Četrtek, 5. februarja 2004, št. 6, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR \ CIJA POLITIKA Ali Barbara Brezigar odhaja? SLOVENIJA Jugogeneral Konrad Kolšek izgubil tožbo TUJINA Obveščevalci politiki in mediji je v pogovoru za h našo revijo razkril publicist Viktor Blažeč. "In tu je ta obremenitev kot strah pred povračilom. V tej obremenitvi se odraža nestrpnost, vsa teža krivde, ki visi nad storilci in njihovimi dediči, česar pa ti nočejo priznati." 9771408049069 TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT SLOVENIJA BREZ MEJA mm '/>• . mm EVROPSKI IZZIV Zbornik Evropski izziv je namenjen razmisleku o tem, kako se Evropa v obdobju integracijskih procesov in globalizacije kaže slovenskim razumnikom. 440 strani, 6.980 SIT iz rnnoi'cncga v Kočevskem Rogu ^^^'¡-—J J I ANDREJ CAPUDER, BOGDAN KLADNIK SLOVENIJA BREZ MEIA Slovenija se s svojimi kulturnimi in naravnimi lepotami pred vstopom v EZ predstavlja čez geografske meje. 200 strani, 10.850 SIT MILAN ZAJC. FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešen cev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani; 4.400 SIT M T' V'' jI •- • ;da AL- MILAN ZVER STO LET ! SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT Pot slovenske države i JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT Med kljukastim križem in rdečo zvezdo Unter Hokerkreuz und Titosfern JOŽE DEŽMAN. MARJAN LINASI MED KLJUKASTIM KRIŽEM IN RDEČO ZVEZDO Prikazuje čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur. 210 strani, 4.991 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT M» Nacistična Avstrija na zatozni klopi ALFRED ELSTE, MICHAEL K0SCHAT, HANZI FILIPIČ NACISTIČNA AVSTRIIA NA ZATOŽNI KLOPI Anatomija spektakularne-ga političnega procesa. 264 strani, 5.300 SIT ¡j IZGUBLJENI svi ni - ätfSfüSB 't TANGO V SVILENIH i COKLAH SAGA O KOVČKU NADJA ZG0NIK PODOBE SLOVENSTVA JAZ, CAS IN ZGODOVINA RUDI ŠELIGO TED KRAM0LC NEDELJKA PIRJEVEC IZGUBLJENI SVEŽENJ TANGO V SVILENIH SAGA O KOVČKU . .. . . .. COKLAH . . . , . Govori o človekovi usodi, Avtorica skozi podobe m kot jo, utelešajo trije glavni Ljubezenski roman o sli- slike pripoveduje o življenju junaki: moderni poslovnež, karju in modelu je delo ka- primorske družine v obdob- poklicni revolucionar in pi- nadskega Slovenca, slikarja ju od začetka 20. stoletja do sec Tomaževega evangelija, in pisatelja Teda Kramolca. časa po drugi svetovni vojni. 384 strani, 8.130 SIT 290 strani, 5.690 SIT 380 strani, 8.340 SIT Razmišljanja slovenskih intelektualcev o svojem izkustvu časa. V ospredju ni le vprašanje o enkratnosti lastnega življenja, ampak tudi individualno razmerje do civilizacije in sveta. 704 strani, 9.950 SIT V knjigi lahko prvič na enem mestu preberemo o tem, kaj sploh pomeni nacionalna identiteta in kakšna so bila v zgodovini prizadevanja Slovencev za njeno vzpostavitev. 240 strani, cena: 8.960 SIT Knjige v spodnu vrsti i ahko kupite tudi na obroke. Naini/ii obrok i k 3.000 SIT. Atentat na pravno V naši mladi državi pogosto ugotavljamo, da pravna država ne deluje dobro in da se ljudje ne držijo zakonov v zadostni meri. Pogosto smo priče, da si zakone precej po svoje razlagajo državni uradniki ali celo vlada. Obstajajo tudi primeri, da se državni zbor, ki je v naši državi zakonodajalec, ne drži tistega, kar je sam pred tem pripravil in sprejel. Leta 2000 se je zgodilo celo to, da državni zbor ni hotel uzakoniti večinskega volilnega sistema, ki je zmagal na referendumu o volilnih sistemih. Večina v državnem zboru tega ni želela storiti, pa čeprav jo je k temu zavezovala tudi odločba ustavnega sodišča, ki je zahtevala uzakonitev večinskega volilnega sistema. Takrat je tranzicij-ska levica skupaj z ljudsko stranko spremenila ustavo in se tako izognila izglasovanemu referendumu o volilnih sistemih in odločbi ustavnega sodišča. V ponedeljek pa smo bili priče pravemu atentatu na pravno državo. Državni zbor je namreč z glasovalnim strojem, ki ga premoreta liberalna demokracija in združena lista, zavrnil odlok o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o "izbrisanih". Tega bi državni zbor v vsakem primeru moral sprejeti, saj je tudi ustavno sodišče moralo ob njem priznati, da ni v ničemer sporen. Ustavno sodišče je namreč zavrglo zahtevo poslancev združene liste in liberalne demokracije za presojo ustavnosti odloka o razpisu referenduma. S svojim glasovanjem so poslanci združene liste in liberalne demokracije pohodili slovensko ustavo. V njenem 90. členu jasno piše: "Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev." V prej omenjenem primeru je referendum v skladu z ustavo zahtevala tretjina poslancev državnega zbora. In tudi ustavno sodišče je presodilo, da tu ni nič spornega. Kljub temu so se poslanci združene liste in liberalne demokracije odločili, da tega ne spoštujejo, in so zavrnili razpis referenduma. S tem so se postavili nad zakone in ustavo ter preprečili, da bi o t. i. tehničnem zakonu o "izbrisanih" ljudje odločali na referendumu. V 3. členu slovenske ustave namreč piše: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno (kar pomeni z referendumom, op. p.) in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno." Kršili pa so tudi 16. in 19. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ravnanje LDS in ZL kaže, da so se znašli v položaju, ko ne vedo več, kako bi se rešili iz zagate. Referenduma se bojijo kot hudič križa, ker vedo, da bodo na njem doživeli nezaupnico, saj javnomnenjske ankete kažejo, da bi ljudje na referendumu t. i. tehnični zakon o "izbrisanih" odločno zavrnili. Predsednik vlade in liberalne demokracije Anton Rop situacije ne obvladuje oziroma jo skuša obvladati z nezakonitim delovanjem. I\li privolil v kompromis, ki mu ga je ponujala koalicija Slovenija, da bi gordijski vozel "izbrisanih" presekali z ustavnim zakonom. S tem bi bila ta problematika dokončno rešena. Za hrbtom koalicije Slovenija so Ropovi poslanci že pred dnevi vložili v državni zbor nov sistemski zakon (čeprav je eden že v parlamentarnem postopku), ki naj bi za silo rešil položaj. S tem so kršili poslovnik državnega zbora, na kar jih je moral opozarjati celo predsednik parlamenta Borut Pahor, ki je kljub pritiskom skušal ohraniti vsaj še nekaj zakonitosti. Pravne strokovnjake in vse, ki kaj dajo na pravno državo, pa pri vsem tem močno boli glava. Koalicija Slovenija, ki je očitno pripravljena na najrazličnejše scenarije, se je na to hitro odzvala in že v torek zjutraj v državni zbor vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov v podporo predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu o "izbrisanih", s čimer je spretno preprečila možnost, da bi državni zbor nadaljeval obravnavo sistemskega zakona in ga na hitro sprejel. Hkrati so v državni zbor vložili tudi predlog ustavnega zakona, s katerim bi bilo mogoče problematiko "izbrisanih" dokončno rešiti. Ta ustavni zakon bi nadgradil sedaj že znameniti 13. člen ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, in kar je v danem trenutku zelo pomembno, na ustavni zakon ni več mogoč noben referendum. Sedaj se postavlja vprašanje, ali ima vladajoča koalicija toliko volje, da bi se sporazumela o dokončni vsebini tega ustavnega zakona, saj je zanj potrebna dvetretjinska večina. Zadnje dogajanje nedvomno spominja na pretekle čase. Zdi se, da skušajo nasledniki prejšnje revolucionarne oblasti, ki so danes na oblasti, v Sloveniji spet uvesti nekakšno revolucionarno pravo, kar pomeni, da velja zakon močnejšega (oziroma tisto, kar jim ustreza), demokratično sprejeta ustava in zakoni pa so le za okras. Metod Berlec Zdi se, da skušajo nasledniki prejšnje revolucionarne oblasti, ki so danes na oblasti, v Slovenij spet uvesti nekakšno revolucionarno pravo, kar pomeni, da velja zakon močnejšega, demokratično sprejeta ustava in zakoni pa so le za okras. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m kazalo Človekove pravice O človekovih pravicah se govori po svetu in na Slovenskem zmeraj več, pa tudi same se z vsakim dnem bolj množijo. 11 Zmaga zdrauega razuma 12 Ali S. i, odhaja? Po ocenah političnih analitikov obstaja veliko možnosti, da Barbara Brezigar že maja odpotuje na novo delovno mesto v Haag. Nekateri upajo, da se to vendarle ne bo zgodilo. 16 Mešetarjenje z odlikovanji Nekdanji predsednik Milan Kučan je v času svojega mandata najvišja državna odlikovanja podeljeval kot za stavo, med množico prejemnikov pa so bile tudi osebe in organizacije, za katere bi težko trdili, da so bile do njih upravičene. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da so nekateri celo predlagali, da bi častni znak svobode, najvišje državno odlikovanje, preprosto odpravili. 18 Ulada izrinja parlament 20 Po Bolobičeveni scenariju 31 Obveščevalci, politiki in mediji Kam je izginilo iraško orožje za množično uničevanje? Strah pred Huseinovim kemičnim, biološkim in morda celo jedrskim orožjem je bil v samem središču argumentov za lanski vojaški poseg Američanov in njihovih zaveznikov v Iraku. Toda orožja, o katerem so bili tako prepričani, niso našli. So bile ocene napačne in kdo je kriv? a 2 Nastanek "trinajstega bataljona" 44 Skrivnost volilnega odločanja 56 Postati rokometna velesila Slovenija je na evropskem rokometnem prvenstvu na domačih tleh osvojila drugo mesto. Demokracija, p.p. 4315, SI -1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačic, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Znano je, da storilci svoje žrtve sovražijo Pogovor z Viktorjem Blažičem Znano je, da storilci svoje žrtve sovražijo, da jim ne odpuščajo, da prej žrtve odpuščajo svojim rabljem, svojim storilcem, kot pa storilci odpuščajo. In tu je ta obremenitev kot strah pred povračilom. V tej obremenitvi se odraža nestrpnost, teža krivde, ki visi nad storilci in njihovimi dediči, česar pa ti nočejo priznati. Tajkun (Stran 8) Filmi jo spravljajo v solze (Stran 10) Jara kača izbrisanih (Stran 14) Dosanjane sanje (Stran 15) (Ne)primerljive plače evroposlancev (Stran 19) Holdingova nedokončana zgodba (Stran 24) Jugogeneral Konrad Kolšek izgubil tožbo (Stran 26) Šola po meri človeka (Stran 27) Evolucija angleščine (Stran 30) Ne pustiti gledalca ravnodušnega (Stran 39) Prazgodovinsko steklo (Stran 40) Beli svet kralja Matjaža (Stran 47) Med dvema svetovoma (Stran 48) Zgodovinski uspeh (Stran 55) Božanski blišč (Stran 60) Deklaracija za mir (Stran 62) Etika, pravo in demokracija (Stran 65) pogovor Prizadeti odpuščajo, ne sovražijo Z Jožetom Možino smo se pogovarjali o oddaji Dosje: Zamolčani - moč preživetja. Pred Časom smo na TVS spremljali vaš dokumentarni film Zamolčani - moC preživetja. Kot je znano, je pred predvajanjem oddaje prišlo do zapleta, saj naj bi programska direktorica Mojca Menart odloČila, da se oddaja ne predvaja. Kaj se je dogajalo v zakulisju zgodbe? Oddaja je bila umaknjena s sporeda v petek, 9. januarja, pozno popoldne z obrazložitvijo, da je 10 minut predolga, kar je bil in je še meglen izgovor, saj sem za omenjeno dolžino pravočasno in pisno zaprosil odgovorno urednico Informativnega programa, ki temu ni nasprotovala Pa tudi če bi odgovorni v petek prvič slišali za tako dolžino, bi oddajo brez težav lahko predvajali, kar so potem z objavo na predvideni datum ob predvideni uri tudi dejansko dokazali. Po mojem mnenju je programska direktorica podlegla političnemu pritisku, saj, sodeč po strokovnih ocenah, oddaja ni bila predolga ne po režijski strukturi ne po vsebinski plati. Se več, dosegla je visoko gledanost, deležna je bila najbolj laskavih ocen v vseh slovenskih dnevnikih in številnih revijah. Oddaja je bila torej kakovostna in po tej plati programska direktorica ni imela razloga, da bi se mešala v dolžino, ki je bila dogovorjena. Kaj se je dejansko dogajalo v zakulisju in kdo je vlekel niti, pa ne vem, ker me ni bilo tam. V javnosti je krožila informacija, naj bi bili pritiski, da se oddaja ne objavi, prišli z zveze borcev? No, če je to res, bi se morali zvezi borcev ali posameznikom znotraj nje zahvaliti za nenadejano promocijsko podporo, saj je celoten zaplet kljub mučnim dnem zame in predvsem za pričevalce v oddaji navsezadnje spodbudil k ogledu številne gledalce, ki bi oddajo sicer prezrli. Ne vem, od kod natančno so pritiski prišli, a če pogledamo dogajanje tik pred objavo in negativne reakcije, ki so začele kapljati po 10 dneh, je oddaja vznemirila le nekatere iz zveze borcev. Po moji oceni gre za manjši del oziroma tiste, ki se pri razkrivanju medvojne partizanske represije čutijo ogrožene. Za veliko večino partizanov smo namreč v oddaji ugotovili, da so se udeležili boja za osvoboditev domovine, kar je osebna odlika in trajna zgodovinska vrednost. Ti partizani, ki za vosovsko nasilje niso odgovorni, mimo spijo, dobil sem celo nekaj pisem partizanov, ki jih je oddaja pretresla in se od takega divjanja distancirajo, podobno kot je storil partizan Janez Burkelj -ca, ki nastopa v oddaji. Tudi moji predniki in sorodniki, ki so sodelovali v partizanskem gibanju ali z njim, se za to, kar se je dogajalo, niso bojevali. Kako komentirate nekatere oCitke, med drugim izjave predsednika ZZB N0B Janeza Stanovnika, da je bila oddaja enostranska, v nekaterih delih neresnična in pravno nedopustna? V teh ocenah je gospod Stanovnik veliko povedal o sebi in o načinu obravnave NOB, ki gaje vajen. Če standard poročanja o NOB desetletja po vojni primerjamo z objektivnimi, uravnoteženimi in spravnimi sklepi oddaje, je razlika očitna V oddaji je namreč jasno in precizno predstavljen problem tistih žrtev partizanske represije, civilistov in partizanov samih, ld so zamolčani do danes; to so, sodeč po odzivih, razumeli skoraj vsi. Dokumentarec zamolčane žrtve postavlja ob bok drugim žrtvam, ki imajo vsaj priznan status in spominska znamenja. Gospod Stanovnik tega še ne zmore sprejeti. Potem ko je imelo politkomisarsko jedro v vseh medijih, šolstvu in politiki socialistične Slovenije vsaj 45 let v zakupu svojo resnico o dogajanju med vojno, je sedaj spotikanje ob blizu 5.000 zamolčanih žrtev in njihovih svojcev, ki so sploh prvič po skoraj 60 letih javno spregovorili o svoji stiski, slaba izkaznica predsednika ZZB, saj kaže na neprizanesljivost in nadaljevanje sovraštva do ljudi, ki si prizadevajo za dobro ime in grob svojih staršev. Ob tem, da prizadeti po vrsti ponavljajo, da ne sovražijo, ampak odpuščajo, čeprav od odgovornih niso slišali niti pojasnila, kaj šele opravičila. Razlog za tako krčevito in sovražno reakcijo je bržkone v dejstvu, da pri pobijanju civilnih oseb "v rundah" ni šlo za sistemsko napako, ampak je bila vo-sovska represija tolikšnega obsega pač del sistema samega. To dokazuje korespondenca partijskega vodstva, sploh pa učinki takih povelj na terenu. Število med vojno pobitih "izdajalcev" so ves čas po vojni prikrivali, in tudi po 13. januarju letos, ko smo povedali za število 4.098, so nad številom začudeni tudi borci sami. Če bi šlo le za ekscese, bi po vojni pač obsodili vsaj odgovorne za poboje družin, Romov in podobno. A tega ni bilo. V odporniškem gibanju, kot je bilo francosko, so odgovorne za zločine postavili pred sodišče takoj po vojni, pri nas pa zveza borcev v skrajnem primeru pod pritiski obsodi zločin brez zločincev. Nekatere izjave gospoda Stanovnika, ocena partijske zlorabe VOS in napovedi zbiranja informacij na lokalni ravni pa vendarle vzbujajo upanje, da želi borčevsko zvezo premakniti v pozitivno smer. Mihaela Praprotnik Na juriš, na juriš... Postkomunistična levica si s svojimi prizadevanji v primeru "izbrisanih" očitno zelo želi pridobiti 20.000 novih volilcev. Tako zelo, da je pretekli teden v prve bojne vrste poslala še predsednico Ustavnega sodišča RS Dragico Wedam Lukič. Slednja je mimogrede potožila, da so nekatere reakcije politike in komentarji presegli meje dobrega okusa in demokratičnega komuniciranja. Hja, prva odločba o "izbrisanih" je presegla vse to, pa še kaj zraven! Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m tri pike... Banane Pretekli teden so v ljubljanskem živalskem vrtu sklicali tiskovno konferenco, na kateri je nekaj vodstvenih medvedov, pardon, gospodov, povedalo, da je njihov živalski vrt tik pred bankrotom. Da razpada so rekli, da jim povsod nekaj pušča in da se bo prej ali slej vse skupaj sesulo. Samo za začetek bi, kot so rekli potrebovali 800 milijonov tolarjev, in sicer: 400 milijonov tolarjev za tekoče vzdrževanje (nabavo banan in podobno), 250 milijonov za dotrajan opičnjak in zverinjak, 75 milijonov tolarjev za ptičjo letalnico, 115 milijonov pa za obnovo vodovoda in kanalizacije. Ali bodo potrebovali tudi kaj denarja za medved-jak, niso povedali, je pa dejstvo, da so si tamkajšnji medvedje dobro postlali. Samo vrhovna medvedka, pardon direktorica, naj bi imela milijon tolarjev brutoplače, kar je toliko, da bi lahko z njimi plačala vsaj šest delavcev, vsakemu pa dala še kakšno banano in kokos za povrh. No, odgovorni v živalskem vrtu pravijo, daje milijon za direktorico mesečno le pljunek v morje v primerjavi s tistim, kar bi oni v živalskem vrtu dejansko potrebovali. Banane gredo namreč navzgor, njihova sponzorska sredstva pa navzdol. Res so reveži, zato se sprašujem, kje je zdaj Gros, ki je pred leti poslancem v parlamentu ponujal banane, nato pa čudno gledal, ker jih ni hotel nihče vzeti. Kapnik) mu je šele, ko je ugotovil, da v parlamentu v resnici sedijo medvedi. In to dobro plačani. Kar se tiče Grosa, imam občutek, da mu na las podoben postaja celjski župan Bojan Srot, ki je pred dnevi prišel na dan z nenavadno idejo, da bi slovenski parlament iz Ljubljane preselili v Celje. Občina bi bila, kot je dejal, pripravljena zagotoviti tako zemljišča kot denar, le da bi se bili vrli poslanci ljudstva pripravljeni iz Ljubljane voziti v Celje. No, njegov predlog v parlamentu ni naletel na prijazna ušesa, kar pa še ne pomeni, da je ideja slaba. Če vprašate spodaj podpisanega, bi z njegovim predlogom lahko rešili vsaj dve muhi na en mah, in sicer tako, da bi slovenski parlament z vsemi medvedi vred preselili v Celje, v ljubljanskega pa bi preselili živalski vrt. Opičnjak, zverinjak in medvedjak namreč v parlamentu že imajo, tako da razlike ne bi opazil skoraj nihče. No, kar se razlik tiče, so bili prejšnji teden nadvse posrečeni v Hrvaški rokometni zvezi, kjer so trdili, da so brez zmage nad Janezi ostali samo zato, ker je Pajovič nokavtiral njihovega Metličiča. Napaka. V resnici je Pajovič opravljal le strokovni okulistični pregled, kar pa je velika razlika. Če nas torej hočejo Hrvatje zdaj prepričati, da so brez zlate kolajne ostali samo zato, ker se je Pajoviču okulistični pregled ponesrečil, je bolje, da novinarsko konferenco naslednjič skličejo v živalskem vrtu. Za banane bo poskrbljeno. Aleš Kocjan > - umor. diktafon "Presunilo me je tudi, ko sem na televiziji videl, kako sta Danica Simšič in Borut Pahor v dvorani Tivoli tako medlo ploskala, kot da bi igrala Bangladeš in Zgornja Volta, ne pa Slovenija." (Zmago pl. Jelinčič je bil razočaran nad intenzivnostjo športnega navijanja veljakov združene liste.) "Zaradi teme o izbrisanih, ki je odprta in ki dobiva vrhunec v referendumu, nas bo še vse bolela glava." (Miran Potrč zdravi mačka zaradi izbrisanih, njegov poslanski kolega Aurelio Juri pa zaradi vatikanskega sporazuma.) "Zadovoljen sem, da je novi izbirni sistem tako dobro prestal preizkus in se potrdil prav pri imenovanju na enega najbolj občutljivih položajev, kot je generalni direktor policije." (Notranji minister Rado Bohinc je ponosen, da je ob pravem času vzpostavil nov način političnega kadrovanja.) "A Janez Drnovšek vse pove?" (Karmen Stavec ima rada skrivnosti. Če je treba, se izgovori tudi na skrivnostnega predsednika države.) "Selitev DZ v Celje bi bila racionalna." (Celjski župan Bojan Srot bi rad nekoliko razbremenil Ljubljano.) "V deželi Kranjski je zato nekaj gnilega, pa naše članstvo v Evropi gor ali dol." (Kolumnist dr. Miha Kovač zaznava neprijeten vonj po gnilobi. Je že tako, da riba smrdi pri glavi) "Dobro se spominjam, ko sem imel trebuh še kot pralna deska." (Igralec Rob Lowe se pri gledanju svojih starih filmov nostalgično spominja časov, ko je navduševal s svojo postavo.) "Pogosta pripomba učiteljic ravnateljem je, da jim dijaki mečejo žvečilne gumije v glavo." (Učiteljski sindikalist Branimir Štrukelj razkriva enega najelementarnejših problemov slovenskega šolstva.) "V LDS smo se odločili, da bomo vsak dan komentirali vsako novo laž, ki jo izreče Janez Janša." (Bogdan Biščak ima veliko časa za hobije, kamor očitno spada tudi lov na vsako izrečeno besedo opozicijskega prvaka.) "Nad organizacijo EP nisem navdušen. Nimamo policijskega spremstva, v dvorani je hladno, parket je pretrd." (Rokometaš RK Prule in hrvaški reprezentant Vedran Zrnič se ni dobro počutil na rokometnem prvenstvu.) O Demokracija • 6/2004 zgodbe modrosti tedna Nov cenovni udar Neskomna direktorica ZDO NSi razkrila kandidate Čeprav je vlada v času božično-novoletnlh praznikov sklenila, da se cene, ki so pod nadzorom države, do 1. maja 2004 ne bodo povečale, je le slab mesec pozneje obljubo prelomila. 