjen in res spoštovan uradnik stare šole. Naj v m. p.!
Dne 30. oktobra je preminul v Ljubljani upok. sodni uradnik Ivan Remic. Po rodu je bil iz Leskovca pri Višnji gori, kjer se je rodil 1. 1865. Z vojaško službo je dosegel v sodni službi skupno nad 36 službenih
let, ko je bil kot pisarniški oficial pri okrožnem sodišču v Ljubljani upokojen. Blago-pokojnik je bil zelo vesten in sposoben uradnik, ljubezniv in ustrežljiv, priljubljen pri tovariših in cenjen od vseh, ki so imeli posla z njim. Zaradi plemenitega srca in vedrega poštenega značaja ostane pri vseh mnogoštevilnih prijateljih v najlepšem spominu. Tudi mi svojega starega naročnika, ki je prejemal »Naš glas«, odkar izhaja, ne pozabimo.
Sicer ni bil ravno državni uslužbenec, vendar pa je s svojim vsestranskim delovanjem odločilno posegal v javnost in kot uvaževan strokovni sotrudnik večkrat sodeloval tudi pri našem listu. Zato je prav, da se ga tudi mi spomnimo! Dne 5. novembra je umrl ravnatelj Zavoda za socialna zavarovanja Ljubljanske pokrajine, dr. Joža Bohinjec. Doma iz Leš pri Radovljici, kjer se je rodi] 1. 1888, se je po končanih
vseučiliških naukih konec svetovne vojne posvetil socialnozavarovalnemu delu, najprej sodeloval pri tedanji Začasni zavarovalnici, pozneje pa pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, ki ga je vodil od leta 1929. kot ravnatelj do smrti. Bil je mnogoštevilnim uslužbencem vselej dober, uvideven in pravičen predstojnik, zvest stanovski tovariš, vnet za splošni blagor, živahno delaven v javnosti, zlasti na dobrodelnem poprišču. Ob njegovi smrti se ga kot prijatelja in uglednega sotrudnika spominja tudi naš list.
Dolgoletni naročnik našega lista je bil tudi univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne, ki je zatisnil oči dne 14. novembra. Pokojni redni docent občega državljanskega in meddržavnega zasebnega prava na na-
Sodelovanje občinstva pri nadziranju cen. Visoki Komisar je že 9. maja odredil, da morajo vse cene za blago, storitve in najemnine ostati neizpremenjene, kakor so veljale 15. marca t. L, če se njihova cena ni kasneje oblastveno spremenila. Zato je treba kupujoče občinstvo vnovič opozoriti, naj v lastnem interesu — zlasti pa zaradi zaščite gmotno šibkejših slojev — vselej pomaga nadzirati izvrševanje predpisov o cenah. Ostro je treba obsoditi posameznike, ki za blago, katerega trenutno ni dovolj na trgu, ponujajo višje cene, prav tako pa tudi tiste, ki vse to gledajo pasivni. Zlasti nameščenci, javni kakor zasebni, ter delavci nimajo sredstev, da bi kupovali življenjske potrebščine pod roko po višjih cenah, kakor so predpisane. Oblastva vselej odločno nastopajo proti kršiteljem, toda kjer ni tožnika, ni sodnika. Će kupujoče občinstvo ne sodeluje, tudi pri najbolši volji oblastvo ne more pomagati. Nujno potrebno je zato, da vsi sodelujejo v borbi proti kršiteljem predpisov o cenah.