1. februarja se je elektrika za gospodinjstva, javno razsvetljavo In manjše obrtnike podražila za štiri odstotke. Povprečna cena kilovatne ure za gospodinjski odjem znaša tako 20,23 tolarja, hkrati pa se je podražila tudi priključnina. S tem je vlada ugodila zahtevam elektrodlstrlbucijskih podjetij, ki so zahtevala skoraj 8-odstotno povečanje cen, to pa so utemeljevala s tem, da prihodki od prodaje energije ne zadoščajo za stroške nakupa In uporabo omrežja. Elektropodjetja naj bi torej poslovno leto 2003 končala z Izgubo v višini 6,6 milijarde tolarjev. Spomnimo, da se je cena elektrike povečala 1. maja lani, odstotek podražitve pa je bil skoraj enak letošnjemu. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da so elektropodjetja javna podjetja v državni lasti in da so na zaprtem slovenskem trgu tudi edini ponudniki električne energije. Povedano drugače, so popolni monopolisti. Dr. MIha Tomšič, nekdanji minister za energetiko, je za naš tednik že pred časom dejal, da so podražitve neutemeljene, če pa bi do njih vseeno prišlo, glede na vse okoliščine na trgu ne bi smele preseči 2 odstotkov. Poleg tega je opozoril, da je v elektrogospodarstvu precej notranjih rezerv in da bi bilo vse drugače, če bi Imeli pri trgovanju z električno energijo odprti trg. V tistih državah, kjer so monopol na tem področju odpravili, so tudi v elektrogospodarstvu opravili "temeljito shujševalno kuro, pri nas pa videvamo predvsem upravne reorganizacije In stolčkanje". Resnega povečanja učinkovitosti energetskega sistema še nismo doživeli, nobeno od novoustanovljenih podjetij, organov In uradov pa doslej še ni dalo pozitivnih učinkov. V tem je torej razlog za Izgube elektroenergetskih podjetij, ne pa vtem, da cene energije v Sloveniji precej zaostajajo za evropskimi, kot nam to pripovedujejo nekateri javni mediji. Tudi slovenske plače še zdaleč niso na evropski ravni, pa zato vladajoča koalicija ne reče, da bi jih bilo treba približati evropskim. V. K. "Obžalujem tudi, da smo že tretjič na neki izredni ali nujni seji za tako imenovane izbrisane. V tem času pa ni bilo rešenih na stotine stvari, nismo se zbrali na izredni seji za dohodnino, čeprav je odločba ustavnega sodišča stara sedem let. Za brezposelne, čeprav smo zakon vložili pred petimi leti in nikakor ne pride na vrsto, in tako naprej. (Politik Janez Janša) ••• "Zgrožen sem, kako se tik pred vstopom v EU politiki ukvarjajo predvsem z izbrisanimi, namesto s četrt milijona Slovencev, ki utegnejo kmalu ostati brez dela." (Družboslovec dr. Lojze Sočari) Letos bodo volitve v evropski parlament. Slovenija bo Imela sedem poslancev, ki se bodo priključili posameznim političnim skupinam znotraj parlamenta. Glavna politična sila v evropskem parlamentu je EPP-ED, skupina Evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) In Evropskih demokratov. V to skupino se bodo vključili poslanci Iz Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije In Slovenske ljudske stranke. Kot kaže, bodo omenjene stranke na volitve odšle vsaka s svojo listo (še vedno pa obstaja možnost skupne liste SDS In NSI). Že v lanskem letu je Imena kandidatov predstavila SDS, In sicer so to MIha Brejc, Jožef Jerovšek, Barbara Medved Šplletič, MIlan Oražen Adamič, Matjaž Šinkovec, Peter Verllč in Milan Zver, Pred dnevi pa je svoje "adute" javnosti predstavila tudi NSi. Kot so zapisali v Izjavi za javnost, predstavlja njihova kandidatna lista uravnoteženo spolno in Izobrazbeno strukturo ter regionalno zastopanost. Pa poglejmo, kdo so ti ljudje. Povsem pričakovano je nosilec liste Lojze Peterle, ki že sedaj opravlja vlogo opazovalca v evropskem parlamentu in ki mu napovedi kažejo dobro podporo volivk In volivcev. Preostala Imena na listi so nekoliko manj znana. Kandidati za poslance v evropskem parlamentu so še Ljudmila Nova, županja Moravč, Anton Kokalj, glavni tajnik NSi, Magdalena Šverc, docentka za pedagogiko In dldaktiko, Janez Vasle, nekdanji svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Grčiji, Maruša Novak, podjetnica, In Jernej Pavlin, predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSI. Po besedah predsednika stranke Andreja Bajuka upajo, da bo poleg nosilca liste izvoljen še en njihov kandidat oziroma kandidatka. M.P. Medtem ko naj bi bil po besedah vodstva ljubljanskega živalskega vrta ta na robu propada, zaradi česar bi mu bilo treba po pozivih vodstva čim prej pomagati, je pred kratkim v javnost prišel podatek o nič kaj skromni plači v. d. direktorice živalskega vrta Nine Ka-Iser. Njena brutoplača za prejšnji mesec je namreč znašala nekaj več kot milijon slovenskih tolarjev, kar je več, kot je plača ljubljanske županje Danice Simšič (okoli 950.000 tolarjev bruto). Kalserjeva se pred očitki o previsokih prejemkih brani z besedami, naj bi bila njena brutoplača veliko manjša, In sicer naj bi znašala "le" 630.000 tolarjev bruto, medtem ko naj bi razliko do milijona predstavljali različni dodatki, kot so za minulo delo, delovno obremenitev, stimulacijo In povračilo stroškov za prehrano In prevoz. Kakorkoli že obračamo različne izračune plače, ostaja dejstvo, da Kaiserjeva vsak mesec prejme okoli 700.000 tolarjev, kar glede na slovenske razmere, kjer povprečna plača znaša okoli 1 50.000 tolarjev, nikakor nI malo. Vodstvo ZOO pa bije plat zvona, naj jim nekdo priskoči na pomoč, ker naj ne bi Imeli dovolj denarja niti za izplačilo plač. Za začetek vsem skupaj predlagamo, da najprej znižajo plačo Kalser-jevl, potem pa bo mogoče kdo tudi začutil potrebo, da jim priskoči na pomoč. A. K. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 O pro&contra \ Ta j kun Ob novici, da Marjan Rekar vnovič menja delovno mesto, pred odhodom z mesta svetovalca predsednika uprave Adrie Airways pa si je kupil še za 100.000 evrov delnic tega nacionalnega letalskega podjetja, človek ne more ostati miren. Pa ne samo zaradi 24 milijonov tolarjev, ki jih je vložil v nakup, ampak predvsem zato, ker je Rekar tipičen primer "tranzicijskega menedžerja", ki se seli iz enega podjetja v drugega, od enih državnih jasli k drugim. Spomnimo se ga kot "velikega sa-natorja" Slovenskih železnic, v resnici pa je po njegovem odhodu v sistemu ostalo še večje finančno razsulo. Nato se je preselil v Slovensko razvojno družbo (SRD), kjer je nasledil Uroša Koržeta, v j avnosti znanega kot grobarja podjetij. Tudi Rekar se v SRD ni proslavil, njegova zasluga je to, da javnost za marsikaj, kar se je dogajalo pri prelivanju državnega denarja v podjetja, ki so dobesedno zbežala pod okrilje SRD, ni izvedela. Med znamenitejšimi je sodoben in predvsem zelo drag nogometni stadion. Kaj kmalu se je poslovil z vseh funkcij in pristal v družbi Adria Airways, uradno kot svetovalec direktorja, neuradno pa naj bi vodil in nadziral predvsem več kot pol milijarde tolarjev vredno graditev hangarja za novo vladno letalo, ki naj bi bilo na brniškem letališču pristalo septembra lani. Letala ni, kako je Slovenski politični prostor še nikoli v svoji zgodovini ni kazal tako protislovne podobe, kot jo kaže v začetku leta 2004. Že kontroverzna odločba ustavnega sodišča o izbrisanih, ki je bila izdana marca lani, je nakazovala, da se bodo tranzicijski tokovi usmerili v povsem novo smer, to pa je obujanje diskurza o (nestrpnosti. Izraz "strpnost" je v javnosti to- Fašizem namreč, da svojo priljubljenost gradi na populizmu in širjenju nestrpnosti do "grešnih kozlov", s čimer so mišljeni "izbrisani", podobno kot v nacistični Nemčiji Judje. Seveda poskušajo tranzicijski plenilci svoje primerjave legitimizirati s tem, da je "izbrisane" pravzaprav povzročila Demosova vlada, iz katere izhajata tudi Janša in Peterle (s čimer želijo opo- Poanta fašizma v Sloveniji pa je ravno v načinu etiketiranja političnih nasprotnikov. s hangarjem, ne vemo natančno, Rekar pa odhaja novim izzivom naproti. S 1. marcem naj bi prevzel mesto predsednika uprave družbe Siteep, ki je nastala z združitvijo Pa-pa Telematike in Tegrada. Dejavnost družbe, ld naj bi jo vodil, je med drugim polaganje telekomunikacijskih vodov za Slovenske železnice, Telekom in Eles. Na novem delovnem mestu bo torej Rekar delal z družbami, ki so v večinski državni lasti, država pa ima tudi v družbi Siteep prek obeh državnih skladov - Kapitalske družbe in Slovenske likokrat omenjen, da se je povsem izvodil. Videti je, da se tega dobro zavedajo tudi glavni plenilci tranzicije, zato so ob bok strpnosti postavili pojem, ki je sicer že star, a na neki način nov - fašizem. Tako nas v zadnjem času usmerjevalci javnega mnenja skušajo na vsak način prepričati, da je Slovenija dežela, v kateri vedrijo fašisti, ki manipulirajo z ljudmi in ustvarjajo ozračje nestrpnosti. Zakaj sploh govor o fašizmu? Verjetno je za to najbolj kriva zadnja raziskava Politbarometra, kije morda še najbolj neprijetno presenetila Marjan Rekar je slovenski tajkun, ki s hitro menjavo služb bogati na račun davkoplačevalcev. bila tudi Adria Airways, družba, ki jo je v tistih časih vodil partijski veljak in zdajšnji predsednik sveta nacionalne RTV. Po odhodu iz SRD, kjer je še pred tem poskrbel za začetek likvidacije družbe, je Rekar odšel na Holding Ljubljana, družbo, katere večinski lastnik je mesto Ljubljana. Nekje vmes se je njegovo ime pojavljajo kot ime primernega kandidata za generalnega direktorja nacionalne RTV. V tistem času se je Rekar proslavil še kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega podjetja Energetika, ki je tudi v večinski mestni lasti. Poleg tega je vodil družbo Stadion, d. o. o., ki naj bi v Ljubljani zgradila odškodninske družbe - pomembnejši lastniški delež, več kot petina pa je v lasti finančne družbe Triglav. Če smo še pred časom pisali, da je Rekar "človek za vse", pa danes vse skupaj postaja skrajno neokusno. Pa ne zato, ker bi imeli kaj proti Rekarju, ampak zato, ker je to tipičen primer ravnanja vladajoče elite v državi, ki na prava mesta postavlja prave ljudi, ki pridejo, opravijo, kar jim naložijo vrhovni vodje, in odidejo. Vsakokrat seveda bogatejši! Takšno bogatenje na račun slovenskih davkoplačevalcev pa je več, kot lahko prenese pošten državljan. Kar je preveč, je preveč! Vida Kocjan dežurnega anketarja Nika Toša, ki je skušal povečanje podpore SDS ter SNS opravičiti s tem, da so Slovenci očitno dovzetnejši za nestrpne politike. Pri njegovi razlagi mu pomagajo Matjaž Hanžek in njemu podobni, ki skušajo z različnimi konstrukti v javnosti ustvariti vtis, da so slovenske razmere podobne nemškim v času vzpona nacizma na oblast v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Kontinuitetni medijski manipula-torji gredo v svojem zagrizenem pretiravanju celo tako daleč, da primerjajo prvaka opozicije Janeza Janšo s Hitlerjem (prej bi to lahko pripisali komu iz vladnih vrst). Očitajo mu zoriti na domnevne napake slovenske osamosvojitve). Zlasti slednji se bo pred volitvami v evropski parlament zagotovo soočil z zelo nizkimi udarci, ki bodo segali vse do Bruslja. Vse to pa pokaže, v kakšnem fašističnem ozračju pravzaprav živimo. Poanta tega fašizma je prav v načinu etiketiranja političnih nasprotnikov. Gre torej za razliko med imaginarnim fašizmom, o katerem govori tranzicjska levica in ga pripisuje vsem svojim nasprotnikom, in realnim fašizmom, ki ga tranzicijska levica prek svojih glasil izvaja. Le-ta se najbrž zaveda, da si je z odpiranjem teme o "izbrisanih" zabila avtogol in sedaj ne more izstopiti iz začaranega kroga neplodnih polemik. Prav to pa je razlog, da so mnogi pripravljeni spodnesti celo temelje slovenske državnosti, da bi se izvili iz neprijetnega položaja, hkrati pa obiskujejo partizanske proslave, na katerih se govori o temeljih slovenske državnosti in antifašističnem boju. Kakšno simbolno zvezo imajo omenjene proslave s tranzicijskim fašizmom, pa naj bralci presodijo sami. Gašper Blažič O Demokracija • 6/2004 kolumna Človekove pravice Dr. Janko Kos O človekovih pravicah se govori po svetu in na Slovenskem zmeraj več. pa tudi same se z vsakim dnem bolj množijo. Pravice manjšin, pravice učencev, pravice staršev, pravice Romov, pravice 'izbrisanih", pravice homoseksualcev, pravica do splava, pravica do evtanazije, pravica do džamij, pravice lovcev in še vseh drugih. Kje so meje teh pravic, kje njihova upravičenost, kje njihov temelj? Postale so samoumevna last evrop-sko-ameriške civilizacije, ne pa še islamskega sveta in postkonfucijanske Kitajske - dokler ju ne bo obvladal duh Zahoda. Nastale so iz evropskega razsvetljenstva, leta 1776 so prešle v ameriško Deklaracijo neodvisnosti. V tej beremo, da je Stvarnik napravil ljudi "enake", zato vsem pripadajo "naravne" in "neodtujljive" pravice. V podobni francoski deklaraciji iz leta 1789 Boga ni več, ljudje se kar "rodijo" z enakimi "naravnimi" pravicami in konec. Deklaracija OZN iz leta 1948 je bila seštevek ameriških in francoskih idej, toda Boga v njej zagotovo ni več. Prav to je problem. Kako naj pripadajo ljudem "enake", "naravne", "neodtujljive" pravice brez Boga, ki ustvari človeka po svoji "podobi" in mu s tem podeli trajno, nesprejemljivo, "naravno" bistvo? Če Boga ni, takšno bistvo izgine in s tem pravice, ki izhajajo iz njega. Če bi si človek sproti izumljal svoje bistvo, ga z zgodovino spreminjal, z biološkimi posegi celo na novo oblikoval, bi si tudi sam določal pravice, te pa bi bile poljubne, samovoljne in začasne. Prav to sta hotela največja ateista 19. stoletja Mane in Nietzsche. Za Marxa že leta 1844 človek "kot tak" ne obstaja, so samo buržuji in proletarci, za vse enake človekove pravice so videz, prazne abstrakcije, ideološka prevara. Nietzscheju so pravice zahteva volje do moči, pravica je v moči in zato zmeraj pravica močnejšega. To pa je bila tudi Mar-xova misel - delavski razred ima pravico do revolucije, kar postaja z zgodovino največja moč, njegova pravica je uveljavitev te moči. Podobno so mislili nacionalsocialisti - pravica arijske rase je v njeni biološki moči in premoči. To misel je do konca domislil že Dostojevski, pri Slovencih Bartol. "Če ni Boga in nič ni resnično, je vse dovoljeno." Drugače povedano - zmeraj enako človekovo bistvo sploh ne obstaja, pravice si vsakdo lahko izmišlja sam, po svoji potrebi in moči. Tej logiki je izrecno pritrdil največji ateist 20. stoletja Sar-tre. Če ni Boga, ostaja človek brez vnaprej določenega bistva, za vse obvezna etika izginja in z njo "neodtujljive" človekove pravice. Po Sartru je neiskrenost evropskih ateistov v tem, da odpravljajo Boga, ohraniti pa želijo "naravno" pravo s pravicami vred. In res, misel o človekovih pravicah je lahko nastala samo v Evropi iz judov-sko-krščanske tradicije, oplojene s poznoantično filozofijo. Brez tega temelja je njihova veljava negotova. Človekove pravice ogroža brez-temeljenost. Od tod prihaja v konkretnih življenjskih položajih do nesoglasja, celo do nasprotja med tistimi pravicami, ki so bile v 18. stoletju razglašene za temeljne. V ameriški deklaraciji so to bile pravica do življenja, pravica do svobode, pravica do sreče. Francoska je za temeljne priznala pravico do svobode, pravico do lastnine, pravico do varnosti in odpora zoper zatiranje. Pravica do življenja se tu več ne omenja - kot uvod v skorajšnje usmrtitve pod giljotino? Ali kot dokaz, da se človekove pravice, brž ko jim zmanjka presežni temelj, med sabo začenjajo izključevati, s tem pa razveljavljati. Odgovor na vprašanje, katera pravica je bolj prava, ni več mogoč. Ko je smrtna kazen odpravljena in krivec obsojen na dosmrtno ječo, se mu prizna pravica do življenja, ne pa do svobode in sreče. Ko se splav dovoljuje, se otroku odreka pravica do življenja, pravica do svobode in sreče pa se prizna tistim, ki naj jim splav omogoči oboje. Ko se starši ločujejo, je otroku vzeta pravica do sreče, priznana pa enemu od staršev ali obema. Zakoni, ki urejajo uporabo temeljnih pravic, jih praviloma enim odrekajo in drugim dajejo. In ti so praviloma močnejši. S tem postajajo pravice moč in igra moči. V modernem svetu, nagibajo-čem se v nihilizem, dekadenco, anarhijo, se hote ali nehote zamol-čuje, da obstajajo poleg osebnih pravic tudi skupnostne. Narodne, verske, državne in socialne skupnosti imajo pravice, ki niso navaden seštevek osebnih pravic. Samo zato lahko govorimo o pravicah narodnostnih manjšin pa tudi o pravicah prav tako obstoječih večin. Ko zavračamo genocid, mislimo na pravico neke skupnosti do življenja. Židom so jemali to pravico ne kot posameznikom, ampak kot članom skupnosti. Od tod nova vprašanja za debato o človekovih pravicah. Kdo je izvir teh pravic - posameznik ali skupnost? Kakšna je pravica Zidov do poselje-vanja Palestine in kakšna pravica arabskih domačinov? Kakšna je pravica Slovencev, da živijo "na svoji zemlji", in kakšne so pravice priseljencev, ki niso avtohtona manjšina? S tem se izkaže, da so temeljne pravice sicer "naravne" in zato absolutne, vendar samo v svoji abstraktni splošnosti. Brž ko jih prestavimo v konkretno zgodovinsko življenje, so odvisne od okolja, zgodovine in tradicije. Kakšne so torej pravice "izbri- sanih", pravice lovcev, pravice muslimanov na Slovenskem? Odgovor je mogoč samo na ravni, ki jo je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice nedavno označil kot potrebo po razumnem ravnotežju med različnimi interesi posameznikov in skupnosti, s tem pa tudi med njihovimi različnimi pravicami - temeljnimi in delnimi, "naravnimi" in zgodovinskimi. Vse drugo vodi v demagogijo abstraktno razumljenih pravic samih na sebi. Pravo ime za takšno demagogijo je vrednostni nihilizem. Odgovor je mogoč samo na ravni, ki jo je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice nedavno označil kot potrebo po razumnem ravnotežju med različnimi interesi posameznikov in skupnosti, s tem pa tudi med njihovimi različnimi pravicami -temeljnimi in delnimi, "naravnimi" in zgodovinskimi. Vse drugo vodi v demagogijo abstraktno razumljenih pravic samih na sebi. Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 O razkritje Ime in priimek? Irena Kogoj-Regina. Kje ste prišli na svet? V Murski Soboti. Kdaj? 4. julija. Kako bi označili svoj značaj? Kot mešano sadno solato, v kateri lahko najdeš tudi kakšno grenivko. Ste bogati? Čustveno sem zelo bogata, kar pa se materialnosti tiče, moram reči, da imam to srečo, da mi ničesar ne manjka. Verjamete v Boga? Ja, vendar na svoj lastni način. S čim se prevažate? Največ z avtom, potem pa z avtobusom, vlakom, rolerji in peš. Na slovenskem izboru za Evrovizijo (EMA) ste si že zagotovili nastop v finalu. Kaj si od njega obetate? Moja pričakovanja so se nekako že uresničila, saj sem si želela priti v finale. Za naprej pa si želim tako dober nastop kot na predizboru in seveda to, da bo moja pesem poslušalcem pustila kar najboljši vtis. Se vam zdi sedanji način izbora boljši od starega? Ja, ker je ponujena možnost več tekmovalcem in s tem napetost narašča. Zakaj ste se odločili, da boste svojo pesem odpeli v prekmurščini? Ker je prekmurščina avtentično in tradicionalno narečje, ki je povrh vsega še zelo spevno. Ne nazadnje pa tudi zato, ker sem Prekmurka in to znam najbolje Kakšna se vam zdi konkurenca? Vsi se trudimo po najboljših močeh. Slaba stvar pri takšnih tekmovanjih je to, da se glasbe nikakor ne da meriti, tako kot recimo v športu, kjer ti ura pove, da si bil najhitrejši in s tem najboljši. V glasbi težko določiš konkurenco, lahko jo določiš le glede na število oboževalcev, ki kličejo zate, a to so že druge zadeve, ki s samo glasbo nimajo veliko skupnega. Glede na to, da ste iz Prekmurja, znate speči prekmursko gibanico? Zdaj že lahko rečem, da jo znam, saj sem se je letos prvič lotila. Moram reči, da je bila odlična. Kaj pa kaj drugega? Pravijo, da sem specialistka v peki tort in da bi morala odpreti slaščičarno, če že ne restavracije. Vaša najljubša jed? Nasplošno zelo rada jem, pravzaprav uživam v hrani, vsekakor pa so mi najljubše testenine. Pa pijača? Si morate misliti — voda. No, ob kakšni posebni priložnosti mi je všeč kozarec šampanjca. Skriti kotiček? Postelja, tja se zavlečem, kadar želim imeti mir, včasim sem se v postelji tudi učila, tja grem tudi, kadar mi je hudo... Hobi? Vse po malem. Smučanje, rolanje, ležanje na plaži, reševanje križank, filmi in risanke, ples, rada hodim po trgovinah in si ogledujem stvari, čeprav ne kupim veliko, pravzaprav kupim bolj malo. Najljubši kos oblačila? Pižama. Pesem, ki si jo najraje prepevate? Ta čas je to Plave oči. Vaše najljubše dnevno opravilo? Spanje. Imate kakšen recept za premagovanje žalosti? Če bi ga imela, bi bila zdaj že bogata. Pesnik, ki ga ne morete pozabiti? Če bi izpostavila le enega, bi drugim naredila krivico. Knjiga vašega življenja? Galeb Jonatana Livingstona, ker sem jo prebrala v svojih zelo kritičnih letih in mi je zelo pomagala. Film, ki vas je spravil v solze? Teh pa je preveč, da bi jih naštela. IRENA KOGOJ-REGINA © Demokracija • 6/2004 naslovna zgodba Zmaga zdravega razuma Burno dogajanje v zvezi z razvpitim sporazumom med Slovenijo in Svetim sedežem je očitno dobilo epilog. V sredo, 28. januarja, je državni zbor s 44 glasovi za in 12 proti ratificiral omenjeni sporazum, ki je bil podpisan že pred dobrima dvema letoma in ga je vlada v začetku leta 2002 poslala v presojo ustavnemu sodišču. Sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem, ki ureja položaj Katoliške cerkve v Sloveniji, je tako mejnik v odnosih med državo In Cerkvijo, še posebej zato, ker so pogajanja o položaju Cerkve v Sloveniji trajala kar 12 let, z ratifikacijo sporazuma pa se je Slovenija pridružila državam, ki imajo odnos med Cerkvijo In državo urejen s sporazumom. Trnova pot do sporazuma Sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem je kljub svojemu splošnemu značaju kar nekaj let buril duhove v Sloveniji, saj je bilo mogoče neštetokrat slišati namige, da je protiustaven in da bi pomenil uvedbo krščanstva kot državne religije. Pogajanja o besedilu sporazuma so se začela že sredi leta 1999, vendar je že leto dni kasneje prišlo do zastojev. Drugi krog pogajanj jeseni 2001 je prinesel javno objavo besedila sporazuma, kar je vzbudilo silovite reakcije, večina pa se jih je vrtela okrog vprašanja, v kakšnem razmerju sta državno in kanonsko pravo in kakšna pravna oseba je Cerkev (javnopravna ali zasebnopravna). Omenjeno dilemo je pred leti za Dnevnik razjasnil nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek: "Oseba javnega prava mora imeti ta status izrecno podeljen, če ga nima, je oseba zasebnega prava." Mag. Matevž Krivic pa je po javni objavi besedila protestiral predvsem zaradi t. i. šolskega člena, ki naj bi dopuščal posege Svetega sedeža v slovensko šolstvo. Zaradi zapletov z vatikanskim sporazumom je bilo tako izrečenih kar nekaj ostrih kritik na račun LDS, zlasti s strani koalicijske partnerice ZL, ki je zahtevala ustavnopravno presojo omenjenega sporazuma. Ustavno sodišče je decembra 2003 v javnost posredovalo ugotovitev, da omenjeni sporazum ni v neskladju z ustavo, vendar pod pogojem, da Cerkev tudi na mešanih področjih upošteva slovenski pravni red. Sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem bo končno uredil razmerje med državo in Cerkvijo. Ljubljanski nadškof Franc Rode (levo) in zunanji minister Dimitrij Rupel (desno) sta bila po ratifikaciji sporazuma zadovoljna. Zadnji ostanki stalinizma Parlamentarna razprava ob ratifikaciji sporazuma med vlado RS in Svetim sedežem pa je pokazala, da je odnos do najštevilčnejše verske skupnosti v Sloveniji še vedno zelo ambivalenten. Tako je še vedno navzoč nekakšen strah pred "prevlado RKC nad laično družbo in ustavno zasnovo naše države", kot se je izrazil Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZL. Poleg poslancev ZL so proti ratifikaciji sporazuma glasovali tudi poslanci SNS in nekoliko presenetljivo poslanci stranke mladih, čeprav sama stranka v izjavi za javnost aprila 2001 (izjava je objavljena na spletnih straneh, op. p.) izrecno ne nasprotuje sklenitvi sporazuma, ampak meni, da sporazum ni potreben. Povsem nasprotno menijo v koaliciji Slovenija. Lojze Peterle (NSi) je Izrazil obžalovanje, da je samo ta država izrazila dvom o ravnanju partnerja in mu na neki način pripisala možnost, da bo ravnal proti zakonitemu redu, ki velja v Sloveniji. Ratifikacijo je poleg NSI podprla tudi SDS, ki je nagajanje pri pripravi sporazuma s Svetim sedežem označila za "zadnje trzljaje stalinizma na Slovenskem". Ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem pa je že pozdravil vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Korak naprej v odnosu s Cerkvijo Kljub pomembnemu koraku, ki ga je z ratifikacijo sporazuma napravil državni zbor, pa sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem ne prinaša nič bistveno novega. Sporazum je namreč splošne narave (po mnenju nekaterih pravnikov celo "vsebinsko prazen") in samo opredeljuje položaj Cerkve, medtem ko pušča nekatera vprašanja še odprta. Dejstvo pa je, da je zelo pomemben zato, ker zapolnjuje pravno praznino na področju razmerja med državo in verskimi skupnostmi, po drugi strani pa zmanjšuje manevrski prostor predvolilnih manipulacij, ki se nanašajo na Cerkev. Pri tem je ugodno tudi to, da sporazum dejansko ponuja alternativo t. i. strogi interpretaciji načela ločitve verskih skupnosti od države. Najpomembnejše pa je, da gre za prvi resen poskus urejanja razmerij med dvema institucijama na podlagi pravic verujočih (gre za svobodno izpovedovanje vere in s tem povezane dejavnosti, kar mora država omogočati). Nedvomno bo sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem pripomogel tudi k večji kredibilnostl naše države v svetu. Lahko bi torej rekli, da je v vrtincu polemik in zavlačevanja vendarle zmagal zdrav razum. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 Dejstvo je, da je sporazum zelo pomemben zato, ker zapolnjuje pravno praznino na področju razmerja med državo in verskimi skupnostmi, po drugi strani pa zmanjšuje manevrski prostor predvolilnih manipulacij, ki se nanašajo na Cerkev. © Po ocenah političnih analitikov obstaja veliko možnosti, da Barbara Brezigar že maja odpotuje na novo delovno mesto v Haag. Nekateri upajo, da se slednje vendarle ne bo zgodilo. V naelektrenem ozračju, ki ga v zadnjih tednih povzroča problematika tako imenovanih izbrisanih, je nekako neopažena ostala novica, da se je vrhovna državna tožilka in nekdanja predsedniška kandidatka Barbara Brezigar prijavila za mesto nacionalnega predstavnika v evropskem uradu Eurojust, ki koordinira delovanje sodnih oblasti držav članic Evropske zveze. Če bo v Sloveniji dobila podporo za opravljanje te funkcije, bi Brezigarjeva svoj štiriletni mandat nastopila z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo maja letos, seveda ob pogoju, da jo Janez Drnovšek predlagala za to funkcijo (poleg nje se za ta položaj poteguje še javnosti neznana višja državna tožilka Malči Gabrijelčič) in da nato na tajnem glasovanju v državnem zboru dobi 46 glasov poslancev. Presenetljiva odločitev Takšna odločitev Barbare Brezigar je za nekatere v pomladnih krogih presenečenje, to pa predvsem zato, ker si je Brezigarjeva na zadnjih predsedniških volitvah pridobila velik politični kapital (v drugem krogu je v dvoboju z Janezom Drnovškom dobila 44 odstotkov gla- sov in nedvomno bi jih dobila še več, Ce bi imela takšne možnosti za predstavitev, kot jih je imel nekdanji predsednik vlade Drnovšek), ki bi ga lahko zdaj unovčila bodisi na hitro bližajočih se volitvah za evropski parlament, bodisi na jesenskih dr-žavnozborskih volitvah. No, Brezigarjeva očitno ni takšnega mnenja. Pravi namreč, da je prišla do spoznanja, da v Sloveniji čas še ni dozorel za nove ljudi in da se ji torej sodelovanje na volitvah za zdaj še ne izplača, po drugi strani pa je delo nacionalnega predstavnika v visokem pravnem uradu Evropske zveze zanjo izziv. V preteklosti je namreč sodelovala v veliko primerih mednarodnega kriminala in očitno jo je to področje pritegnilo. To sta torej dva razloga, zakaj se je prijavila na mesto nacionalne predstavnice v Eurojustu, nedvomno pa jih je v ozadju še nekaj. Eden je verjetno ta, da si z velikim političnim kapitalom, ki ga je nabrala, zagotovo ne želi postati samo poslanska v državnem zboru ali poslanka v evropskem parlamentu (čeprav je to položaj, ki si ga želi mnogo slovenskih politikov) in so njeni cilji nekoliko višji, drugi, mogoče tehtnej- ši razlog pa je, da se hoče vsaj za nekaj časa umakniti iz zamočvirjenega slovenskega političnega prostora (ki napade in diskreditira vsakega, ki ni po volji postkomunistični levici) in si malo oddahniti. Za kaj takšnega v zadnjih nekaj letih ni imela veliko časa, saj ji je levica vsakokrat, ko se je pojavila priložnost, poskušala kaj podtakniti. Najvztrajnejši so bili aktivisti levice pri poudarjanju domnevne napake, ki naj bi jo bila storila s tem, ko zavrgla ovadbe zoper vpletene v zadevi De-pala vas. Čeprav je Brezigarjeva ves čas svojo odločitev odločno branila Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar mora za mesto tožilke v Haagu, če jo bo seveda Če bo postkomunistična levica podprla I Janez Drnovšek predlagal na to funkcijo, v državnem zboru zbrati podporo 46 poslancev, tožilko v Haagu, bo to nedvomno podpi O Demokracija • 6/2004 politika V koaliciji Slovenija so pričakovali, da bo Brezigarjeva posegla v letošnji volilni boj. Kljub njeni sedanji odločitvi upajo, da si bo premislila. Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 O in poudarjala, da si je pred odločitvijo pridobila kar pet različnih pravnih mnenj, ki so govorila, da je treba ovadbe zavreči, so aktivisti tran-zicijske levice vseskozi ponavljali, da je bila njena odločitev politična. Ko to očitno pri volilcih ni nateletelo na zaželen odziv (njena priljubljenost se v predsedniški tekmi zaradi tega ni prav nič zmanjšala), so ji poskušali nekateri mediji podtakniti za lase privlečeno zgodbo o tem, kako naj bi bila z Janezom Janšo in nekaterimi drugimi sodelovala na sestankih, na katerih naj bi načrtovali aretacije policijskega vohuna Milana Smolnikarja pri Depali vasi leta 1994 (slednje je v Mladini trdil nekdanji šef specialne enote policije Vinko Beznik). Že na prvi pogled dokaj neverjetna zgodba se je sesula tisti trenutek, ko bi Mladina in Beznik morala predložiti trdnejše dokaze, kot so besede užaljenega upokojenega šefa policijskih specialcev, pa jih nista. Za povrh so vsi tisti, ki naj bi bili sodelovali na sestankih, ki jih je omenjal Beznik, to zanikali, nekateri pa zoper njega napovedali tudi tožbe. Tako od velike zgodbe ni ostalo praktično nič, trditve pa so se obrnile celo proti njihovemu avtorju, ko je v intervjuju za Mladino bolj nehote kot hote priznal, da je v dneh, ko so odstavljali Janeza Janšo, ukazal polno bojno pripravljenost svoje enote, kar je bilo v nasprotju z zakonodajo. (Generalna državna tožilka Zdenka Cerar nam je že pred časom, ko smo jo povprašali, ali bo zaradi tega zoper Beznika sprožila kazensko ovadbo, odgovorila, da kolegij tožilcev v njegovem dejanju ni odkril kaznivega dejanja.) A to ni bilo vse. Vrh napadov na Brezigarjevo je sledil septembra lani, ko je Zdenka Cerar na zahtevo eks-centričnega Zmaga pl. Jelinčiča nenavadno hitro sprejela odločitev, da bo odredila strokovni nadzor nad delom vseh okrožnih tožilcev, ki so sodelovali v zadevi Depala vas. Tisto, kar je bilo najbolj nenavadno pri tej odločitvi, je to, da po ustaljeni praksi tožilstvo javnosti ni obveščalo o uvedbih strokovnih nadzorov nad svojimi tožilci, zdaj, ko je šlo za primer, v katerem je sodelovala Barbara Brezigar, pa je svojo prakso nenadoma spremenilo, generalna državna tožilka pa je bila razloge za odredbo nadzora pripravljena pojasniti celo v najbolj gledani večerni informativni TV-oddaji Odmevi. In da bi bila mera polna, je Zdenka Cerar na koncu še sporočila, da javnost z izidi strokovnega nadzora ne bo seznanjena, kar pomeni, daje bilo vse skupaj namenjeno le diskreditaciji Brezigaije-ve v javnosti, ki na ta način nikoli ne bo imela pravice zvedeti, ali je bilo v ravnanju Brezigarjeve v primeru Depala vas res kaj spornega ali ne. Podpora iz pragmatizma? Glede na vse to seveda ne preseneča, da si želi Brezigarjeva po vseh napadih in diskreditacijah oditi v drugo, manj klavstrofobično in stresno okolje, kjer bo lahko v miru opravljala svoje delo, čeprav je po drugi strani škoda, da ne bomo mogli videti, kako bi ji bodisi na državnoz-borskih, bodisi na "evropskih" volitvah uspelo unovčiti kapital, ki si ga je nabrala v zadnjih letih. Če sodimo po nekaterih anketah, bi bila lahko pri tem zelo uspešna. Po anketi je namreč kar 45 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi volilo listo, na kateri bi bila Barbara Brezigar, medtem ko bi bilo proti oziroma je ne bi volilo le 41 odstotkov vprašanih. Slednje poleg tega, da morda le ne drži mnenje Brezigarjeve, da Slovenci še niso pripravljeni na spremembe, kaže na to, da ji je kljub nenehnim napadom in diskreditacijam v javnosti uspelo ohraniti oziroma še za en odstotek povečati priljubljenost, ki jo je imala konec leta 2002, in da bi na morebitnih volitvah igrala vse prej kot obrobno vlogo. Seveda je za zdaj govorjenje o tem, ali bo Brezigarjeva maja v resnici odšla v Haag, pogojno, saj jo mora pred tem za to delovno mesto predlagati Janez Drnovšek (slišati je, da se bo to verjetno zgodilo), nato pa mora Drnovškov predlog z relativno večino (46 glasov) podpreti še državni zbor. Tu pa bi znale biti stvari še zelo zanimive. Dejstvo je namreč, da bi bilo za postkomunistično levico po eni strani najelegantneje, da bi kandidaturo Brezigarjeve podprla, saj bi se tako znebila zelo resne morebitne politične nasprotnice na bližajočih se volitvah, po drugi strani pa bi bilo lahko takšno glasovanje zanjo bla-maža, saj verjetno ne podpreš kar tako kandidata, ki si mu v preteklosti vseskozi nasprotoval. Glasovanje v državnem zboru bo tajno, pri tem pa se lahko zgodi in skrije marsikaj. Odhod Brezigarjeve v Haag bi pomenil, daje levici z napadi nanjo uspelo doseči zastavljeni cilj; to je njeno izločitev iz volilnega boja. To pa je velika škoda, saj bodo na volitvah odločale malenkosti. Ob naraščajoči podpori koaliciji Slovenija bi bila Barbara Brezigar več kot dobrodošla, saj zadnje javnomnenjske ankete kažejo večje volilne premike in s tem resno možnost za večje politične spremembe. Zato bi bilo toliko bolje, če bi Barbara Brezigar posegla v slovenski volilni boj, saj je samo z vztrajnostjo mogoče nekaj doseči. Aleš Kocjan iidaturo Barbare Brezigar za iz politične preračunljivosti. Volilni kapital, ki si ga je Barbara Brezigar nabrala kot kandidatka na predsedniških volitvah, še ni splahnel. Škoda bi ga bilo zavreči. periskop Jara kača izbrisanih V ponedeljek je bila v državnem zboru izredna seja, ki pa ni prinesla nobenih rezultatov. To je bilo pričakovati že pred njenim začetkom, kajti niti znotraj vladne koalicije, kaj šele med koalicijo in opozicijo ni bil dosežen konsenz glede rešitev, zapisanih v sistemskem zakonu. Seja se je v ponedeljek pozno zvečer klavrno končala - brez določitve novega roka za zakonodajni referendum o t. i. tehničnem zakonu in z obstrukcijo poslancev iz vrst SDS, NSi, SLS in SNS. Rešitve vprašanja t. i. izbrisanih še vedno ni videti. Potekajo pogovori, seje parlamentarnih odborov, sklicane so izredne seje, a vse zaman. Slovenske politične stranke ne najdejo soglasja glede rešitev, ki jih zagovarjajo. Najbliže so si bile, ko so tekli pogovori o tako rekoč edini korektni in sprejemljivi rešitvi - o sprejetju ustavnega zakona, pa še to upanje, ki je delo le nekaj dni, je zatrla vladna koalicija oziroma naveza LDS in ZL na čelu z ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem, kije pod mizo pripravljala novo besedilo sistemskega zakona, namesto da bi ves trud vložila v iskanje rešitve ustavnega zakona. Medtem ko predsednik vlade nenehno zatrjuje, da je vladna stran pripravljena na pogovore za sprejetje ustavnega zakona, hkrati hitijo s sprejemanjem sistemskega zakona na izredni seji, in to kljub opozorilom s strani opozicije, da je obravnava sistemskega zakona na izredni seji sporna, kajti sistemski zakon se že obravnava po rednem postopku in je bila njegova druga obravnava uvrščena na redno februarsko zasedanje. Koalicija Slovenija predlagala črtanje 1. člena Ne glede na zapete pred izredno sejo je do nje vendarle prišlo in poslanci so se soočili z besedilom sistemskega zakona. Zatikati pa se je začelo že pri prvem členu. Koalicija Slovenija je predlaga črtanje tega člena, ki določa, kaj zakon ureja in na koga se nanaša. Mnenja je, da je ustavno sodišče z odločitvijo, naj MNZ izdaja odločbe o ugotovitvi stalnega prebivališča t. i. izbrisanim za nazaj, poseglo v tematiko ustavnega zakona za izvedbo Temelje ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki v svojem 13. členu določa krog upravičencev, ki so bili do 25. 2.1992 izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani RS. Zato je koalicija Slovenija predlagala, da bi se v ustavnem zakonu uredile pravice do stalnega prebivanja za vse upravičence, ki do 26. 2.1992 niso sprejeli državljanstva RS in so s tem postali tujci, s tem da bi takšno dovoljenje lahko pridobili največ od dne, ko so zanj zaprosili, vračanje statusa za nazaj pa se ji ne zdi sprejemljivo. Zavrnjen odlok o razpisu referenduma o t. i. tehničnem zakonu Burno razpravo o tem, kaj narediti z nesrečnim prvim členom predloga sistemskega zakona, je za nekaj časa pretrgalo glasovanje o odloku o razpisu referenduma o t i. tehničnem zakonu. Ustavno sodišče je državnemu zboru namreč naložilo, da mora določiti nov dan glasovanja na referendumu. Zadnji rok za sprejetje novega roka za referendum je bil v ponedeljek, a se ga poslanci niso držali in tako niso določili novih rokov za izvedbo referenduma o t. i. tehničnem zakonu. Izigravanju poslancev vladnih strank (z izjemo SLS), ki se niso držali predpisanih rokov in s tem odločbe ustavnega sodišča, je sledila obstrukcija poslancev SDS, NSi, SLS in SNS, ki so tako zapustili parlamentarno dvorano. Kdaj bo referendum o t i. tehničnem zakonu, še-ni znano. Bolj ali manj pa je jasno, da se bodo začeli zbirati podpisi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o sistemskem zakonu. Koalicija Slovenija je že vložila pobudo z več kot 1.000 podpisi volivk in volivcev za začetek zbiranja podpisov v podporo predhodnemu zakonodajnemu referendumu. Pobudniki so mnenja, da bi morali izbrisani, ki bi želeli status stalnega prebivališča pridobiti za nazaj, pojasniti okoliščine, zaradi katerih si nišo pravočasno pri- dobili svojega statusa. Pravtakobibili do njega za nazaj, to je do 25. 2.1992, upravičeni tisti, ki so si ves čas prizadevali urediti svoj položaj, vendar ga zaradi objektivnih okoliščin in kršitev upravnih organov niso mogli Vložena pobuda med drugim pomeni, da poslanci ne bodo mogli opraviti tretje obravnave sistemskega zakona. Poleg že omenjene pobude je skupina poslancev s prvim podpisanim Francetom Cukjatijem v državni zbor vložila tudi predlog za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine. Predlagatelji so mnenja, da bi bilo tako mogoče rešiti zaplete, do katerih je prišlo zaradi različnih tolmačenj nekaterih določb omenjenega ustavnega zakona. V predlogu ustavnega zakona je med drugim zapisano, da do stalnega prebivališča ne bodo upravičene osebe, ki po pozivu republiškega predsedstva niso prestopile iz nekdanje JLA oziroma iz sestave njenih organov, prav tako ne osebe, ki so delovale proti vrednotam, določenim v četrtem členu temelje ustavne listine, in jih varuje kazenska zakonodaja. Osebe, ki bi bile upravičene do stalnega prebivališča, bi bile glede na predlog ustavnega zakona upravičene do odškodnine v višini največ 150.000 tolarjev za gmotno škodo, ne bodo pa mogle uveljavljati odškodnin za nepremoženjsko škodo. In ne nazadnje, predlog ustav-nega zakona predvideva tudi možnost revizij postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje. Mihaela Praprotnik © Demokracija • 6/2004 Takšno voljo so izrazili tudi Slovenci in Slovenke na referendumu marca lani, saj je bilo skoraj 90 odstotkov ljudi, ki so se referenduma udeležili, mnenja, da je prav, da se Slovenija priključi petnajsterici evropskih držav. Po referendumu je morala svojo nalogo opraviti še politika. In jo tudi je. 28. februar 2004 se bo prav gotovo zapisal v zgodovino slovenskega vključevanja v družino evropskih na- rodov. Kako tudi ne, saj je na ta dan državni zbor ratificiral pristopno pogodbo Slovenije k Evropski uniji in s tem končal skoraj štirinajstletno pot priključevanja. Formalnosti s strani Slovenije so tako končane. Vse se je začelo pred 14 leti "Te pogodbe danes ne bi mogli ratificirati, če Slovenija ne bi bila samostojna država," je v govoru ob ra- Ključni akterji slovenske osamosvojitve menijo, da pomeni vključitev Slovenije v EU nadaljevanje razvoja slovenske državnosti, začete pred 14 leti. tifikaciji pogodbe dejal Janez Janša. Danes, po 14 letih, se premalo zavedamo oziroma pozabljamo, kaj je pomenila objava pisateljske ustave v 57. številki Nove revije in program politične koalicije Demos. "Ne bi bilo 25. junija 1990, ne bi bilo 23. decembra 1990 ne 15. januarja 1992, ko smo dosegli mednarodno priznanje, tudi ne 28. januarja 2004 in ne 1. maja 2004, če ne bi prišlo takrat do pomembne politične volje, ki se je izrazila na prvih demokratičnih volitvah, na katerih so zmagale sile, ki so prišle pred slovenske volivke in volivce z jasno voljo, z jasnim programom, v katerem je bila samostojna in demokratična slovenska država zapisana na prvem mestu," je spomnil Lojze Peterle in pri tem omenil dve ključni osebnosti (žal preminuli), zaslužni za to, kar je Slovenija danes. To sta Jože Pučnik, vodja koalicije Demos, in Rudi Šeligo, eden od avtoijev majniške deklaracije. Slovenska politika zadovoljna Besede, ki so jih ob ratifikaciji pristopne pogodbe izrekli slovenski 5.000 strani popisaneoa papirja za Slovenijo priložnost, da še bolje izkoristi potenciale, ki jih ima. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v govoru spomnil, da se Slovenija pridai-žuje skupini držav članic, ki jih povezujejo skupne vrednote, interesi in cilji in hkrati tudi razlike. Da je vstop Slovenije v EU logičen in naraven korak v zorenju mlade države Slovenije, je prepričan minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Za Slovenijo se začenja novo poglavje, pred nami je precej nalog in izzivov, je številnim navzočim dejal predsednik države Janez Drnovšek in dodal, da se je treba zavedati, da se začenja dnevni boj, ki je do sedaj tekel samo v domači politiki, sedaj pa bo potekal tudi na evropskem prizorišču. In če smo v zadnjem času na slovenski politični sceni res priče boju in strankarskim nesoglasjem, je bilo tokrat precej mirno in v znamenju vsestranskega zadovoljstva. To se je pokazalo pri glasovanju, saj je pogodbo o priključitvi Slovenije k EU podprlo 80 poslank in poslancev, nihče pa ni bil proti. Mihaela Praprotnik Pristopna pogodba je najobsežnejša pogodba v zgodovini. Skupno obsega kar 5.000 tiskanih strani. Razdeljena je na dva dela, na temeljni del pogodbe in akt o pristopa. Temeljni del vključuje preambulo in tri člene, s katerimi je določeno, da države novinke postajajo članice EU, in sicer pod pogoji, ki so zapisani v aktu o pristopu, določen je čas uveljavitve pogodbe, to je 1. maj 2004, in zapisani so vsi jeziki, v katerih pogodba obstaja. Sam akt o pristopu pa je sestavljen iz petih delov, priloženih pa mu je 18 prilog, devet protokolov in 44 deklaracij. Pet delov akta določa temeljna načela širitve, potrebne prilagoditve pogodb in zakonodaje EU in finančne pogoje vstopa desetih novih članic. Za vsako od novih članic so posebej pomembne priloge, ki konkretno določajo pogoje njihovega članstva. politiki, jasno izražajo mnenje, da je Slovenija pred 14 leti naredila pravilno potezo, ko se je odločila za življenje znotraj EU in za vključitev v najuspešnejši politični in mirovni projekt. Predsednik vlade Tone Rop se je v govoru ob ratifikaciji pristopne pogodbe dotaknil vprašanja, zakaj se je Slovenija odločila za pot včlanitve v EU, in vprašanju dodal odgovor, da je to storila zato, ker je to sanje Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m Državni zbor je ratificiral pristopno pogodbo Slovenije k Evropski uniji (EU). To je bil še zadnji korak, ki ga je bilo treba narediti pred 1. majem, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU. Kar zadeva Slovenijo, njen vstop v EU ni bil nikoli vprašljiv. Že od prvih korakov samostojnosti je imela pred seboj cilj postati njena članica. Dosanjane K priključitvi Slovenije v EU je veliko pripomogel Janez Potočnik kot vodja pogajalske skupine. politika Nekdanji predsednik Milan Kučan je v času svojega mandata najvišja državna odlikovanja podeljeval kot za stavo, med množico prejemnikov pa so bile tudi osebe in organizacije, za katere bi težko trdili, da so bile do njih upravičene. Vse skupaj je prišlo celo tako daleč, da so nekateri predlagali, da bi častne znake svobode, najvišje državno odlikovanje. preprosto odpravili. L J rJ i f- r Slovenija ima na področju podeljevanja državnih odlikovanj dva zakona - zakon o odlikovanju častni znak svobode, ki ga je državni zbor sprejel leta 1992, in zakon o odlikovanjih, ki gaje državni zbor sprejel leta 1995, vendar v praksi nikoli ni zaživel. Tako je za podeljevanje najvišjih državnih odlikovanj veljal samo zakon o odlikovanju častni znak svobode, ki pa si ga je nekdanji predsednik Milan Kučan razlagal precej po svoje in je odlikovanja podeljeval tudi tistim, za katere bi tež- ko rekli, da so po zakonu do njega upravičeni. Kot je zapisano v zakonu, se častni znak svobode podeljuje za "izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suvemosti Republike Slovenije", dobijo pa ga lahko državljani, štabi, enote in zavodi teritorialne obrambe, štabi in enote civilne zaščite, enote organov za notranje zadeve, podjetja in druge organizacije. Kučan je poleg vseh naštetih priznanja podeljeval tudi športnikom, umetnikom, društvom in tudi posameznikom, ki bi jim težko pripisali kakšne posebne zasluge za slovensko osamosvojitev. Tako je denimo častni znak svobode iz njegovih rok predlanskim prejel predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar, čeprav je splošno znano, da je del te organizacije nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Odlikovanje je prejel tudi zloglasni režimski zgodovinar Janko Pleterski, ki je v času osamosvojitve trdoglavo vztrajal pri tezi, da Slovenija brez Jugoslavije ne more preživeti, in zloglasni zasliševalec duhov- nikov Zdenko Roter, ki je kot uslužbenec Udbe kršil človekove pravice v nekdanjem režimu. Uvod v nezadovoljstvo je bila zagotovo podelitev zlatega častnega znaka svobode kmalu po osamosvojitvi dr. Ljubu Bavconu, tvorcu jugoslovanske kazenske zakonodaje, po kateri je vju-goslovanskih zaporih gnilo nešteto političnih zapornikov, zaradi česar so svoja odlikovanja Kučanu vrnili osamosvojitelji Janez Janša, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, France Bučar in Lojze Peterle. Nekdanji predsednik Milan Kučan s podeljevanjem častnih znakov svobode ni skoparil. V desetih letih jih je podelil kar 900, med njimi veliko ljudem in organizacijam, ki s slovensko osamosvojitvijo niso imeli nobene zveze ali pa so ji celo izrecno nasprotovali. Za zdaj prevladuje vtis, da je predsednik države Janez Drnovšek pri podeljevanju najvišjih državnih odlikovanj pre-udarnejši, kot je bil Kučan. Predlog Rudolfa Mogeta (LDS), da bi se častni znaki svobode preprosto odpravili, je naletel na ostro nasprotovanje opozicijskih SDS in NSi in dela civilne družbe. © Demokracija • 6/2004 politika Janez Janša je poleg Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla, dr. Franceta Bučarja, Jelka Kacina in Lojzeta Peterleta Kučanu vrnil najvišje državno odlikovanje. Inflacija odlikovanj Poleg prej naštetih dobitnikov na-višjih državnih odlikovanj je bilo za Kučanovo obdobje značilno, da so se odlikovanja delila kot po tekočem traku. V slabih desetih letih je kot predsednik države podelil več kot 900 najvišjih državnih odlikovanj -od tega skoraj sto zlatih častnih znakov svobode, 150 srebrnih častnih znakov svobode in 650 častnih znakov svobode -, s čimer se je njihov pomen zminimaliziral. Samo v zadnjih tednih svojega mandata je v vsega enem mesecu podelil kar 36 dr- Bo Pučnik Dosmrtno odlikovan? V zadnjem času je slišati, naj bi zlati časni znak svobode posmrtno prejel lani umrli dr. Jože Pučnik. Kot je znano, je Pučnik za časa svojega življenja dejal, da odlikovanja ne bo sprejel, če mu ga bo podelil predsednik Milan Kučan. žavnih odlikovanj ali več kot enega na dan. Zaradi takšnega načina podeljevanja najvišjih državnih odlikovanj seveda ne preseneča, da so se v nekaterih političnih krogih v Sloveniji v zadnjem času pojavila razmišljanja o odpravi častnih znakov svobode. Tako je poslanec LDS Rudolf Moge ob spreminjanj u zakona o odlikovanjih (zakona, ki nikoli ni zaživel) predlagal, da bi se podeljevanje častnih znakov preprosto odpravilo, saj naj bi častni znaki izvirali iz obdobja, ki smo ga že preživeli. Takšnemu predlogu, ki ima delno tudi ideološko ozadje, so se v razpravi postavili po robu poslanci SDS in NSi, ki so se sicer strinjali, da na tem področju vlada nered, vendar pa po njihovem mnenju to še ne pomeni, da je treba častni znak svobode odpraviti, saj bi to, kot so dejali, pomenilo nedopustno brisanje slovenske osamosvojitvene zgodovine in poskus njenega razvrednotenja. Na koncu so se dogovorili, da se do tretje obravnave zakona, ki naj bi bila enkrat ta mesec, v zakon vnese kompromisna rešitev, po kateri bi častni znak ostal, vendar pa bodo njegovo podeljevanje zožili le na tiste posameznike, ki so dejansko sodelovali pri osamosvajanju Slovenije, medtem ko bi vsi drugi priznanje prejeli po letu 1995 sprejetem in sedaj ustrezno spremenjenem zakonu o odlikovanjih. Slednje se zdi za zdaj najboljša rešitev, ki jo podpira večina poslanskih skupin, saj je jasno, da častnega znaka ne moremo odpraviti, po drugi strani pa je tudi jasno, da bo treba področje podeljevanja najvišjih državnih priznanj ustrezno urediti. S slednjim se strinjajo tudi v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, saj njen predsednik Srečko Lisjak pravi, da je ločevanje med častnimi znaki, ki naj se podeljujejo izrecno za osamosvojitev, in drugimi priznanji nujno, če hočemo ohraniti prvotni (pravi) pomen častnih znakov, s tem pa tudi pomen celotnega procesa osamosvajanja. No, za zdaj lahko le upamo, da si v LDS do tretje obravnave zakona ne bodo premislili in bodo podprli rešitev, ki naj bi na področju odlikovanj naredila red. Časni znak svobode RS mora ostati Mag. Zlatko Halilovič, nosilec častnega znaka svobode RS in dosedanji poveljnik Specialne enote policije Kaj menite o zdaj že umaknjenem predlogu LDS, da bi nehali podeljevati častni znak svobode, ker naj bi bilo to že preživeto? S tem predlogom se ne strinjam. Strinjam pa se, da tega odlikovanja ne bi podeljevali tistim posameznikom in skupinam, katerih osebni prispevek ni v ničemer povezan z aktivno vlogo v času osamosvajanja. Predlagatelju zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o odlikovanjih Republike Slovenije sem zato predlagal, da se določbe sedaj veljavnega zakona vnesejo v morebitni novi zakon in se v prehodnih določbah zapiše, kdaj, komu in v katerih primerih se tudi v prihodnje podeljuje častni znak svobode Republike Slovenije. Se vam zdi, da je bila v predlogu o odpravi častnih znakov svobode tudi želja po brisanju slovenske osamosvojitvene zgodovine? Seveda. Izbris tega odlikovanja iz pravne zakonodaje v Republiki Sloveniji bi pomenil postopen izbris dosežkov leta 1991 in poteptanje vseh dosežkov preprostih ljudi, ki so z zavezanostjo slovenstvu, z visoko domoljubno zavestjo, s svojim odporniškim duhom in s programom prezirali vse nevarnosti zase, za svoje najbližje in svoj dom ter skozi stoletja gradili pot k samostojnosti in suverenosti te države. Kdor si upa iritirati čustva in spomine skozi zgodovino na tak plehek in nesramen način, da bi odpravil tako visoka odlikovanja za tako velike dogodke, je izgubil spomin ali pa živi v virtual-nem svetu računalniških igric, kjer s pritiskom na gumbe sam odloča o zmagovalcih in poražencih. Dejali ste, da tovrstnih priznanj ne bi smeli podeljevati osebam, katerih vloga v času osamosvojitve je dvomljiva. Menite, da se je slednje v preteklosti dogajalo? Mnenja sem, da bi se moralo odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije podeljevati tistim posameznikom in skupinam, ki so s svojimi dejanji, vlogo in aktivnost- mi v času osamosvajanja bistveno pripomogli k uspešni razglasitvi samostojne in suverene Republike Slovenije. Osebno poznam primere, ko je bilo odlikovanje podeljeno osebam za obrobna dejanja v času osamosvajanja. Kakšni interesi so vodili predlagatelja k takšnemu dejanju in na neki način razvrednotenju tako visokega odlikovanja, mi niso bili nikdar razumljivi. Kdo bi si po vašem mnenju takšno priznanje zaslužil, pa ga do zdaj še ni dobil? Znano je, da so v bojih z enotami jugoslovanske armade sodelovali policisti, teritorialna obramba, civilna zaščita in prebivalci. Doseženi cilj pa je bil rezultat skupnih akcij, vojaških, političnih in diplomatskih. Zato pričakujem, da bodo v prihodnje častni znak svobode Republike Slovenije dobili tudi tisti posamezniki in družine, ki so skrivali orožje, sredstva in opremo za morebitne potrebe dolgotrajnejšega oboroženega odpora slovenskega naroda; tisti posamezniki in skupine, ki so sodelovali v neposrednih oboroženih spopadih, pa so bili nehote prezrti; tisti, ki so na diplomatskem in političnem področju zagotovili, da so neposredni vojaški spopadi trajali kar najkraj -ši čas, in vsi tisti, ki so bili zaradi svojega poguma ranjeni ali pa so postali žrtve te nesmiselne vojne. Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 O politika Z vstopom Slovenije v EU bo vlada prevzela vlogo zakonodajnega organa na ravni EU, saj je svet EU, ki združuje vlade, v EU osrednji zakonodajalec. 13. a člen ustave določa le to, da vlada upošteva sprejeta stališča DZ, nič pa ne govori o zavezanosti vlade do sprejetih stališč DZ. © Demokracija • 6/2004 Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bosta spremenila položaj in vloga državnega zbora kot zakonodajnega organa in vlade kot organa izvršilne oblasti. Kakšno bo v prihodnje razmerje med omenjenima organoma, v temelju določa marca lani sprejet 3. a člen Ustave RS, podrobneje pa bo določeno s t. i. zakonom o sodelovanju med vlado in parlamentom v zadevah EU. Lanskega marca je bil sprejet 3. a člen Ustave RS. V njem je določeno, da vlada sproti obvešča državni zbor o predlogih evropskih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti, da lahko državni zbor o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Nadalje isti ustavni člen določa, da razmerje med državnim zborom in vlado podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvetretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Prav o tem zakonu so poslanci in poslanke razpravljali na januarski seji pred tednom dni. Vse poslanske skupine (razen Slovenske nacionalne stranke) so izrazile mnenje, daje zakon nujno potreben in daje njegova vsebinska forma v takšni obliki, kot je, primerna za sprejetje. Da bodo stranke v prvi obravnavi podpr- le zakonski predlog, je bilo pričakovano, kajti predlog je nastal po večmesečnih usklajevanjih in dogovarjanju med političnimi strankami. Odprti pa sta, kot je bilo mogoče razbrati iz razprav predstavnikov posameznih poslanskih skupin, dve vprašanji, in sicer, ali naj za zadeve EU pristojni delovni telesi državnega zbora zasedata javno ali tajno in kako zavezujoča naj bodo za vlado stališča o zadevah EU, ki jih bo sprejel državni zbor. Kako razumeti besedo "upošteva" Že ob sprejemanju omenjenega ustavnega člena se jc v ospredje postavilo vprašanje, kakšno naj bo razmerje med državnim zborom in vlado, kako naj bo državni zbor vezan na odločitev svojega lastnega parlamen- ta, kadar bo zastopal stališča države v Evropi in pri sprejemanju evropskih zakonov. V prvih razpravah je bilo mogoče opaziti, da gredo želje o ureditvi odnosov v dve smeri, in sicer v smeri ohranjanja velike svobode vlade pri upoštevanju stališč državnega zbora, medtem ko na drugi strani obstaja težnja, da se v nekaterih zadevah vlada bolj jasno obveže glede stališč, ki jih sprejema nacionalni parlament. Sam 3. a člen ustave ne rešuje tega vprašanja, zato je treba sprejeti zakon, ki bo natančneje opredelil vprašanja razmerja med DZ in vlado. Zdajšnje besedilo zakonskega predloga predvideva, da enkrat letno državni zbor sprejema stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v okviru EU. To bodo samo načelna stališča za vlado in ne za- vezujoča. Neke vrste varovalka pri tem naj bi se skrivala v 6. členu zakonskega predloga, po katerem bi dve delovni telesi nacionalnega parlamenta, delovno telo za evropske zadeve in delovno telo za zunanjo politiko, vsako zadevo sproti obravnavali, vsak predlog sproti preučili in dali vladi smernice, ki pa za vlado prav tako ne bodo zavezujoče. V zakon je vključena tudi možnost, da lahko državni zbor vendarle sprejme za vlado bolj zavezujoča stališča. To se bo lahko zgodilo, če bo posamezni odbor, ki bo presodil, da gre za pomembno zadevo, zahteval sklic seje državnega zbora, pri čemer bo državni zbor podal mnenje o določeni zadevi, to pa bo v končni fazi stališče RS in bo za vlado lahko zavezujoče. Povedano drugače: državni zbor bo lahko o ne- kakšna bo vloga in položaj nacionalnega državnega zbora, bo določil zakon o sodelovanju med DZ in vlado o zadevah EU. Bo lahko DZ tudi v prihodnje sprejemal za vlado zavezujoča stališča? M-Sobota tel:Ö2||37- ki zadevi, o kateri bo razpravljal, sprejel stališče, ki bo lahko pomenilo usmeritev za nadaljnje ravnanje, lahko pa bo to stališče pomenilo vsebinsko obvezno naročilo, kar pomeni, da glede tega vprašanja za Slovenijo niso sprejemljive drugačne rešitve kot take, kakršne je sprejel državni zbor. Kolikšna naj bo vladna fleksibilnost Navedene vsebinske rešitve se zdijo precej posrečene, še posebej kar zadeva varovana načela delitve oblasti na nacionalni ravni, kajti ne glede na to, da bo z vstopom Slovenije v EU nacionalna vlada dejansko postala neke vrste zakonodajalec, je treba paziti, da tudi nacionalni parlamenti ohranijo vpliv na sprejemanje t i. evropskih zakonov, seveda prek nacionalnih vlad. Ali bo tudi v končnem besedilu zakona ostalo tako določeno razmerje med vlado in državnim zborom, je danes težko napovedati, kajti na predlog za- tel.: 02/53 7 1949 fax.: 