Disciplina v prehrani. Ljubljanski Prehranjevalni zavod je — kakor je službeno objavil — dognal, »da mnogi nakupujejo živila za vsakršno ceno, jih skrivaj preva-
Proslava rojstnega dne Kralja in Cesarja. Dne 11. novembra je vsa Italija slovesno obhajala 72. rojstni dan Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela III., pod čigar vlado je država dosegla največji razvoj. Ob tem jubileju je ljubljanski župan dr. Juro Adlešič odposlal sledečo udanostno brzojavko: »Prvemu pribočniku na bojnem polju Veličanstva Kralja in Cesarja. Prosimo, da naprosite Njeg. Veličanstvo Kralja in Cesarja, naj blagohotno sprejme izraze spoštljivih in udanih voščil prebivalstva Ljubljane. Župan dr. Adlešič.«
Nujna prošnja vsem, ki se jih tiče. Zaostanki na naročnini so tako veliki, da resno ogrožajo pravilno in redno izhajanje lista. Prosimo vse naročnike, ki se zavedajo važnosti edinega skupnega stanovskega glasila, naj takoj store svojo dolžnost in poravnajo zaostanke. Vse prave, resnične prijatelje lista pa nujno in iskreno prosimo, naj agitirajo za list, mu pridobe čim več novih naročnikov in ga povsod razširjajo. Dolžnost stanovske povezanosti in tovariške vzajemnosti kliče: Širite in podpirajte »Naš glas«!
Novi državni kolki. Začetek novembra so bili vzeti iz obtoka kolki z dinarsko vrednostjo in so se dali v promet novi državni kolki za Ljubljansko pokrajino z vrednostjo v lirah. Hkrati so bili vzeti iz obtoka tudi pokrajinski (bivši banovinski) kolki v dinarjih. Do konca novembra so se iz obtoka odvzeti bivši državni kolki zamenjali z novimi, bivši banovinski kolki pa so se pretisnili z vrednostjo v lirah. Zamenjavo so opravljale davčne uprave, pretisk pa finančni oddelek Visokega Komisariata. Davčne uprave so tudi pretaksirale na ustrezno tarifo vse golice menic in drugih taksnih vrednotnic.
Novo računanje taks. Ker so se vzeli iz obteka državni (in pokrajinski) kolki z vrednostjo v dinarjih, je bilo treba spreme-
šem vseučilišču je bil doma iz Ljutomera, kjer se je rodil 1. 1878. Prvotno se je hotel popolnoma posvetiti znanstvenemu delu, vendar pa je iz razlogov življenjskega obstanka vstopil najprej v sodno službo, pozneje pa postal odvetnik na Dunaju, od koder se je šele po prevratu preselil v Krško. Mladi ljubljanski univerzi je takoj spočetka posvetil vse svoje zmožnosti in izdal večje število znanstvenih spisov. Pokojni profesor dr. Stanko Lapajne je bil dolga leta naš naročnik in se vselej živahno zanimal za usodo našega lista. Odličnemu znanstveniku naj bo ohranjen časten spomin!
Vsem pokojnim prijateljem »Našega glasa« večni mir, njihovim preostalim svojcem pa naše globoko sožalje!
žajo in skrivajo ter v pravem pomenu besede kopičijo zaloge. Tisti, ki tako ravnajo, so sužnji najbolj slepe sebičnosti, njihovo delo pa jim ne bo koristilo, ker bodo prej ali slej razkrinkani in prijavljeni pristojnim oblastvom. V teh časih se morajo vsi državljani brez razlike zavedati dolžnosti, ki jih jim nalagata zakon in družba, da namreč z vsemi silami delajo za blaginjo in koristi splošnosti in ne posameznikov.«
Najvišje cene. Visoki Komisar je nedavno odredil za kondezirano mleko naslednje najvišje cene v prodaji na drobno v Ljubljani: škatle po 88 dkg po 15,60 L, škatle po 38,5 dkg po 7,40 L. — Za marmelado so bile prav tako določene najvišje cene in sicer stane na drobno v Ljubljani o kozarcih po '/2 kg 7,80 L oz. 6,70 L (po kakovosti). V čebričkih stane kg 12,10 oz. 10,10 L. Posebej so določene najvišje cene za strjeno marmelado v kosih, ki velja kg 11,90 L. V teh cenah je že vračunana mestna užitnina. V prvo vrsto marmelade so uvrščeni izdelki iz nemešanih češenj, marelic, breskev, raznih vrst jagod, malin itd. V drugo vrsto spadajo pa mešanice navedenih sadnih vrst ali pa marmelada iz sliv, češpelj, jabolk, grozdja itd.