02/5371948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com kona je mogoče vložiti dopolnila, kar pomeni, da se lahko zakonska vsebina še spremeni. Predlogi za spremembe tako že prihajajo predvsem z vladne strani. Zdi se, da se slednja boji, da bi jo državni zbor preveč omejeval pri njenem poslanstvu, in si želi imeti čim bolj proste roke. Tako namreč lahko razumemo njene težnje, da DZ na plenarnem zasedanju ne bi sprejemal zavezujočih stališč. Negativno se je na ta vladni predlog odzvala predvsem opozicija, ki meni, da bi vtem primeru lahko prišli do položaja, ko bi se vloga državnega zbora dejansko razblinila, kar bi posledično pomenilo, da bi bilo kršeno tudi temeljno demokratično načelo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, izvršuje pa jo prek svojih poslancev oziroma prek državnega zbora. Javno ali tajno zasedanje delovnih teles za EU Drugo nedorečeno vprašanje v besedilu zakonskega predloga pa je, ali naj bodo seje dveh delovnih teles državnega zbora, pristojnih za EU, zaprte ali odprte za javnost. Stališče vlade je, da bi bilo treba vse zadeve EU, ki jih bo pokrival zakon o sodelovanju med vlado in parlamentom v zadevah EU, obravnavati enako, in sicer na zaprtih sejah, s čimer pa se opozicijska stran ne strinja. Kaj pa evropska praksa? V evropskih državah velja splošni trend, da se o evropskih zadevah za zaprtimi vrati odloča le v posamičnih primerih. S strani opozicije je prišla opazka, da je nemogoče, da bo Slovenija doma nekaj skrivala, v Bruslju pa se bo o isti zadevi delalo transparentno. Zaprte seje bi tako po mnenju opozicijske strani prišle v poštev le, kadar bi razpravljali o pogajalskih izhodiščih. Mihaela Praprotnik (Ne) primeri jive plače evroposlancev Vprašanje, kako urediti plače poslancev evropskega parlamenta, že dal] časa dviguje prah. Pripravljen je bil t. i. poslanski statut, ki bi poenotil plače in uredil izplačevanje potnih stroškov, a ga zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju konec januarja niso potrdili. To ne pomeni nič drugega, kot da bo sistem poslanskih plač v evropskem parlamentu tudi v prihodnje tak kot doslej. Še naprej bo na eni strani skupina poslancev, ki bodo mesečno prejemali plače v višini tudi do 11.000 evrov (gre za bruto-plačo), na drugi strani pa poslanci, katerih plača se bo gibala okoli 2.000 evrov bruto. Razlog za tolikšne razlike med plačami poslancev evropskega parlamenta je v ureditvi, ki določa, da dobivajo poslanci plače v vrednosti plač poslancev v nacionalnih parlamentih. Povedano drugače, slovenski poslanci v evropskem parlamentu bodo dobivali tolikšno plačo kot poslanci v slovenskem. Novi statut, ki pa je bil zavrnjen, naj bi določil nova merila, na podlagi katerih bi vsi poslanci dobivali enako plačo, in sicer v višini polovice plače sodnika Sodišča evropskih skupnosti. V tem primeru bi plača vsakega evropskega poslanca znašala približno 9.000 evrov bruto ali 5.600 evrov neto. V nasprotju s sedanjim sistemom, po katerem se plače evroposlancev izplačujejo iz nacionalnih proraču- nov, bi se po novem statutu sredstva zagotavljala iz proračuna EU. Najvišje plače italijanskih poslancev Kot že rečeno, so razlike med plačami evroposlancev precejšnje. Najbolje plačani so poslanci iz Italije, saj njihova mesečna plača znaša 11.000 evrovmesečno. Za njimi so poslanci Avstrije in Velike Britanije. Najnižje so plače španskih poslancev, ki znašajo 3.000 evrov bruto. Slovenski poslanci bodo glede na plače, ki jih bodo prejemali v drugi polovici leta, seveda v primerjavi s starimi in novimi članicami. Izračuni kažejo, naj bi slovenski poslanci prejemali plačo v višini 4.000 evrov bruto. Slabo pa se bo pisalo poslancem iz Latvije, Slovaške in Madžarske, za katere kažejo izračunimesečnibmtodohodekvvi-šini 1.000 do 800 evrov. Ko govori-mooplačah poslancev evropskega parlamenta, naj kot zanimivost omenimo še plače komisarjev. Mesečna višina se vrti od 15 do 24 tisoč evrov, kar pomeni, da bo Janez Potočnik z imenovanjem za komisarja postal eden izmed najbolje plačanih Slovencev. Demokracija • Četrtek, 5. februaija 2004 Samo SNS proti zakonskemu predlogu Poslanci SNS nisi podprli zakonskega predloga o sodelovanju med DZ in vlado o evropskih zadevah (tako kot niso podprli pristopne pogodbe Slovenije k EU). Svojo odločitev komentirajo, da bo z zakonom prišlo le do koncentracije moči, izključila pa se bo zakonodajna veja oblasti. Po mnenju SNS se s predlogom zakona izključuje tudi pravica do obveščanja, saj menijo, da ne bosta niti državni zbor niti javnost vedela ničesar o sprejemanju odločitev, zaradi česar bo prihajalo do zameglitev in nepravilnosti. gospodarstvo Računsko sodišče je obglavljeno, njegovo delo ohromljeno. novih poročil o pregledu smotrnosti in pravilnosti gospodarjenja z denarjem davkoplačevalcev pa vsaj še nekaj mesecev ne bo. Vladajoče politike to ne moti; v volilnem letu ji to v celoti ustreza. Morebiti bi se izkazalo kaj, kar bi jim lahko škodilo. Foto: Primož La5re dalje torej, sodišče ne bo izdajalo nobenih poročil o revizijah. Niti tistih ne, katerih osnutki so že pripravljeni za sprejetje. Teh pa je kar nekaj. Zdenka Vidovič je tudi opozorila, da čakanje na predsednika že nekaj časa hromi delo ustanove, potek mandatov in s tem odhod preostalih računskih sodnikov pa bo povzročil tudi kršenje zakonskih določil. Nadzora ni, panike tudi ne Ustanova je torej povsem ohrom-ljena, panike pa nobene. V opoziciji so Cviklovo neizvolitev in dejansko obglavljenje te vrhovne revizijske ustanove označili z besedami, da je pri glasovanju tudi vladajoča koalicija držala figo v žepu. Če bi namreč gla- Po Golobičeuem scenariju Četudi je predsednik države v preteklih mesecih objavil kar dva poziva za vodenje računskega sodišča, ki je po zakonu najvišja nadzorna ustanova v državi in edina, ki bedi nad porabo davkoplačevalskega denarja, novega predsednika do 31. januarja 2004, ko se je iztekel devetletni mandat Vojku Antončiču, slovenski parlament ni izglasoval. Spomnimo, da je po prvem pozivu za predsednika ustanove Janez Drnovšek poslancem v potrditev predlagal Florjano Bohi, a je poslanci niso potrdili, po drugem pozivu pa se je med šestimi prijavljenimi kandidati po posvetu z vodji poslanskih skupin odločil za Milana M. Cvikla. Razlogov ne raziskujejo Ko so poslanci konec januarja na tajnem glasovanju odločali o Drnovškovem predlogu za predsednika sodišča, Milan M. Cvikl ni prejel zadosti glasov. Namesto potrebnih 46 glasov poslancev jih je zanj glasovalo le 42, 30 poslancev je glasovalo proti, 18 pa se jih glasovanja ni udeležilo. Izrazito podporo pred glasovanjem so za Cvikla vsaj javno napovedali vsi poslanci LDS in DeSUS (skupaj 38), medtem ko so se v SLS bolj zavzemali za kandidatko Silvo Jamnik. Na parlamentarnem odboru, kjer so poprej obravnavali predlog za Cviklovo imenovanje, so kan- didaturo podprli prav vsi poslanci iz vrst LDS, ZLSD, SLS, DeSUS in SMS, poslanci SDS in NSi pa so se glasovanja vzdržali. Kandidat za predsednika računskega sodišča po neuspehu komentarjev za javnost ni dajal, zanimivo pa je, da niti novinarji in večina občil razlogov, kaj se je zgodilo in čemu je Drnovškov predlog "padel" že drugič, niso iskali. Po novici, da Milan M. Cvikl za vodenje računskega sodišča ni prejel zadostne podpore, je vse skupaj potihnilo in poniknilo v pozabo. Florjano Bohi, ki je novembra "pogorela" pri glasovanju, so novinarji bolj oblegali in predvsem izvrtali njeno veliko razočaranost. Pri Cviklu še tega ni bilo. Ker pa se je 31. januarja mandat Vojku Antončiču iztekel, se je postavilo vprašanje kako naprej. Strokovnjaki so dejali, da predsednik računskega sodišča svojo funkcijo sicer lahko nadaljuje, da pa tega ne morejo nadaljevati vrhovni državni revizorji. ČasnikFinan-ce je celo objavil, da to pomeni, da tudi poročil o pregledih revizorjev posameznih proračunskih porabnikov ne bo več, saj tako osnutke, predloge kot revizijska poročila lahko izdajajo le revizorji. Zdenka Vidovič, druga namestnica predsednika računskega sodišča, je Cviklovo neizvolitev označila kot veliko katastrofo in velikanski zastoj pri delu ustanove. Poleg tega je v teh dneh potekel mandat tudi trem drugim vrhovnim državnim revizorjem, še zadnji med njimi - Silvi Jamnik, pa se mandat izteče konec februarja. Po tem datumu, od marca sovali vsi poslanci vladajoče koalicije, bi Milan M. Cvikl, ki se je sicer za to mesto v nasprotju z nekaterimi drugimi kandidati prijavil sam, moral dobiti dovolj glasov. Vse to dogajanje vodi k ugotovitvi, da je bila akcija načrtovana. Spomnimo, da so novinarji časnika Finance še pred nedavnim o tem, kdo naj bi bil najprimernejši kandidat za predsednika računskega sodišča, vprašali tudi Gregorja Golobica, uradno predsednika sveta LDS, neuradno pa že vsa leta glavnega kadrovnika v državi, in ta Cvikla ni omenjal kot kandidata. Glede na to, da je bil Cvikl dolga leta tudi v samem vrhu LDS, predvsem pa blizu državnim financam, ki so jih ti vodili, je tudi nelogično, da bi se Cvikl odločil za samostojno akcijo Predsednik sveta liberalne demokracije Gregor Goloblč je vnovič dokazal, da je bil in ostaja glavni kadrovnik v državi. Dnevna vladajoča politika se na mnenje naj-eminentnejših profesorjev v državi, med katerimi je nedvomno prvi prof. Ivan Turk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, požvižga. Demokracija • 6/2004 gospodarstvo Poslanec Andrej Bajuk je do dela računskega sodišča že vsa leta zelo kritičen; takšen je bil tudi do Milana M. Cvikla. Na njegovo delo v preteklosti je imel veliko pripomb. in se predlagal sam. Toliko politične modrosti je že premogel, da je vedel, da je brez politične podpore največje vladajoče stranke njegov uspeh pri kandidiranju jalovo dejanje. Drnovšek obžaluje Dogodke v parlamentu je po ne-izvolitvi Milana M. Cvikla komentiral tudi Janez Drnovšek. Nad Cvik-lovo neizvolitvijo je izrazil obžalovanje in dejal, da je po njegovem prepričanju Cvikl zelo kakovosten in strokoven kandidat in da imamo v državi malo takšnih strokovnjakov. Njegovo neimenovanje je razočaranje ali presenečenje tudi zato, ker mu je pred glasovanjem večina poslanskih skupin izražala podporo. Predsednik države je pričakoval, da bi bili lahko kakršni koli pomisleki glede Cvikla izraženi že na posvetih s poslanskimi skupinami v začetku januarja, a teh ni bilo. Drnovšek upa, da negativna izkušnja z dvema propadlima glasovanjema v državnem zboru ne bo vplivala na kakovostne kandidate, ki bi se želeli prijavili na tretji poziv. Predsednik države je še dejal, da je slišal tudi nekatere ocene, da je bil 44-letni Cvikl morda preveč samostojen in preveč svojeglav. Vendar sam meni, da mora biti predsednik računskega sodišča prav takšen. "Ne sme biti samo marioneta vladne ali druge politike, ampak resnično samostojen in neodvisen strokovnjak, ki dobro pozna javne finance in ki bo objektivno vodil nadzor nad porabo javnih sredstev," meni Drnovšek. Predsednik države je še izrazil upanje, da bo v tretjem poskusu državni zbor odgovorno pretehtal svojo odločitev in da bomo le prišli do pravega predsednika računskega sodišča. Dodal je še, da ne želi, da bi negativna izkušnja po dveh pozivih vplivala na kakovostne strokovne kandidate, da se ne bi prijavili na tretji poziv. Išče se človek z avtoriteto -na papirju! Delno ima predsednik države prav. Predsednik računskega sodišča resnično ne sme biti marioneta vladajoče politike, pač pa mora biti človek z avtoriteto. Te pa Milan M. Cvikl, če sodimo po dosedanjem delu in mnenju poznavalcev njegovega dela, nima. Četudi ta čas opravlja funkcijo direktorja Centra za finančno upravljanje v Novi Ljubljanski banki, je strokovni javnosti bolj znan kot nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance, in to v času, ko so revizorji računskega sodišča ugotovili, da upravljanje in ravnanje z denarjem davkoplačevalcev na ministrstvu ni bilo prav zgledno. Državni sekretar za področje vodenja proračuna in javnih financ je namreč postal leta 1998. Poslanec Andrej Bajuk, tudi predsed- nik parlamentarnega odbora za nadzor proračuna in javnih financ, je bil eden redkih, ki je še pred glasovanjem povedal svoje mnenje o dosedanjem delu Milana M. Cvikla Dejal je, da je Cvikl povsem neprimeren kandidat za vodenje najvišje državne revizijske institucije, saj se ni strokovno ukvarjal z revizijo javnih financ, prav tako pa je bil eden ključnih akterjev "zamegljevanja" javnih financ v času, ko je bil na mestu državnega sekretarja na finančnem ministrstvu pod vodstvom Mitje Gasparija (sedanjega guvernerja Banke Slovenije), daje prišlo do t. i. izravnalnega primanjkljaja. Škoda velika, Golobic (spet) na delu Zdaj se bo torej vse začelo znova. Vojko Antončič ob vseh drugih prej opisanih dogodkih ustanovo lahko vodi le še tri mesece. To je do konca aprila 2004. V tem času mora predsednik republike objaviti nov poziv, nato pa najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu poslancem državnega zbora predlagati novega kandidata. Šele na- to se začne parlamentarni postopek. Izvolitev ali neizvolitev torej. V tem času pa bo računsko sodišče mirovalo. Kaj vse se bo v tem času zgodilo ali pa kar izgubilo (na primer katero od poročil revizijskih pregledov), pa je seveda posebno vprašanje. Verjetno lahko na vse te zaplete gledamo tudi v tej luči. Da bi obstoječa vladajoča koalicija potrdila tistega kandidata, za katerega dva najverodostojnejša profesorja s tega področja v državi menita, da je edini primeren in da ima edini največ "pojma" o delu računskega sodišča (gre za kandidatko Romano Logar), pa ne moremo pričakovati. Gregor Golobic je namreč spet stopil na prizorišče in Romano Logar, pooblaščeno državno revizorko in neodvisno strokovnjakinjo za to področje, posredno nemudoma diskvalificiral. Njeno ime je umazal v članku, objavljenem v časniku Finance, ki se je sicer nanašal na razmere v Davčnem uradu Republike Slovenije (DURS). S tem je dal vedeti, da je politika daleč nad stroko in da bo obveljalo to, kar bo sklenil on! Vida Kocjan Četudi bi bila Romana Logar, neodvisna državna revizorka, po mnenju obeh profesorjev edina pristojna in je najbolj strokovno pod ko-vana oseba za vodenje računskega sodišča, je Gregor Golobič odločil drugače. Pohitel je in njeno ime znova oblatil v javnosti. Vladajoča koalicija se je odločila in zavestno obglavila vrhovno državno revizijsko ustanovo v državi, zaradi česar je v tej ustanovi zavladalo popolno brezvladje. Očitno je, da želijo vladajoči s tem ustaviti nekatere preglede nekaterih proračunskih uporabnikov, da jim njihovi izsledki ne bi škodili na bližajočih se volitvah. Vojko Antončič se bo kot predsednik računskega sodišča "sončil" še najmanj tri mesece, četudi ustanova v tem času ne bo izdajala poročil o pregledu smotrnosti in pravilnosti porabe denarja proračunskih uporabnikov. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 finance li na cesti, smo vajeni že vse od začetka devetdesetih let. V zadnjem času se pojavljajo predvsem v t. i. delovno intenzivnih panogah, kot so tekstilna, obutvena in lesna industrija. V teh panogah strošek dela predstavlja zelo velik del končnega stroška proizvoda. Zato ta podjetja zaradi slovenske cene dela, ki je mnogo višja kot cena dela npr. v Romuniji ali na Kitajskem, svojih izdelkov ne morejo več prodajati po konkurenčnih cenah. Možnosti sta le dve: ali podjetje doma zapre proizvodnjo in jo preseli v države s cenejšo delovno silo ali pa propade celotno podjetje z vsemi delovnimi mesti vred. Selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo so se v Sloveniji začele intenzivneje pojavljati šele v zadnjem času. Poprej so se podjetja tega koraka lotevala le redko, saj je država prek svojega močnega vpliva v gospodarstvu skušala v čim večji meri preprečiti takšno početje. Oblast je s tem skušala zadržati čim višje število delovnih mest, toda dejansko je s tem povzročila več škode kot koristi. Zaradi umetnega zadrževanja delovnih mest, ki ga je mogoče izvajati le na kratek rok, so propadla že številna slovenska podjetja in s tem smo izgubili tudi tista delovna mesta, ki bi jih v nasprotnem primeru lahko Primer Tobačne Ljubljana je le zadnji v vrsti množičnega odpuščanja delavcev. Medtem ko vlada stoji križem rok, je čedalje več zaposlenih potisnjenih na cesto. Do zmanjševanja delovnih mest oziroma odpuščanja prihaja iz različnih razlogov. Najpogostejši so stečaji in prisilne poravnave, sanacije slabo poslujočih podjetij z zniževanjem stroškov dela, zniževanje stroškov dela tudi v uspešnih podjetjih zaradi povečevanja dobička, selitev proizvodnje v države s cenejšo delovno silo in odločitve tujih lastnikov. Stečajev in prisilnih poravnav, za- radi katerih so se številni delavci znaš- Delovna ohranili doma (delovna mesta v upravi, trženju, razvoju). Toda država z izgubo delovnih mest in podjetij izgublja tudi veliko davčnih prihodkov, medtem ko se večajo njeni odhodki za pomoč brezposelnim, kar še povečuje javnofinančne težave. Ni novih delavnih mest Selitev dela proizvodnje in tudi odmiranje določenega dela proizvodnje sta naravna procesa, ki sta navzoča povsod v razvitem svetu. Dokler potekata v normalnem obsegu, se je proti njima nesmiselno bojevati, saj se s tem povzroča večja škoda kot korist. Resničen problem, ki Slovenijo loči od številnih drugih držav, ni v ohranjanju obstoječih delovnih mest. Poglavitna težava je, da ni ustvarjanja novih, obetavnejših delovnih mest, ki bi nadomestila izgubljena delovna mesta. Če pogledamo samo v ZDA, lahko vidimo, daje tam vsako leto odpravljenih na milijone delovnih mest, toda hkrati je ustvarjenih tudi na milijone novih. Pri nas pa delovna mesta izginjajo v dosti večji meri, kot nastajajo nova. Vlada ne stori nič konkretnega, da bi domače in tuje vlagatelje spodbudila k odpiranju novih podjetij in novih delovnih mest. Nasprotno, s čedalje višjimi dajatvami in neverjetno zapleteno birokracijo vlagatelje odvrača od zaposlovanja. Dokler si bo vlada zatiskala oči v prepričanju, da lahko slovenska tekstilna industrija preživi tudi s slovenskimi stroški dela (ki so v veliki meri visoki tudi zaradi neverjetno visokih davkov), ob hkratnem dejstvu, da praktično nima v svetu uveljavljenih blagovnih znamk, in čeprav so svojo proizvodnjo v vzhodno Evropo in Azijo preselile tudi najuglednejše francoske in italijanske znamke, zagotovo ne bo bolje. Nihče v vladi se namreč resno ne ukvarja z odpiranjem delovnih mest. Zmanjševanje stroškov Do zmanjševanja števila zaposlenih prihaja tudi v podjetjih, ki ne zapirajo svojih vrat in ne selijo svoje proizvodnje na tuje. Razlog je v želji izboljšati izide poslovanja z zmanjševanjem stroškov, kar je najlaže doseči z odpuščanjem zaposlenih. Prihranki so lahko na tem področju veliki, ker so stroški dela v Sloveniji visoki. K temu v veliki meri prispevajo davki in prispevki na plače, ki so med najvišjimi v Evropi (višjo obremenitev del ima le še Nemčija). To je še en razlog, zakaj lahko vladi pripišemo odgovornost za zmanjševanje števila delovnih mest. Vendar je res tudi to, da je v marsikaterem nekdanjem podjetju še vedno zaposlenih več ljudi, kot bi bilo glede na obseg poslovanja potrebno. V nekdanjem sistemu je bilo pač značilno, da se je v večini podjetij zaposlovalo čezmerno (vsak zaposleni je običajno v podjetje pripeljal še vrsto sorodnikov) ne glede na potrebe in brez vsake usmeritve k doseganju čim višje produktivnosti. Družbena lastnina pač ni Država prisilno ohranja stara delovna mesta, namesto da bi pomagala ustvarjati nova. Indijski lastniki so zaprli proizvodnjo televizorjev v velenjski Elektroniki. Demokracija • 6/2004 finance spodbujala ljudi k doseganju čim Odločitve tujih lastnikov boljših rezultatov. Zato so številna Do zapiranja delovnih mest pri- podjetja v nov tržni sistem zakoračila haja tudi zaradi odločitev tujih lastni- obremenjena s prevelikim številom kov. Pri tem pogosto ne gre za zaposlenih (še posebej v primerjavi s zmanjševanje stroškov v okviru po- tujo konkurenco). Večina menedžer- samičnega obrata (saj so stroški že ta- jev zaradi pritiskov okolja in politike ko minimizirani), ampak za posledi- in zaradi lastne samopodobe ni takoj ce globalnih kalkulacij (krčenje stroš- zmoglabolečih, a nujnih ukrepovgle- kov z združevanjem obratov ipd.). de prilagajanja števila zaposlenih. To je bil tudi eden glavnih razlogov, zakaj smo v Sloveniji izgubili toliko nekoč velikih gospodarskih sistemov. V primeru tobačne tovarne se je pokazalo, da je izvor lastništva vendarle pomemben. zmanjševali števila zaposlenih. Seveda takšna podjetja niso vsa propadla takoj. Nekatera so težave občutila kasneje ali šele v zadnjem času. Do najpogostejšega zmanjševanja stroškov z zmanjševanjem števila delavcev prihaja prav pri podjetjih v težavah, saj so vodstva le-teh prisiljena ukrepati. HIP __a.......mmm .....J ■ - - '1 v . * », ■ i m B O rt - A «l 11 Tobačna je le zadnji, najbolj razvpit primer med tovrstnimi. Pred nedavnim seje svojo proizvodnjo v Sloveniji odločil zapreti tudi Bayer, kar Največje težave so imeli tisti, ki so ob je posledica Novartisovega prevzema razpadu nekdanje države izgubili ve- Leka in Bayerjevih notranjih odloči-lik del poslov, vendar kljub temu niso tev. Jeseni je novica o odpuščanju delavcev prišla iz Elektronike Velenje, ki je v večinski lasti indijsko-britanske družbe. V Velenju je pred nekaj leti francosko podjetje prevzelo tudi izdelovalca kablov za avtomobilsko industrijo Eko. Vendar so Francozi proizvodnjo zelo hitro prenesli v Romunijo. Del proizvodnje v Sloveniji (na Koroškem) je zaprl izdelovalec strešnikov Bramac. Coca Cola pa je zaprla proizvodnjo v Žalcu, vendar jo je kmalu zatem (veijetno tudi zaradi negativnih odzivov v javnosti) delno prenesla na podjetje Vino Brežice. Vse to kaže, da trditve o pomenu izvora lastnikov v slovenskih podjetjih le niso tako iz trte iz-Toda v zadnjem času prihaja do vite. Kolikor bo v prihodnjih letih ve-zmanjševanja števila zaposlenih tudi čina slovenskih podjetij prešla v tujo v podjetjih, ki poslujejo uspešno, ne- last, se lahko bojimo dodatnih mno-katera celo z zelo visokim dobičkom, žičnih odpuščanj. Za proizvodnjo bo Tega v Sloveniji nismo bili vajeni. Slovenija tako ali tako predraga, za Vendar je to pač posledica dejstva, ki podporne službe pa ne bo potrebe, je navzoče povsod v svetu, da zasebni saj jih imajo prevzemniki že doma. lastniki ne zahtevajo le dobička, tem- Sklenemo lahko, da je izginjanje več čim večji dobiček. Maksimiranje delovnih mest normalen pojav. To-dobička pa je mogoče le ob neneh- da nadvse problematično je, da pri nem krčenju stroškov. Čeprav se mar- tem ne nastajajo nova, perspektivnej-sikomu takšno ravnanje zdi moralno ša delovna mesta. Vlada bi se morala sporno, je ekonomsko povsem upra- namesto prisilnemu ohranjanju ne-vičeno. Kajti nenehno krčenje stroš- perspektivnih delovnih mest posve-kov poveča dobiček običajno le v prvi titd ustvarjanju novih. Nekaterih dej-fazi. Kasneje, ko stroške znižajo tudi stev, kot je to o odmiranju tekstilne druga konkurenčna podjetja, je to že proizvodnje, žal ni mogoče spremeniti, nuja, ki ne prinaša nobenega dodat- Lahko le odlagamo soočenje z resni-nega dobička, ampak le ohranja prej- co. A čim dlje bomo odlagali to so-šnjo raven. V zadnji fazi pa podjetje očenje, hujše bodo posledice. Čim ka-lahko celo propade, če poprej ni pra- sneje se bo vlada resnično lotila reše-vočasno znižalo stroškov. Pri tem se vanja tega žgočega problema, več bo lahko spomnimo na več slovenskih brezposelnih in manj denarja v dr-podjetij, ki so še pred nekaj leti uspeš- žavnem proračunu. Najboljša de-no poslovala, a jih zaradi nezadostne- lovna mesta pa bodo še naprej bežala ga nadzora nad stroški danes ni več. mimo Slovenije. Denis Vengust Verjetno ste že opazili, da se v svojih komentarjih skušam izogibati dajanju izrecnih mnenj o posameznih delnicah oziroma vsaj nakupnih in prodajnih priporočil glede posameznih vrednostnih papirjev. Verjamem pa, da marsikdo pogreša prav to. Mnenja in priporočila glede posameznih delnic bi vsekakor dodala privlačnost vsebini borznih komentarjev. Toda po drugi strani sem prepričan, da je takšna mnenja zelo težko podati objektivno, in četudi se še tako trudiš, te bo marsikdo razumel narobe. Nasploh sem prepričan, da se pri borznem komentiranju in priporočilih glede posameznih papirjev pojavlja veliko nehigiene, kar nikakor ne velja le za domači trg, temveč tudi za največje zahodne borze. Kolikor se omejimo le na domače razmere, lahko pozoren opazovalec ugotovi, da se tudi pri nas pogosto prek medijev skuša vplivati na tečaje posameznih papirjev. V nekaterih primerih avtorji komentarjev sami hvalijo delnice, ki so v njihovem portfelju ali v portfeljih njihovih strank (kdo je povezan s kom, pa je skoraj nemogoče ugotoviti). Spet v drugih primerih nekateri posamezniki vplivajo na svoje kolege, da v komentarjih, člankih ah izjavah omenjajo in navijajo prav za njihove delnice. Največkrat pa gre preprosto za to, da so mediji lačni "vročih namigov" borznih poznavalcev, le-ti pa znajo to dejstvo obrniti v svoj prid. Ne želim, da me kdo narobe razume, toda občutek imam, da se novinarji in uredniki pogosto sploh ne zavedajo, da z objavljanjem takšnih izjav omogočajo veliko podpihovanje nekaterih tečajev, s tem pa tudi nemajhne dobičke posameznikom. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj primerov, ko so nekatere delnice zrasle visoko v nebo zaradi močno podprte posredne in neposredne propagande nekaterih borznikov v medijih. Najznačilnejši primer so govorice o prevzemih. Pogosto se pri marsikaterem podjetju pojavijo brez vsakršne podlage, edini razlog je želja nekaterih posameznikov naplahta-ti manj uke vlagatelje, da bi sebi zagotovili čim višji zaslužek Toda vsega skupaj ni mogoče preprosto končati s sklepom, da ne kaže zaupati množici borznih mnenj in priporočil, ki se pojavljajo v medijih. Težava je namreč v tem, da je na borzi pomembneje to, kar ljudje mislijo, da je res, kot tisto, kar drži v resnici. Zato lahko obširna propaganda dvigne tečaje delnic, četudi za to ni nobenega utemeljenega razloga. Samo v zadnjih mesecih je bilo več primerov, pri katerih je mogoče utemeljeno domnevati, da so tečaji močno zrasli (tudi za več kot 100 odstotkov), v veliki meri predvsem zaradi načrtnega pod-pihovanja s strani nekaterih akterjev (pri tem jim je močno pomagalo tudi vsesplošno stanje na borzi). Odločitev, ali slediti javnim napotkom borznikov in raznim vročim zgodbicam, je torej vse prej kot lahka. Ni mogoče podajati splošnih pravil, saj so si primeri med seboj zelo različni. Edini napotek je lahko ta, daje na borzi še posebej pomembno misliti s svojo glavo. Denis.Vengust@email.si ostati naročnik tednika ¡KOKRACUA Pokličite nas na tclcfoilH Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 Slovenija hli m i im O — t ^ J S13 ■ i K« 1 ■ I © Demokracija • 6/2004 Svetnik mestne občine Ljubljana (MOL) Miha Jazbinšek je pred nedavnim vložil tri kazenske ovadbe na Vrhovno državno tožilstvo RS, točneje skupini tožilcev za posebne zadeve. Ovadbe so nastale kot posledica nereševanja sumljivih poslov v zvezi z nezakonitim preoblikovanjem Holdinga Ljubljana, z delitvijo nekdaj skupnega občinskega premoženja in z odtujitvijo javne lastnine. Prva na seznamu ovadenih je nekdanja županja Viktorija Potočnik, ki jo ovadba sumi nezakonite delitve premoženja med MOL in občinami, ki so nastale na območju mesta Ljubljane, neizvršene dokončne delitve premoženja, predvsem javne infrastukture, in navidezne dokončne delitve tega premoženja v okviru holdinga. Poleg nje so zaradi suma sostorilstva ovadeni tedanji župani primestnih občin; odvetnik Miro Senica zaradi suma pomoči in zaradi istega suma minister za okolje Janez Kopač kot tedanji predsednik odbora za gospodarstvo. Zaradi suma sprejetja protipravne pogodbe o ustanovitvi Holdinga Ljubljana je Jazbinšek ovadil tudi takratne člane nadzornega sveta holdinga. Nazadnje je ovadba doletela tedanjega v. d. direktorja holdinga Petra Cerarja zaradi suma protipravnega sprejetja aktov v zvezi z ustanovitvijo sedmih javnih podjetij in zaradi domnevnega protipravnega sprejetja sklepov glede odtujitve javne infrastrukture v lasti MOL in s prenosom le-te na holding. Vseh ovadenih funkcionaijevje kar 54. vedeni delitvi občinskega premoženja. Kot da to ne bi zadostovalo, se zgrešena politika in projekti holdinga za leto 2004 nadaljujejo oz. so njegovi cilji legalizacija lastnega delovanja za nazaj. Sedanja županja Danica Simšič se na tej podlagi pripravlja na popoln prevzem oblasti v holdingu in sedmih javnih podjetjih mimo mestnega sveta, je Jazbinšek obrazložil svoje ukrepanje. Peter Cerar naj bi bil, če sledimo obrazložitvi ovadbe, s sprejetjem skoraj identičnih sklepov za sedem javnih podjetij (Zale, VO-KA, Snaga, Parkirišča, LPP, Ljubljanske Tržnice in Energetika) zlorabil svoj položaj v. d. direktorja holdinga z namenom, da holdingu pridobi veliko finančno korist (skupna vsota osnovnega kapitala omenjenih podjetij v višini več kot 36 milijard tolarjev, če ne prištejemo letnih prilivov), s čimer bi povzročil premoženjsko škodo ljubljanskim občinam. Miha Jazbinšek sumi tudi, da je imel Cerar namen pridobiti koristi od statusnih sprememb javnih podjetij (prenehanje d. o. o., kadrovanje v nadzorne svete, usmerjanje investicij), s čimer bi takratna vladajoča koalicija (LDS, ZL) v MOL mimo pristojnosti in predpisov pridobila vzporedno oblast. Kadrovanje in nadzor nad ustanovljenimi družbami je po mnogih indikacijah potekalo, kot da gre za zasebne ustanove, mimo občinskih svetov in raznih komisij. Zlorabe ob ustanovitvi holdinga Slo naj bi za uzurpacijo pristojnosti lastnika, MOL, s strani holdinga. Cerar naj bi bil zlorabil svojo legitimacijo s sprejetjem ustanovitvenih aktov, ki jih smejo sprejeti le pristojni občinski organi. Glede na pravno podlago, ki jo je Cerar uporabil, so bile nastale družbe ustanovljene z namenom pridobitniške dejavnosti, tako da je brez pravne podlage nato uporabil naziv "javno podjetje", kar je po Kazenskem zakoniku "neupravičena uporaba tuje 6rme, vzorca ali modela" (238. člen). Cerar je opustil določbe, za opravljanje katerih javnih služb so družbe ustanovljene, zato je opravljanje javnih služb v teh družbah ostalo kot nepooblaščeno opravljanje zatečenih dejavnos- Namesto modrega molčanja Jazbinšek je razložil, da je bil povod za ovadbe samohvala Potočnikove o po njenem mnenju dobro iz- Miha Jazbinšek vidi v ovadbah edini način za zakonito rešitev vprašanja v zvezi s Holdingom Ljubljana. Za Dimitrija Kovačiča iz opozicijske SDS bo mogoče rešiti sedanje kritično stanje šele po naslednjih volitvah. Vika Potočnik (LDS), Metka Tekavčič (ZLSD), Janez Kopač (LDS): politični veljaki bodo morali odgovarjati za svoje vloge pri ustanavljanju holdinga. ti, nadaljuje Jazbinšek. Dobiček družb, ki so postale zavezanci za plačilo 25-odstotnega davka, naj bi pripadal hol-dingu, toda šele po plačilu davka. S tem so bile oškodovane tako družbe kot občine, saj so javna podjetja v lasti občin in tako po zakonu oproščena plačevanja davka. Cerar je v ustanoviteljskih aktih navedel, daje holding v celoti v denarju zagotovil osnovni kapital družb, v resnici pa je to storilo mesto Ljubljana s stvarnim premoženjem (javno infrastrukturo), nikakor pa ne holding. Z možnostmi povečanja osnovnega kapitala, ustanavljanja podružnic in možnostjo prenosa ali prodaje poslovnega deleža je Cerar vpeljal možnost sovražnega prevzema in privatizacije družb. Namesto da bi preprosto spremenil ime ustanovitelja družb z navedbo občin naslednic, je Cerar stvar pojmoval, kot daje po novem njihov ustanovitelj Holding Ljubljana. Daje mesto Ljubljana 1994 poslovne deleže sedmih družb povezalo v osnovni kapital holdinga, še ne pomeni, opominja Jazbinšek, da seje odreklo lastništvu in ustanoviteljstvu. Cerar je popolnoma nezakonito nadomestil sklepe o preoblikovanju javnih podjetij, za člane nadzornih svetov ome- slovenija njenih družb pa imenoval izključno koaliciji LDS in ZL vdane člane. Drugi so vedeli Po Jazbinšku so župani nekdanje skupne ljubljanske občine vedeli za Cerarjeve akte in sodelovali vsaj pri imenovanju članov nadzornih svetov. Prav gotovo so župani krivi za napeljevanje pri kadrovanju v nadzorne svete, Potočnikova pa tudi pri pripravi Ce-rarjevih ustanovitvenih aktov. Sestavo aktov o ustanovitvi d. o. o. je izvedla pravna pisarna Mira Senice, ki je zato osumljen pomoči. Tudi člane nadzornih svetov sedmih družb Jazbinšek sumi pomoči in zlorabe položaja. Po mnenju Mihe Jazbinška v zadevi "obstajajo elementi organiziranosti združbe z notranjimi pravili ravnanja". Pri ustanovitvi holdinga je delovala združba "na zasebni in podjetniški način... z namenom pridobiti holding trajno v svojo dejansko posest". Že računsko sodišče je pri reviziji poslovanja ugotovilo spornost same pravne oblike holdinga, t. j., da ni moč v zadostni meri doseči ciljev njegove ustanovitve. Sistem holdinga jevbistvu izločen iz sistema MOL, saj so si župani prisvojili pravice spremljanja in nadziranja gibanja cen za uporabo javnih dobrin in imenovanje članov skupščine holdinga. Nazadnje seje Jazbinšek odločil za odmevno dejanje, s katerim skuša doseči sprejetje svojih predlogov o hol-dingu, ki jih je koalicija v mestnem svetu že odbila brez vsebinskih ugovorov. V končni fazi je po Jazbinško-vem mnenju nujno treba začeti postopke za likvidacijo holdinga in spremembo pogodbe o njegovi ustanovitvi, saj zanj ta ukrepa predstavljata edino zakonito rešitev položaja. Jazbinšek ni osamljen Toda Jazbinškove ovadbe so samo zadnji in najodmevnejši odziv opozicije v mestnem svetu na dolgoletne nepravilnosti in mahinacije. Svetnik Dimitrij Kovačič (SDS) se strinja, da pomenijo ovadbe dodaten pritisk na razčiščevanje nečednih poslov vladajoče koalicije, čepravpo njegovo ovadeni niso vsi storilci kaznivih dejanj, temveč le "sočasni sopotniki", medtem ko med ovadenimi ni vseh vpletenih. Kovačič je spomnil, da je že januarja 2002 Svetniški klub SDS policijo in tožilstvo seznanil z neza- Usoda Vile Bled "Dežela kranjska nima lepšga kraja" je napisal Prešeren o Bledu, mi pa dodajamo, da nima niti dražje lokacije od tiste ob Blejskem jezeru. Iz tega izhajajo dalj časa trajajoče težave vlade pri prodaji Vile Bled, nekdanje Titove rezidence. Vrednost objekta so namreč ocenili na dve milijardi tolarjev, za takšno vsoto pa v Sloveniji ni bilo kupca. Da pa prestižna, celo zgodovinska vila ne bi ostala neuporabna in začela propadati, je država vendarle s podjetjem Grand hotel Toplice Bled, ki sodi v okvir poslovne skupine Sava, sklenila dogovor o vlaganjih v delno prenovo objekta v vrednosti 400 milijonov tolarjev. Prenova, ki naj bi se začela že te dni, je krvavo potrebna, saj bi sicer hotelski objekt lahko izpadel iz ugledne verige Re-lais & Chateaux, ki združuje gradove in graščine najvišjega ranga, s tem pa izgubil položaj na trgu. Do širitve objekta in del, ki bi spremenila zunanjo podobo, naj ne bi prišlo. Med drugim bodo obno- konitostmi ob nakupu SIB. Kovačič ugotavlja, da je bilo ukrepanje pristojnih organov vse prej kot učinkovito, verjetno iz političnih razlogov. Strinja se tudi, da bi bilo sistem holdinga najbolje čimprej odpraviti, čeprav za nepravilnosti ni kriv sistem, pač pa posamezniki pod zaščito vladajočih. Toda koalicija na čelu z županjo ne kaže volje, da bi do tega prišlo, ampak želi "dosedanjo molzno kravo še bolj ožeti". Kovačič še dodaja, da je treba vlado, ki je občanom povzročila toliko škode in ki očitno kani nadaljevati s svojim negospodarnim ravnanjem, zamenjati. Realistično namreč vidi rešitev sedanjega stanja šele po naslednjih volitvah, če bodo občani sprevideli, kako jih koalici- vili dvigala, celovito prenovili nastanitveni del in opremo, uredili bodo konferenčne prostore in koncertno dvorano, obnovili napeljave, delno prenovili kuhinje in uredili tudi program "wellness". Da pri prenovi ne bo šlo za grobe posege v smislu spreminjanja izvirne podobe hotela, bo poskrbel zavod za varstvo kulturne dediščine oz. državna komisija za arhitekturo 20. stoletja. Tako bo Vila Bled obnovljena v slogu petdesetih let; izvirno pohištvo bodo restavrirali, zamenjali bodo le za goste neustrezno pohištvo. Da bo zagotovljena resnost naložbe, je podjetje Grand hotel Toplice Bled postalo najemnik za nedoločen čas (prejšnja pogodba mu je zagotavljala upravljanje do leta 2014) pa tudi najemnina ne bo več simbolična kot doslej, saj bo znašala tri milijone tolarjev letno. Vprašanje prodaje blejskih hotelskih zmogljivosti pa seveda s tem ni končano. Na Bledu je še več vil v državni lasti, za katere se postavlja vprašanje, ali bodo sploh dobile kupce. Država bo očitno imela z njimi še precej dela. M. V. ja LDS-ZL vleče za nos. Da se prikrivanje podatkov v zvezi s holdin-gom nadaljuje, je opozoril tudi Jože Zagožen (SDS), ki je na seji nadzornega sveta holdinga 27. januarja zahteval od v. d. direktorice Zdenke Grozde (to je Jazbinšek ovadil kot nekdanjo članico nadzornega sveta) podatke o njeni plači in plači direktorjev odvisnih podjetij. Grozdetova ga je zavrnila, češ da so podatki zaupne narave; te bi Zagožen lahko dobil na štiri oči pod zavezo molčečnosti. Zagožen sedaj poziva županjo k spoštovanju zakona o dohodkih v javnem sektorju iz 1994, ki obvezuje k seznanjanju javnosti s plačami in delovno uspešnostjo direktorjev javnih ustanov, kamor holding hočeš nočeš sodi. Mitja Volčanšek Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © Slovenija © Demokracija • 6/2004 Včasih se zdi prav neverjetno in hkrati krivično, da se morajo borci za narodov blagor bojevati za svoje pravice še dolgo po storjenem plemenitem dejanju. Pred približno letom dni je Srečka Lisjaka, junaka osamosvojitvene vojne in predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, novogoriš-ko sodišče obsodilo zaradi domnevnega obrekovanja nekdanjega "ju-gogenerala" Konrada Kolška. Šele po letu dni pa se stvari le urejajo. Glede na to, je bil Kolšek nekdanji poveljnik 5. vojaškega območja JLA v Zagrebu (1989—1991), ki je vodilo tudi napad na Slovenijo, je ob- sodba Lisjaka na prvi stopnji (kazen dveh mesecev zapora in preizkusna doba enega leta) pravzaprav načelno razvrednotila vsa tedanja prizadevanja naših vojnih veteranov in hkrati pritrdila Kolšku (kot general-polkovniku in načelniku uprave ge-neralštaba JLA) oziroma tedanji mi-litaristični politiki JLA. Le-ta je imela namreč tedaj izdelane in pripravljene vojaške načrte za preprečitev morebitnih nacionalnih trenj znotraj nekdanje Jugoslavije. Tako so denimo leta 1990 začeli izdelovati in naslednje leto tudi končali načrt Be-dem, za katerega so delali tudi štabne preizkuse. Slo je namreč za načrtovano delovanje v kriznih razmerah in armada je bila v tem načrtu namenjena tudi za notranje posredovanje. V izjavi za POP TV je v tem kontekstu Lisjak izjavil, da so zanesljivo obstajali načrti, po katerih se je nadaljevala vojna na Hrvaškem in v Bosni, s Kolškovim podpisom. Kot poveljujoči se pod pripravljeni načrt podpišeš, in četudi poveljujočega zamenjajo, načrti še vedno obstajajo. Njegov naslednik lahko po tem načrtu še naprej deluje ali pa ga delno spremeni in kot takega uporabi. Konrad Kolšek, ki je 26. junija 1991 izdal ukaz za vojaški pohod na državne meje, je seveda zanikal obstoj teh načrtov. S tem pa je pravzaprav izkazal neomajno lojalnost JLA, ki je že davno ni več. Hkrati je od Lisjaka zahteval odškodnino (800.000 tolarjev), saj naj bi bil Lisjak ogrozil njegovo eksistenco in zmanjšal ugled v Sloveniji. Pravo ravna sicer docela eksaktno in nikakor ne dopušča subjektivnih dopolnil, a je bila ta drža s civilizacijskega vidika zagotovo licemersko pranje lastnega imena in preteklih dejanj. Oprostilna razsodba Tej absurdnosti (domnevna razžalitev Kolškove časti) se je Srečko Lisjak nemudoma zoperstavil s pritožbo na višjo inštanco, ta pa ga je nedavno oprostila. Koprsko sodišče je namreč