niti tudi taksne postavke, ki so v zakonu določene v stalnih zneskih. Tako se plačuje namesto 10 Din za vlogo odslej 4 L., za priloge namesto 4 Din odslej 1.60 L., za odločbo namesto 20 Din odslej 8 L., za pritožbo namesto dosedanjih 30 Din odslej 12 L. itd. Kjer so pa takse določene v odstotkih, ostane višina ista in se pobirajo kakor doslej od zneskov, določenih v lirah. Pri odstotnih taksah se zaokroži taksna podlaga, izražena v dinarjih, na stotico v lirah navzdol, če deli ne dosegajo 50 lir; deli nad 50 L. pa se zaokrožajo na stotice v lirah navzgor. Pri plačevanju taks v gotovini se deli pod 10 stotink zaokrožijo na 10 stotink navzgor.
Začasni oddelek višje pedagoške šole. Visoki Komisar je odredil, da se za letošnje šolsko leto ustanovi na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani začasni oddelek višje pedagoške šole. Namen te odredbe je ta, da se omogoči dokončanje študija tistim učiteljem ljudskih šol, ki se pripravljajo za službo meščanskošolskih učiteljev in so v Zagrebu ali Beogradu že obiskovali prva dva semestra višje pedagoške šole in opravili ustrezne izpite. Ta začasni oddelek bo imel dva semestra. Službo rektorja te pedagoške višje šole bo opravljal dekan filozofske fakultete.
Dopisovanje z inozemstvom. Poštna oblastva so objavila, da pri pošiljanju pisem v inozemstvo ni dovoljeno uporabljati črtkan pisemski papir, ovoje, podložene s svilenim papirjem, prav tako je prepovedano prilagati prazen pisemski papir in ovitke. Če ima pismo več pol, naj odpošiljatelj na vsaki napiše svoje ime in naslov, prav tako kakor zunaj na pismu samem. Dovoljeno ni pošiljati razglednice ali fotografije vojaško važnih krajev ter prilagati pismom izrezke iz časopisov in denar.
Hranilnine vloge v Ljubljanski pokrajini.
Pri 8 hranilnicah z eno podružnico, kolikor jih je v naši pokrajini, je bilo konec avgusta za 272,80 milijona lir hranilnih vlog. Konec julija jih je bilo samo 266,4 milijona tako, da so torej: v dveh mescih narasle hranilne vloge za 6,4 milijona lir. V Itali-
Podaljšanje železniških legitimacij upokojencev. Že zadnjič smo objavili razglas finančne direkcije, po katerem morajo drž. upokojenci, ki jim letos poteče veljavnost želez, legitimacije, isto podaljšati. V ta namen morajo legitimacijo predložiti ali poslati fin. direkciji, dodati eno liro v gotovimi, železniško znamko za 0,76 L. (ki se kupi pri železniških postajah) in zadnji čekovni odrezek. Upokojenec dobi poseben vložek, ki ga bo vložil v legitimacijo in bo veljal za ugodnostne vožnje v letu 1942. — Kdor izmed upokojencev pa prejema pokojnino od železniške direkcije, dobi tudi vložek pri železniški direkciji. To velja tudi za železničarske vdove, ki svojo rod-^binsko pokojnino sicer prejemajo od finančne direkcije, imajo pa železniško legitimacijo rumene barve.
Iz ljubljanskega upokojenskega društva. Nedavno je Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani objavilo poglavitne podatke, računski zaključek in pregled celotnega delovanja društva v letu 1940. Iz teh podatkov posnemamo, da je konec leta 1940. znašalo društveno premoženje nad 143.000 Din. Na članarini je društvo prejelo skoraj 93.000 Din, skupaj vseh dohodkov pa je bilo nad 108.000 Din. Izdatki so znašali le približno 85.000 Din. — Občnega zbora, ki je bil prvotno določen
Socialna
Zavod za socialno zavarovanje. Bivši ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki je bil svoj čas podrejen Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je postal samostojna ustanova in se imenuje odslej »Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine«.
Socialna samopomoč mestnih uslužbencev. Nameščenci ljubljanske mestne občine in njenih podjetij so imeli doslej svojo Bolniško blagajno nameščencev mestne občine, ki je opravljala zanje bolniško zavarovalne naloge. Dne 21. septembra je imelo navedeno društvo izreden občni zbor, na katerem se je preosnovalo v zadrugo z omejenim jamstvom pod naslovom »Bolniško-podporna zadruga nameščencev mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske«. Občnega zbora se je udeležilo veliko število
Iz naše nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu 5. Razdeljevanje blaga članom se razvija prav zadovoljivo, tako da ni več nekdanjega navala niti povoda za razburjanje. Zadruga oddaja razne življenjske potrebščine članom takoj, ko jih prejme od prehranjevalnih ustanov. Razen strogo ra-cioniranih predmetov oskrbuje članstvo — kolikor je v današnjih razmerah sploh mogoče — tudi z drugimi: s fižolom, krompirjem, jabolki, drvmi in premogom, sirom, marmelado itd. Uvedba vrstnega reda za nakupovanje po abecedi se je zelo obnesla. Seveda so za ogromno število članov sedanji prodajni in skladiščni prostori že zdavnaj mnogo pretesni, kar ovira še večjo sprostitev obratovanja.
Zadružna krčma. Naša Nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu toči v svoji krčmi različna domača in tuja pristna, zdrava vina po dnevnih cenah. Ima še nekaj bizeljca, nabavila si je iz Kraljevine več vrst vina, med njimi tudi vipavsko, ima pa na razpolago tudi vino' v izvirnih opletenih steklenicah. Obiskovalcem nudi v krčmi sir in ribje konserve. Gostom so na razpolago dnevniki in drugi časopisi, med njimi tudi naš list.
Dvajsetletnica zadružnega dela. L. 1921. je bila ustanovljena »Zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani«, predhodnica današnje naše »Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev« na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Istega leta 1921. so bile ustanovljene tudi mnoge druge slovenske prodajalne zadruge, tako zlasti ljubljanska Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, potem pa tudi nabavljalne- zadruge |
janski Dalmaciji so pa imele hranilnice konec minulega leta okrog, 60 mil. lir vlog.
Popravek. Zadnja (15.) številka našega lista, ki je izšla dne 1. novembra t. 1., je bila pomotoma označena z datumom 15. oktobra namesto z dnem resničnega izida — kar s tem popravljamo.
za 25. maja t. 1., letos ne bo, ker je bil lanski šele novembra.
Popusti pri mestnem pogrebnem zavodu. Upravni odbor ljubljanskega mestnega pogrebnega zavoda je objavil, da je zaradi velike podražitve cen blaga, ki ga pogrebni zavod potrebuje, prisiljen odpraviti vse popuste, ki jih je doslej dovoljeval raznim društvom po posebnih dogovorih. Zato so bili z dnem 14. oktobra t. 1. odpravljeni vsi popusti na cenah, določenih za pogrebe. S to odločbo so torej tudi člani ljubljanskega upokojenskega društva izgubili to ugodnost, ki so jo doslej uživali.
Orožniške pokojnine. Društvo orožniških upokojencev v Ljubljani je predložilo Visokemu Komisariatu spomenico, s katero prosi za izenačenje pokojnin orožnikov s pokojninami uslužbencev sorodne stroke (stražnikov javne varnosti). Enako prošnjo je vložilo nedavno tudi ljubljansko Društvo državnih in samoupravnih upokojencev.
Organizacija železniških upokojencev.
Zaradi znatnega skrčenja števila članov Društva železniških upokojencev se je načelo vprašanje likvidacije tega društva oz. spojitve s splošnim ljubljanskim upokojenskim društvom, pri katerem je bilo že doslej včlanjenih precej upokojenih železničarjev. O končni odločitvi bomo poročali.
politika
članov prejšnjega društva in je bi! za predsednika upravnega odbora izvoljen dosedanji društveni predsednik višji svetnik Heribert Svetel, za tajnika pa pis. oficial Maks Kogovšek. Nova zadruga je prevzela od prejšnjega društva vse premoženje, članstvu pa ostanejo ohranjene vse pravice.
Zvišanje plač v Zagrebu. Zagrebški župan je zvišal vsem mestnim uradnikom in uslužbencem ter delavcem plače, povišal pa tudi pokojnine občinskim upokojencem. Oženjeni mestni nameščenci dobe po 400 Kun in za vsakega otroka še po 100 Kun na mesec več, samski uslužbenci pa po 400 Kun na mesec več. Delavcem so se zvišale mezde za 8 Kun na dan, oženjeni prejmejo pa po 15 Kun na dan več. Povišanje plač velja od 1. novembra t. 1.
drž. uslužbencev v Kočevju, Kostanjevici, v Mariboru, Ptuju, Krškem in Brežicah. O tem važnem jubileju bomo ob priliki kaj več poročali.
Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna J O S. REICH.
Osrednja zadruga zadrug državnih uslužbencev. Dne 6. oktobra je bila v ljubljanski zadružni register vpisana Osrednja zadruga zadrug drž. uslužbencev. Ustanovile so jo dne 13. julija zadruge drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini. Nova osrednja zadruga bo zastopala koristi vseh 10 naših zadrug proti oblastvom in drugim zadružnim zvezam. Opravljala bo za Ljubljansko pokrajino tudi posle bivše Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. Potrebe in želje posameznih zadrug bo medsebojno urejevala, skupno bo nabavljala blago, sprejemala vloge od zadrug in drugih oseb. Nadzorovala bo poslovanje članic in posredovala vse posle življenjskega in nezgodnega zavarovanja. Po potrebi bo tudi ustanavljala in vodila podjetja za proizvodnjo blaga. — V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: Emil Kelbel, viš. žel. kontrolor, kot predsednik, ing. Josip Otähal, tehn. viš. svetnik v p., kot podpredsednik, Josip Luschützky, žel. inspektor, Ernest Jeras, insp. v pok., Franc Cvetko, oficial v p., Franc Gorkič, viš. rač. inspektor, in Srečko Cerček, žel. inspektor. V nadzornem odboru 80 gg-: dr. R. Kyovsky iz Novega mesta, Zdravko Štolfa iz Kočevja, Drago Outrata, Franc Sovre in Ivo Masel iz Ljubljane.
hokletu
KROJAŠKI ^	J J| Izdeluje se za
ATE L J E	dame in gospo-
de po najnovejših krojih. La-
UUBUANA - PRAŽAKOVA ULICA stnazalogamodnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
IIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIHilllllllllji
pom
1!
UMI
Boj draginji
Vestnik
Upokojenec
Zadružne vesti
Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j.
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljanski pokrajini, ustanovljena 1. 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681 Tel. 3413. Daje le svojim članom posojila največ do 1.000 Lir po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Priporočamo tvrdko
M. TIČAR
LJUBLJANA
za nakup pisarniških in šolskih potrebščin
Rabite pisarniške potrebščine, pisemski papir, svinčnike, nalivna peresa, avtomatične svinčnike, obrnite se do Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ABIANI& JURJOVEC
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 3
TELEFON 27-91
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog (pliš, tapestri itd). Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih tovarn.
Izdaja Konzorcij „Naš glas“, odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.