razsodilo v prid Lisjaku ter ga oprostilo sleherne krivde in kazni. Slo je torej za vsebinsko nerazumljive Kolškove očitke Lisjaku, ki objektivno niso mogli škodovati časti ali pa denimo dobremu imenu. Zatorej ob koncu tega sodnega procesa lahko ugotovimo, da je šlo za poskus sistematičnega diskredi-tiranja celotne skupine pripadnikov, ki so bili v odločilnih trenutkih pripravljeni zastaviti lasten obstoj in življenje za domovino - Slovenijo. Upokojeni generalpolkov-nik Konrad Kolšek pa v njej očitno še nadalje ne najde pravega miru in zdaj denimo "benti" proti Natu. Zanj je namreč še vedno edina in prava alternativa območni varnostni sporazum oziroma pakt za jugovzhodno Evropo. Po domače povedano: združiti se in obuditi "jugoslovanski" pakt. „§ O* g «I? 3 <= <* * S? lis 2 Si Konrad Kolšek je kot poveljnik 5. armad-nega območja v Zagrebu vodil napad na Slovenijo. Kasneje je izdal knjigo, v kateri je skušal svojo takratno vlogo olepšati. Nekdanji general JLA Konrad Kolšek je od Srečka Lisjaka zahteval odškodnino, saj naj bi bil slednji s svojimi izjavami ogrozil njegovo eksistenco in zmanjšal ugled v Sloveniji. Srečko Lisjak: "Poskušal sem dokazati, da so ti načrti vendarle obstajali. Kolšek jih namreč v svoji knjigi omenja. Imajo kodne oznake S 1, S 2, Bedem in tako naprej. Tudi vojno v Sloveniji so začeli po teh načrtih." Koprsko sodišče je razsodilo v prid Srečku Lisjaku ter ga oprostilo sleherne krivde in kazni. Šlo je torej za vsebinsko nerazumljive Kolškove očitke Lisjaku. zasavske glose slovenija Zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan je na zadnji seji občinskega sveta javnosti znova povedal, da najostreje protestira proti temu, da bi bila v Trbovljah sežigalnica. Da bo proti temu, naj bi Cementarna Lafarge Trbovlje in Termoelektrarna Trbovlje sežigali odpadla olja, kostno moko in drugo svinjarijo, v nasprotju s preostalima zasavskima županoma storil vse, da do sežiganja ne bi prišlo. Po njegovo bi bila to še ena in dokončno slaba podoba Zasavja, ki že tako velja za vse prej kot okolju prijazen predel zelene Slovenije. Nasprotoval mu je Aleksander Mervar, direktor Termoelektrarne-toplarne Ljubljana, sicer pa njegov strankarski kolega, češ da se ne da nič storiti, če omenjeni podjetji pridobita za sežiganje odpadkov v svojih pečeh vso potrebno dokumentacijo in če to delata vskladu z veljavno zakonodajo (če pri tem še kaj zaslužita, toliko bolje). K besedi seje priglasil še Alojz Pavlovič, nekoč prvi predsednik SDS v Zagorju, sedaj pa član svetniške skupine LDS, in dejal, da ne verjame, da se bo tokrat spoštovala okoljevarstvena zakonodaja. Saj se po njegovo niti vsa pretekla leta ni, o čemer jasno pričajo podatki o nadpovprečni umrljivosti otrok v tem okolju in nadpovprečno velikem številu obolelih na dihalih. "Tudi sam imam otroke in vnuke, ki bolehajo za bronhialno astmo, za najrazličnejšimi alergijami, in ko vprašam zdravnike, kako naj jim pomagam, mi rečejo, naj se preselim iz Zasavja. Na srečo meni gmotni položaj to omogoča, kaj pa preostane drugim, ki denarja nimajo?" Večkrat sem v zasavskih glosah kritičen do lokalne oblasti, tudi do Matjaža Svagana, vendar pa mu tokrat v njegovih prizadevanjih izrekam podporo. Upam le, da bo svoj protest naslovil še na vladajočo stranko, ki ji pripada in ki ima v svojih vrstah tudi okoljevarstvenega ministra Janeza Kopača, ki lahko o tem marsikaj pove. Strinjam se tudi s še enim njegovim predlogom, ki ga je podal strankarskemu kolegu Mer-varju (mimogrede, živi v najlepšem predelu Izlak, ki veljajo za pravo oazo čistega zraka in za elitni predel Zasavja, kamor se preseljujejo bogati Zasavčani), češ, če je okoli sežigalnic vse tako zakonsko "pošlihta-no" in nenevarno, naj jo zgradijo kar v ljubljanski kotlini, ne pa v Zasavju, ki je okrog in okrog obdano s hribovjem. Igor Goste Po meri človeka Iniciativni odbor za šolo po šolskih izbirnih predmetov; učen- nji triadi devetletke celo večja kot v osemletki, saj imajo učenci med drugim tri dodatne izbirne predmete. Pobudniki se torej za-vzemajo za takšno spremembo šolske zakonodaje, ki bo omogočila razširitev ponudbe izbirnih predmetov in hkrati razbremenila učence. Zato naj se tistim učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki zunaj šole obiskujejo na primer tuj jezik, tečaje računalništva, glasbeno, plesno ali baletno šolo ter treninge različnih športnih panog - in ta pouk izvajajo strokovno usposobljeni učitelji in mentorji po potrjenih programih ta dejavnost prizna kot enakovredna enemu izmed Hubert Požarnik in petnajst podpisnikov je prepričanih, da bo Pobuda za šolo po meri človeka pripomogla k večjemu spoštovanju različnosti. ve ter posameznike pozivajo, da se pobudi pridružijo in jo javno ter dejavno podprejo s svojim podpisom. Podpisano izjavo lahko pošljete na naslov: SKLS, Iniciativni odbor za šolo po meri človeka, Slovenska cesta 19,1000 Ljubljana ali pa po elektronski pošti na skls@siol.net. Kontaktna oseba za podrobnejše informacije o pobudi je predsednik Iniciativnega odbora g. dr. Hilbert Požarnik, Pod hrasti 69, Ljubljana, tel. 01/283-14-85. Lovro Kastelic cem v zadnji triadi osnovne šole, ki obiskujejo župnijski verouk, pa naj se le-ta prizna kot alternativen obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etika. Župnijski verouk naj poteka tudi v prihodnje zunaj šole. Cilji pobudnikov so utemeljeni v Ustavi Republike Slovenije, v mednarodno veljavnih deklaracijah in dokumentih, v naši zakonodaji in v katoliških dokumentih o pravicah staršev pri vzgoji svojih otrok. Poteka tudi že zbiranje podpisov za podporo omenjeni državljanski pobudi, hkrati pa vsa katoliška laiška združenja, gibanja in druge ustano- meri človeka s prvim podpisa- nim dr. Hubertom Požarnikom je napisal izjavo za javnost z naslovom Državljanska pobuda za šolo po meri človeka. V njej so objavili zdajšnje druž-benoetične in moralne poudarke, ki vplivajo na težaven učno-vzgojni proces otroka, pri tem pa hkrati terjajo precejšnjo mero starševske potrpežljivosti. Slovenskemu šolstvu in učiteljstvu sicer priznavajo številna prizadevanja k izboljšavi vzgojno-izobraževalnih trendov, pozitivno pritrjujejo zdajšnji zasnovi devedetke, ugotavljajo pa, da je po prvih mesecih novega šolskega leta obveznost učencev v zad- Pred leti sem v eni izmed glos zapisal, da so v Zagorj u različne komisije že skoraj vsakemu drugemu občanu podelile kakšno od priznanj. Tako radodarni so pri tem, kot je bil naš nekdanji predsednik Milan Kučan (mimogrede, je res nekdanji glede na vse finančne in druge ugodnosti, ki jih je še vedno deležen?). Seveda pa je bil veliko radodarnejši do tistih, ki so bili njemu po meri. In kako je v Zagorju? Nočem reči, da prejetih kulturnih, športnih in drugih priznanj in nazivov častnih občanov ali občinskih plaket mnogi Zagor-jani s svojim delovanjem niso zaslužili. Nikakor ne. Vendar so jih resnično podelili že toliko, da prav vsa priznanja že pošteno izgubljajo "težo". Da tudi v javnosti pomenijo čedalje manj, priča tudi manj prispelih predlogov na razpise. Tako je bilo menda tudi ob razpisu za plakete in priznanja Slavka Gruma, ki jih občina Zagorje podeljuje posameznikom in skupinam za dosežke na kulturnem področju. Kot je slišati, naj bi komisija prejela celo manj predlogov, kot jih je na koncu izbrala ali določila za dobitnike visokih kulturnih priznanj. Med njimi naj bi bil celo nekdo, - ki je lani nehote povzročil solze. In da ne bi solze tekle tudi letos... Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © globus Podjetni policisti Avstralski policisti so v iznajdljivi akciji prijeli več deset tatov, ki so jih dobesedno zvabili na limanice. V mestu Wollongong v avstralski zvezni državi Novi južni Wales so policisti odprli lažno zastavljalnico, v katero so najrazličnejši tatici kar sami prinašali ukradeno blago. Policija je tako odkrila kar 3.000 ukradenih predmetov, ki so jih vlomilci zastavili, da bi si kupili mamila. Policija je zastavljalnico s pomočjo zava- rovalnic vodila štiri mesece, zbrala pa je dovolj dokazov za 150 ovadb bodisi zaradi posesti ukradenih stvari, bodisi zaradi trgovanja z mamili. Predebeli Američani Po raziskavi inštituta RTI International in Centra za nadzor in preprečevanje bolezni je debelih skoraj 65 odstotkov Američanov, ki za 14 kilogramov ali več presegajo normalno telesno težo. Njihovi zdrav- Zasegli heroin Turška policija je v Carigradu zasegla tono heroina in aretirala sedem oseb, kar naj bi bil rekorden zaseg tega mamila v Evropi. Policija je heroin zasegla videti majhne tovarne sladkorja v četrti Buyukcekmece v evropskem delu mesta, pri tem pa so zasegli tudi opremo za pakiranje mamila. Organi pregona so osumljence spremljali zadnje tri mesece. Eden od sedmerice prijetih naj bi bil organizator poslov, preostali pa naj bi bili lastniki tovarne. Policija išče še tri osumljene, ki naj bi bili lastniki mamila. Po navedbah mamilo izhaja iz Afganistana in Pakistana in je bilo namenjeno v Evropo, Vzgojni vitez i Britanska kraljica Elizabeta II. namerava direktorja Microsofta Billa Gatesa, ustanovitelja računalniškega podjetja Microsoft, povzdigniti v viteza. Gatesa, najbogatejšega Zemljana, naj bi ta čast doletela zaradi njegovega prispevka k razvoju britanskega gos-podarstva in zaradi njegovega boja za zmanj-šanje revščine v svetu. Gates, ki je nad novico I - Ijji seveda navdušen, zaradi tega, ker ni britanski državljan, ne bo mogel uporabljati naziva "sir", lahko pa si bo na konec imena pridal kratico KBE (kar ustreza poimenovanju za odlikovanje Knight Commander of the British Empire, vitez britanskega imperija). Pri tem je zanimiva še Gatsova odločitev, da namerava kljub bogastvu (to znaša okrog 46 milijard dolarjev) in slavi svojim otrokom zapustiti samo 10 milijonov dolar-. .^¿¡¿M jev. Prepričan je, da ne bi bilo ^ ji^RnjjM^j, dobro, če bi njegovi otroci življe- nje začeli z ogromno denarja. © Demokracija • 6/2004 cije na obrazu, ki naj bi ga pomladila. Poseg, pri katerem so sodelovali ameriški plastični kirurgi, ki so se lotili njegovih vek, obraza in vratu, naj bi bili opravili 28. decembra. Operacija naj bi bi-Naj večje brazilsko mesto Sao Pa- la potekala na zasebni kli-ulo, to je danes gospodarsko in kul- niki Ars medica di Gravesa-stveni stroški zaradi bolezni, pove- turno središče Brazilije in za brazil- no, kjer je premier rezerviral več zanih s čezmerno telesno težo, so v ske razmere tudi bogato mesto, kot polovico drugega nadstropja, letu 2003 znašali 75 milijard dolar- praznuje 450. obletnico ustanovit- da bi si zagotovil maksimalno za-jev, od česar so polovico morali po- ve. V metropoli so ob tej priložnosti sebnost in se izognil neprijetnostim, kriti ameriški davkoplačevalci. pripravili številne kulturne in zabavne prireditve, ki so se začele s Zdrava vitamina E in C koncertom v mestnem središču, na Najnovejša raziskava, objavili so njem pa je nastopil zvezdnik brazil- jo v ZDA, je pokazala, da vsakodnev-ske glasbe Caetano Veloso. Mesto je no uživanje velikih odmerkov vitaminov E in C zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen pri starejših ljudeh. V raziskavi je sodelovalo 4.740 ljudi, ki so imeli leta 1995, ko se je začela raziskava, 65 let. V prvi stopnji raziskave so ugotovili 200 primerov Alzhe-imeijeve bolezni, med tistimi, ki so jemali vitamina imelo leta 1890 le 65.000 prebival- E in C, pa so ugotovili za 78 odstot-cev, danes pa je največje mesto v Juž- kov manjše tveganje za bolezen kot ni Ameriki. Po uradnih podatkih ima pri tistih, ki vitaminov niso jemali. 10,4 milijona prebivalcev, po neurad- Nakoncu raziskave so 104udeležen-nih pa celo več kot 18 milijonov. Po ci raziskave zboleli za Alzheimerjevo ulicah Sao Paula se vsak dan vozi pet boleznijo, stopnja tveganja pri tis-milijonov avtomobilov in 10.000 tih, ki so jemali vitamine, pa je bila mestnih avtobusov, v zraku nad za 64 odstotkov nižja. Med raziska-mestom pa leti tudi po 450 helikop- vo so tudi ugotovili, da majhni od-terjev. Vmestujepribliž- no 1,5 milijona revežev, UBb"1čiHB^ttfliHHiv/ ki živijo v barakarskih jaBgjgi^iali^ TatirBliTOff' naseljih - favelah. Velik flMSMf^ijjjfe*^ problem je tudi kriminal. Vse za lepoto Italijanski premier Sil-vio Berlusconi je priznal, da je bil nekaj časa odsoten zaradi lepotne operacije na obrazu. Italijanski časniki pa so na prvih straneh objavili njegovo izjavo: "Bil sem na generalki." Časniki pri tem dodajajo, da je Ber-lusconijeva lepotna operacija brez primere; noben premier namreč doslej še ni opravil lepotne opera- merki teh vitaminov ali pa tudi veliki odmerki samo enega vitamina niso imeli varovalnega učinka. Stolpnica se je podrla V predmestju Kaira se je podrla 12-nadstropna stolpnica, potem ko je spodnja nadstropja zgradbe zajel čez Turčijo naj bi le potovalo. Dodajmo, da stane kilogram heroina v Turčiji od 8.000 do 9.000 evrov, medtem ko v Evropi stane več kot 30.000 evrov. Pri tem je zanimivo, da je turška policija v zadnjih enajstih mesecih zasegla skupaj 3,5 tone heroina. Obletnica Sao Paula globus Nasilni morski pirati požar. Po poročanju je umrlo več ljudi, v ruševinah stolpnice pa je bilo ujetih tudi nekaj gasilcev, ki so gasili požar v spodnjih nadstropjih, kjer so večinoma pisarne. Nesreča se je zgodila v predmestju Nasr City nedaleč od kairskega letališča, kjer prevladujejo nakupovalna središča in živi višji sloj prebivalstva. Tovrst- ne nesreče so v Egiptu dokaj pogoste, predvsem zaradi slabe graditve in nedovoljene dograditve dodatnih nadstropij. Podobna nesreča seje nazadnje zgodila maja lani, ko je v se-demnadstropni stavbi, ki se je podrla, umrlo najmanj sedem ljudi. Krvoločna kraljica Britanska kraljica Elizabeta II. je med britanskimi varuhi živali vzbudila veliko ogorčenja, ko je s sprehajalno palico lastnoročno ubila faza- na. Do incidenta naj bi bilo prišlo na enem od lovskih pohodov kraljeve družine na kraljičinem posestvu San-dringham. Ko je lovski pes prinesel kraljici ustreljenega fazana, ga je ta vzela psu iz gobca in ga nekajkrat udarila s palico. Žival se je še nekaj minut zvijala v smrtnih krčih, kraljica pa je to po pripovedovanju očividcev mirno opazovala in se s prijatelji hihitala. 77-letna Elizabeta II. v nasprotju s številnimi drugimi člani britanske kraljeve družine sama nikoli ne poseže po orožju, čeprav se zelo navdušuje nad lovskimi pohodi. Andrew Tyler, predstavnik organizacije Animal Aid, je dogodek komentiral s tem, da je ubijanje za zabavo nesprejemljivo, tudi če se ga udeležuje kraljica. Najnovejši dogodek pa kaže grozljivo slo kraljeve družine po ubijanju ptic. Dodal je še, da ta dogodek sploh ni nobena novost, saj naj bi bili fotografi že v preteklosti ujeli kraljico, kako fazanom zavija vratove. Najljubša srebrna Lastniki avtomobilov po vsem svetu se pri nakupu novega avtomobila najraje odločijo za srebrno barvo. V Evropi so na vrhu lestvice priljubljenosti srebrno bela, siva, svetlo modra, svetla turkizna in nežen odtenek rumenozelene barve, medtem ko močne kovinske bar- Center za boj proti piratstvu Mednarodnega urada za pomorstvo (IMB) je objavil podatek, da je bilo v letu 2003 kar 445 primerov modernega pomorskega piratstva, kar je za petino več kot leto prej. Pri tem je bilo ubitih najmanj 21 mornarjev, kar je dvakrat več kot leto poprej. Zelo zaskrbljivo je tudi naraščanje ugrabitev ladijskih posadk in uporaba strelnega orožja pri napadih piratov. Za odkupnino je bilo ugrabljenih 359 mornarjev, kar je skoraj dvakrat več kot leto poprej, v sto primerih pa so pirati na ladje vdrli s strelnim orožjem. Žarišče piratskih napadov še naprej ostaja indonezijski arhipelag. Samo na tem območju je bilo 121 napadov. Dosti bolje ni niti v Bengalskem zalivu pred Bangladešem, kjer je bilo lani 58 piratskih napadov. Na območju Afrike pa je najnevarnejše območje morje pred Nigerijo, kjer se je lani število piratskih napadov glede na leto 2002 potrojilo na 39 primerov. IMB je najbolj zaskrbljen nad varnostjo na pomorski poti v Malaki, morski ožini med Indonezijo in Malezijo, ki je ena izmed najprometnejših poti na svetu. Lani so samo v tej ožini, ki je ponekod široka vsega tri kilometre in jo letno prečka najmanj 50.000 ladij, zabeležili 28 napadov. Fabijan Osudji je dejal, da se bo vlada zavzemala za zmanjševanje števila nepismenih in za enakopravne pogoje šolanja fantov in deklet. v prihodnje modne še rdeča, oranžna in namena barva. V Severni Ameriki in Aziji se kupci avtomobilov že zdaj čedalje raje odločajo za živahne in vesele barve. Največ nepismenih Nigerija, najbolj obljudena država v Afriki z okoli 130 milijonov prebivalcev, se uvršča tudi med devet držav sveta z največ nepismenimi. Na tem seznamu, ki ga je objavil UNESCO, so še Egipt, Brazilija, Bangladeš, Indija, Indonezija in Kitajska. Nigerijski minister za izobraževanje Clinton neračunalniški tip Nekdanji ameriški predsednik Bili Clinton, ki je najbolj zaslužen za razcvet svetovnega spleta v ZDA, je med osemletnim mandatom v Beli hiši poslal le dve sporočili po elektronski pošti. To je odkril predsednik sldada za predsedniško knjižnico v Litde Roc-ku, kjer bodo shranili 40 milijonov elektronskih sporočil Clintonove administracije. Skip Rutherford je odkril, da je tudi od teh dveh sporočil Clinton v bistvu poslal le enega - v vesolje -, pa še to s pomočjo svojega osebja. Sporočilo je prejel astronavt in nekdanji senator John Glenn, ki je krožil okoli Zemlje 40 let po prvem poletu v vesolje. Drugo elektronsko sporočilo pa je bilo samo poskusno; z njim naj bi ugotovili, ali predsednik sploh zna poslati elektronsko sporočilo. Clinton naj bi bil raje komuniciral po telefonu in po pošti, za internet pa ni imel časa, čeprav je njegova uporaba doživela pravi razcvet v času Clintonovega predsednikovanja med letoma 1993 in 2001. ve niso več med najbolj zaželenimi. Nežne barve za svoja vozila izbirajo tudi moški. Po napovedih izdelovalcevbarvza avtomobile bodo poleg pastelnih odtenkov za avtomobile Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 CHRISTIAN SCIENCE MONITOR Vrtni palčki Fenomen izginjanja vrtnih palčkov z vrtov je star že 20 let. Ne gre le za njihovo izginotje, pač pa za zanimive potegavščine, saj nekateri presenečeni lastniki dobijo celo razglednice od nepričakovane "osebe" - od svojega vrtnega palčka, ki jim sporoča, daje na primer na počitnicah v Queenslan-du. Navedeni primer je prvi, ki ga je opisal folklorist Bili Scott sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja v Avstraliji. Palček je bil na svoje mesto vrnjen čez dva tedna, s seboj pa je "prinesel" še spominek s počitnic: bil je pobarvan z rjavo kremo za čevlje, kot bi se sončil. Tudi Barbara Austin je za 50 dni izgubila svojega vrtnega prijatelja. Medtem so v njegovem imenu na njen naslov prihajale razglednice. Palček se je vrnil z albumom fotografij in zemljevidom, kjer je bila orisana njegova pot skozi 28 držav. Potoval je s petimi človeškimi sopotniki, fotografiran pa je bil pred znamenitostmi, ki so jih popotniki z njim obiskali. Najverjetneje so se zelo zabavali. BBC NEWS Spomin na vraževerje V vasi Linkolnshire so v temeljih stare kmečke hiše našli zakopano čarovniško stekleničko. Vsebovala je upognjene igle, človeške lase in morda tudi urin in naj bi varovala hišo pred uroki. Predpostavljajo, da je iz leta 1830 in predstavlja dokaz, da so strahovi pred hudobnimi silami obstajali dosti dlje, kot so sprva domnevali. Našli so jo med gradbenimi deli; nekaj časa je steklenička, podobna črnilniku, čakala v kredenci lastnika, ne da bi ji pripisovali kakšen poseben pomen. Kot izjemno redko najdbo sojo prepoznali šele v arheološkem muzeju. Slo je za povračilni urok čarovnici, ki naj bi deloval tudi, če človek ni vedel, kdo je čarovnica. V Britaniji so čarovnice najbolj preganjali kakih sto let od poznega 16. stoletja dalje, kar je pomenilo, da so usmrtili na stotine žensk, ki so jih povezovali s črno magijo. Stekleničke, kot je najdena, so bile najpogostejše v poznem 17. stoletju, ko se je strah pred čarovnicami najbolj razbohotil. Najbolj znani procesi so bili v North Berwicku 1591 invPendluleta 1612. THE EC0N0MIST Evolucija angleščine Jezikovne polemike se razvijajo tudi med teoretiki tega svetovnega jezika. Predvsem jih skrbi dejstvo, da uporaba formalne angleščine postopoma izginja. Prav tako jih skrbi, da se drastično spreminja oziroma siromaši pisani jezik. Po mnenju nekaterih nepravilno izražanje pomeni, da človek ne zna prav razmišljati. Toda niso vsi enakega mnenja - nestandardna angleščina je izrazno zelo polna, kar kaže na to, da smo le priče izrednim spremembam na tem področju. Rusi imajo svoj jezik zelo radi, primerja jezikoslovec John McWhor-ter, in se še vedno učijo poezijo na pamet, italijanski politiki pa so razvili jezik, ki bi se marsikomu zdel anahroničen. Priznava, da formalni jezik ni tako nujno potreben, in ne predlaga nobenih hudih izobraževalnih reform, opozarja pa pred izgubljanjem izraznega bogastva, saj se s tem tvega izguba nečesa resnično dragocenega. "Porcelan smo zamenjali za papirnate krožnike," je še dejal," kar je velika škoda, ki pa je morda neizogibna." THE NEW YORK TIMES Med zavezniki Med privrženci Michaela Jac-ksona vdanost raste sorazmerno z njegovim pogrezanjem v čedalje hujše težave. Seveda se množi tudi število brezobzirnih oportunistov, ki si želijo medijske pozornosti na račun svoje domnevne privrženosti zahajajoči popzvezdi. Nabralo se je tudi veliko število Afroameričanov, ki so prepričani, da z Jacksonom pravosodni organi ravnajo pristransko, ker je črnskega rodu. Večina njegovih privržencev pa so predvsem bele ženske srednjega razreda, stare manj kot 35 let, ki Michaela skorajda mistificirajo. Pripisujejo mu sveto nedolžnost in so prepričane, da so vrednote velikodušnost, človečnost in ljubezen preganjane. V medijih se pogosto pojavljajo kritike, da so Jacksonove privrženke večinoma motene, kar le-te zavračajo, čeprav priznavajo, da imajo marsikatero skupno lastnost. Veliko jih prihaja iz ločenih družin ali pa so izgubile katerega od staršev. Mnoge med njimi imajo prehranjevalne motnje. Predvsem pa vse skušajo zapolniti neki primanjkljaj v svojem življenju. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Naročiinii P n jtep - m muMM tli JJ» tejjJaM jj £] Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana j Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: i ulica: podpis naročnika: i i ' ! kraj, poštna št.: i Davčni zavezanec: □ da Če želite 8-odstotni popust pri n; □ ne cena: 550 SIT j aročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak i O Demokracija • 6/2004 Zavezniški vojaki; zaščitna opremi proti kemičnemu it biološkemu orožji v lanski irašk vojni: grožnji iraškega orožja z< množični uničevanje si jemali zelo resno Obveščevalci, politiki in mediji Kam je ¡zginilo iraško orožje za množično uničevanje? Strah pred Huseinovim kemičnim, biološkim in morda celo jedrskim orožjem je bil v samem središču argumentov za lanski vojaški poseg Američanov in njihovih zaveznikov v Iraku. Toda orožja, o katerem so bili tako prepričani, niso našli. So bile ocene napačne in kdo je kriv? Pred iraško vojno v svetu ni šlo toliko za vprašanje, ali Irak orožje za množično uničevanje ima ali ne. Prevladovalo je prepričanje, da ga ima, vprašanje je bilo samo, koliko ga je, ali gre za realno svetovno varnostno grožnjo in ali je ta grožnja tolikšna, da opravičuje preventivno vojno. Tudi začetek napada je stalno spremljalo vprašanje, kdaj bo sledil Sadamov protiudarec s kemičnim ali biološkim orožjem. Tak protinapad so takoj po začetku vojne pričakovali v sosednjem Kuvajtu, vendar se ni zgodilo nič. Ko so se zavezniške vojaške sile brez resnega iraškega odpora bližale predmestjem Bagdada, se je govorilo o nekakšni rdeči liniji, ki jo je določil Sadam Husein. V trenutku, ko bi zavezniške sile prestopile to linijo, bi enote iraške republikanske garde uporabile kemično orožje. Ameriška tretja pehotna divizija in marinci so linijo prestopili, toda zgodilo se ni nič. Tudi v zadnjih trenutkih Sadamovega režima, ko diktator z uporabo orožja za množično uničevanje ne bi imel več česa izgubiti, se ni zgodilo nič, čeprav je Husein v letih pred tem brez pomislekov uporabljal kemično orožje proti Irancem in proti lastnim državljanom kurdskega rodu. Kje je kemično orožje? Režim je padel, njegovi voditelji pa so začeli drug za drugim padati v roke zmagoviti vojni koaliciji. Toda niti podatki ujetnikov niti lastno iskanje na terenu in s pomočjo zaplenjenih dokumentov Američanov in njihovih zaveznikov ni pripeljalo do tako iskanega orožja za množično uničevanje. Odkritih je bilo mnogo sledi dejavnosti, povezanih z nekdanjim razvojem tega kemičnega in biološkega orožja, vendar orožja (razen nekaj zakopanih kemičnih granat), ki so ga pričakovali, ni bilo. Bolj kot čas mineva, bolj se oddaljuje tudi verjetnost, da bi zavezniki v Iraku de- Napad na WTC 11. septembra 2001: so začele obveščevalne službe precenjevati varnostne grožnje, ker so teroristično grožnjo enkrat tako usodno podcenile? jansko našli kaj takega, kar bi ustrezalo prevladujočim domnevam iz časov pred zadnjo iraško vojno. Zavezniški voditelji pa si glede sklepov, ki naj bi jih iz tega potegnili, niso povsem enotni. Zanimivo je, da o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje danes niso več najbolj prepričani ameriški voditelji, ampak britanski premier Tony Blair. Ameriški sekretar za obrambo Donald Rumsfeld je postal previdnejši v svojih izjavah. Medtem ko je še konec marca lani trdil, da ZDA vedo, da je iraško orožje za množično uničevanje v okolici Bagdada in Tikrita, se je že dva meseca kasneje na glas spraševal, ali niso Iračani orožja morda že pred vojaškim spopadom sami uničili. Britanski premier Tony Blair je bil v tem času še vedno "absolutno prepričan o obstoju orožja za množično uničevanje". Se 25. januarja je v intervjuju za britanski Observer dejal, da "verjame, da so bili obveščevalni podatki pravilni". Ameriški predsednik George Bush je v svojem letošnjem poročilu o stanju v državi v zvezi z Irakom omenjal le še "aktivnosti, povezane z orožjem za mno- Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m Britanski premier Tony Blair in ameriški predsednik George Bush: prve preiskave so zavrnile obtožbe o krivdi političnih voditeljev za namerno manipulacijo. John McCain, ameriški republikanski senator, je prepričan, da bi neodvisna preiskava pomagala pri odpravljanju napak v delovanju obveščevalnih služb in hkrati zavarovala Busha. O Demokracija • 6/2004 orožja za množično uničevanje očitno ni izmislil Bush za svoje politične potrebe. Že leta 1998jenekdanjipred-sednik Bili Clinton poudaril, da ima Huseinov režim "ogromne zaloge kemičnega in biološkega orožja", in hkrati izrazil trdno prepričanje, da bo diktator to orožje nekoč tudi uporabil. Sedanja ameriška vlada je poudarila, da se za vojno ni odločila zaradi odkritja kakšnih posebnih novih dejstev o iraškem orožju, ampak zaradi nove ocene o večji ogroženosti ZDA, ki izhaja iz dogodkov 11. septembra. žično uničevanje", ne pa več dejanskega obstoja takega orožja. Iščejo se krivci Neuspešno iskanje orožja za množično uničevanje je medtem predvsem za ameriško in britansko javnost postalo politična tema, pri kateri se zdi mnogim potrebno najti krivca. So krivi obveščevalci, ki so svoje vlade preskrbovali z napačnimi podatki? Ali so krivi politični voditelji, ki so pritiskali na obveščevalce ali predstavljali javnosti njihove podatke na izkrivljen način? Ali pa so morda krivi mediji, ki so najprej napihnili iraško grožnjo, potem pa - ko orožja ni bilo -hiteli brez pravih dokazov iskati krivce med obveščevalci in politiki? V iskanju krivcev so jo vsaj za zdaj še najbolje odnesli politiki. V ZDA je David Kay, nekdanji glavni ameriški preiskovalec za iraško orožje, za izključne krivce samokritično razglasil obveščevalce, iz vrst katerih sam izhaja. V Veliki Britaniji pa je neodvisni preiskovalec sodnik lord Hutton, kije preiskoval afero Kelly, našel kriv-cavmedijih,točnejevbritanskem BBC. David Kay, ki je razglasil svoj neuspeh in se umaknil s položaja, je izrecno zavrnil možnost, da bi na ameriške obveščevalce pritiskali njihovi nadrejeni ali celo sami politični voditelji. Odločno je zavrnil domneve, da bi si na primer Bush želel napasti Irak in bi bili ameriški obveščevalci zato prepričani, da morajo na vsak način najti dokaze o iraškem orožju, pa čeprav jih nekoliko prikrojijo. Kayje poudaril, da so njegovi sodelavci kot vir svojih napačnih ocen omenjali premalo podatkov in lastno napačno sklepa-nie, nihče od njih pa ni omenil pritiska politikov ali drugih nadrejenih. Kay je dodal, da bi bil pravzaprav na neki način vesel, če bi šlo za pritisk nadrejenih, ker bi potem vsaj poznali vzrok za napake in bi lahko tak vzrok odstranili - z zamenjavo krivcev. Je morda obstajal pritisk drugačne vrste? Ameriška CIA je komaj prebolela boleče napake z 1 1. septembra, ko je prevladalo prepričanje, da je usodno podcenjevala grožnje ameriški nacionalni varnosti. Seje zdaj problem obrnil in so začeli zaradi strahu podatke o sovražniku precenjevati, ta- ko da so videli orožje za množično uničevanje tudi tam, kjer ga ni bilo? Orožja si ni izmislil Bush Toda to ni bil samo problem Američanov. Obveščevalni službi Nemčije in Francije, katerih vladi sta odločno nasprotovali vojaškemu posegu v Iraku, sta prav tako kot CIA potrjevali obstoj iraškega orožja za množično uničevanje. Ju je zavedla CIA? Če ju je, še toliko slabše zanju, saj bi to pomenilo, da ne znata samostojno zbirati podatkov ali kritično presojati podatkov, ki jih zberejo drugi. Gotovo pa Francozi in Nemci niso bili pod pritiskom, da morajo najti iraško orožje - pritisk Chiraca ali Schroderja, nasprotnikov vojne, bi bil lahko kvečjemu nasproten: da morajo pokazati, da orožja ni. V obstoj orožja za množično uničevanje so prav tako trdno verjeli mednarodni inšpektorji v Iraku. Le kaj naj bi si mislili drugega, potem ko iih je Husein sredi devetdesetih let izgnal iz Iraka? Le zakaj naj bi jih izgnal, če ne zato, ker bi hotel pred njimi nekaj skriti? Prav tako si problema iraškega Zmota ali manipulacija? Ameriški predsednik Bush za zdaj ni sprejel Kayeve ocene o veliki zmoti v obveščevalnih službah. Namesto tega je presodil, da je treba v okviru preiskav, ki že potekajo, o tem najprej zbrati več podatkov. Mnogi drugi ameriški politiki razmišljajo drugače. Bushev strankarski kolega, republikanski senator McCain, je prejšnji teden predlagal ustanovitev nove - nestrankarske - preiskovalne komisije, ki bi preučila napake obveščevalcev, kar Busheva vlada vsaj za zdaj zavrača. Mnogi republikanci in opozicijski demokrati so si enotni v zahtevi po temeljiti preiskavi, vendar so njihovi politični motivi različni. Republikanci verjamejo, da bi preiskava pokazala na napake v obveščevalnih službah, kar bi bilo ne le bistveno z vidika nacionalne varnosti, ampak bi tudi zavarovalo predsednika Busha in njegovo politično ekipo pred obtožbami, da je začel vojno z lažno utemeljitvijo. Prav slednje pa bi radi s pomočjo preiskave dokazali nekateri demokrati: od predsedniškega kandidata Hovvarda Deana, Bili Clinton: že nekdanji ameriški predsednik je omenjal, da ima Husein ogromne količine biološkega in kemičnega orožja in da ga namerava tudi uporabiti. tujina ki je vojni nasprotoval in očita podpredsedniku Cheneyju, daje pritiskal na CIA, do kandidata Johna Kerryja, ki je vojaški poseg sicer podpiral. Podobno domnevo o vladajočih politikih, ki naj bi z manipuliranjem s podatki napihnili iraško grožnjo, je maja lani objavil novinar britanskega BBC Andrew Gilligan. Nekatere njegove ocene so se kasneje izkazale za točne, druge ne. Njegov vir je bil strokovnjak za biološko orožje pri britanskem obrambnem ministrstvu David Kelly. Čeprav je BBC poskušal obvarovati anonimnost svojega vira, se je Kellyjevo ime znašlo v javnosti. (vtem primeru David Kelly), ampak bi morali za to prej najti dokaze. Vodstvo BBC seje po objavi Hutto-novega poročila opravičilo Blairovi vladi, s svojih položajev pa sta se poleg novinarja Gilligana umaknila tudi predsednik sveta BBC in njegov generalni direktor. Mnogi britanski novinarji so bili pri tem šokirani, v Huttonovem poročilu pa so videli celo hud udarec svobodi medijev. Čeprav so s Huttonovim poročilom glavni krivec v Veliki Britaniji postali mediji, Blairova vlada nima veliko razlogov za zadovoljstvo. Britanska javnost namreč o stvareh pre- bombo kar na Veliko Britanijo, kar je bilo seveda daleč od resnice. Blairova vlada je to dobro vedela, vendar teh napačnih razlag ni demantirala. Je lahko tudi takšen molk (ob pravem času) oblika politične manipulacije? Je (ne)obstoj orožja pomemben? Toda ali napačne domneve o iraškem orožju, ki ga dejansko ni bilo, čeprav naj bibilo razlog za vojno, res zmanjšujejo legitimnost iraške vojne v očeh javnosti? V ZDA prav gotovo ne, saj dve tretjini Američanov tudi danes menita, daje bila odločitev za vojno popolnoma pravilna. Že samo strmoglavlje- menilo, če bo učinek Huseinove aretacije sčasoma zbledel, ZDA pa bodo še vedno plačevale visoko človeško in finančno ceno za zasedbo Iraka. Popolne resnice o iraškem orožju za množično uničevanje ne bomo verjetno nikoli izvedeli. Deloma tudi zato, ker ZDA lani ni uspelo pravočasno obvladati vseh posledic svoje hitre vojaške zmage, tako da so mnogi iraški dokumenti izginili v vsesplošnem plenjenju. Kot danes domneva Kay, pa niti Iračani sami niso dobro vedeli, kaj imajo in česa ne. Poveljniki enot Huseinove republikanske garde so sicer vedeli, da sami nimajo kemič- Kelly nato očitno ni vzdržal hkratnih pritiskov medijev in svojih nadrejenih. 18. julija so ga našli mrtvega in ugotovili, da je naredil samomor. Krivda BBC? Preiskava pod vodstvom sodnika lorda Huttona je Blairovo vlado oprala krivde za Kellyjevo smrt, zato pa je kot vir problemov izpostavila ravnanje BBC. Po Huttonovi oceni mediji ne bi smeli kar objavljati obtožb, ki jih navaja kakšen njihov vir soja nekoliko drugače. Zdaj ima javnost, kot kaže vrsta anket, manj zaupanja v BBC kot prej, toda še manj zaupanja ima v Blairovo vlado. Kot piše nekdanj i britanski obramb-niminister Malcolm Rifkind vbritan-skem Guardianu, se je BBC v resnici oddaljil od svojih nekdanjih visokih standardov objektivnosti, ki naj bi jih kot javni medij vzdrževal, in se približal senzacionalističnemu slogu komercialnih medijev. Toda hkrati je prepričan, da zaradi napak BBC ne bi smeli pozabiti na napake Blairove vlade. Problematičen na primer ostaja obveščevalni podatek iz poročila, ki ga je lani objavila Blairova vlada, da bi lahko Sadam Husein v roku 45 minut uporabil svoje orožje za množično uničevanje. Obveščevalci so imeli pri tem v mislih taktično orožje z majhnim dometom, vendar je bil ta podatek v različici poročila, ki ga je predvojno objavila Blairova vlada, izpuščen. V nekaterih medijih se je tako pojavila interpretacija, da lahko Husein v 45 minutah vrže kemično nje tiranskega Sadamovega režima je bila zanjo zadostno opravičilo. V Veliki Britaniji prav tako ostaja po starem: javnost je bila glede vojne že prej razdeljena na dva približno enaka dela in podobna delitev se ohranja tudi danes. Pri letošnjih ameriških predsedniških volitvah se za zdaj zdi, da te dileme ne bodo odločilne. Med demokratskimi predsedniškimi kandidati je zagovornik iraške vojne Kerryvpred-nosti pred "mirovniškim" Deanom. Zdi pa se tudi, da bosta gospodarstvo in zdravstvo za volivce pomembnejši temi kot Irak in orožje, ki ga ni mogoče najti. Morda bi se lahko to spre- nega orožja, hkrati pa so bili prepričani, da ga ima kakšna druga enota. Menda naj bi bili tudi znanstveniki lagali Huseinu o svojih dosežkih pri razvoju orožja, da bi si pridobili njegovo naklonjenost in denar. Ali in zakaj je bil del orožja uničen brez nadzora mednarodnih inšpektorjev, ostaja uganka. Mnoge Sadamove poteze so bile verjetno manj posledica njegove racionalne presoje kot diktatorske vzvišenosti in samovšečnosti ter vsesplošne korumpiranosti njegovega režima. Vse to je nazadnje tudi pripomoglo k njegovemu koncu. Gjyle Vishaj INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 5. februaija 2004 @ I intervju Po poklicu je predmetni učitelj. Bil je urednik za učbenike pri založbi Mladinska knjiga, urednik pri založbi Delo. redaktor v dnevniku Delo. Zaradi sodelovanja pri pripravi Kocbekovih Odgovorov (1975) in zaradi objav v zamejski reviji Zaliv je bil aretiran in obsojen na dve leti zapora. Po vrnitvi iz zapora in dveletni brezposelnosti je bil knjižničar v Mestni knjižnici in v Narodni in univerziteni knjižnici vse do upokojitve. Bil je član Bavčarjevega odbora za varstvo človekovih pravic, sodelavec revije 2000. Nove revije, od leta 1990 je objavljal v Delu, Slovencu in Demokraciji. Je tudi soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa in krščanskodemokratske stranke. Leta 1993 je prejel Jurčičevo nagrado. Napisal je knjigi Videnja in Svinčena leta. V kratkem bo izšla vaša nova knjiga Semena razdora. V njej se ukvarjate s komunistično revolucijo med drugo svetovno vojno in njenimi posledicami. Pri tem vas še posebej zanimajo vzroki za nastanek protirevo-lucije. S tega vidika je predmet vaše obravnave spomenica, ki jo je aprila 1942 napisal dr. LambertEhrlichinjoprvegamajaizročil italijanskim vojaškim oblastem. S čim je ta spomenica pritegnila vašo pozornost? Ta spomenica je bila dolgo časa nekakšna zgodovinska skrivnost. Njenega izvirnika se To se vidi iz njene vsebine, saj je zelo nenavadna. Dr. Ehrlich se obrača na italijanske vojaške oblasti, ne na komisariat; to se pravi ne na civilno fašistično, ampak na vojaško oblast. V spomenici prihaja na dan s predlogom o ustanovitvi nekakšnih redarstvenih oddelkov, ki naj bi se pod italijanskim upravi-teljstvom zoperstavili komunističnemu - vo-sovskemu terorju. Ehrlich opozarja predvsem na to, da je ta teror naperjen proti Slovencem, in navaja tudi vse njegove žrtve, ki segajo še v leto 1941-, ko ni bilo še nobenega protikomu-nističnega oboroženega oddelka. Poleg Osvobodilne fronte se je namreč začelo organizirati vzporedno Mihailovicevo odporniško gibanje. Kot je razvidno iz tistega seznama, je vodstvo komunistične partije ukazalo Varnostno-ob-veščevalni službi (VOS), da je začela izvajati atentate na protikomunistične Slovence. Takrat še ni bilo nobenih dejanskih nasprotnikov Osvobodilne fronte. OF seje razglasila za edino pravo odporniško - narodnoosvobodilno gibanje; vse, kar bi se v tej smeri delalo zunaj nje, bi bilo po njeno narodno izdajstvo. To je bila zelo samozvana postavitev sebe za razsodnika, kaj je in kaj ni osvobodilo gibanje ali kdo vanj spada in kdo ne. V skladu s to politiko je ravnala udarna pest partije - VOS, teroristična organizacija, ki je izvajala atentate na drugačne in ki jo je ustanovil Kardelj. Druga značilnost spomenice je, da se je Ehrlich na italijanske oblasti obračal kot na regularno okupacijsko oblast, kar pa v resnici ni bila. Ljubljansko pokrajino so Italijani anektirali. To ni bila regularna okupacija, ki bi priznavala značaj začasnosti. Vendar je zanimivo, da se je Ehrlich nanjo kot začasno obračal in da je celo v tej spomenici opozoril Italijani to požrli, ker jim je očital nepravno aneksijo Ljubljanske pokrajine. No, Ehrlich je znan tudi po tem, da je že leta 1941 predlagal organiziranje podtalnega upora proti okupatorju zunaj Osvobodilne fronte. To je predlagal, še preden je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Ta je bila dejansko ustanovljena enkrat poleti 1941. Sem pa ne štejem Protiimperialistične fronte, ki ni bila mišljena kot narodnoosvobodilna, odporniška organizacija. Ehrlich je nekdanjemu banu Dravske banovine Marku Natlačenu, ki je bil najvišji predstavnik nekdanje oblasti v Sloveniji in tudi prejšnje najmočnejše vladajoče stranke, predlagal ustanovitev podtalne odporniške vlade, kar pa je Nadačen zavrnil, češ da nima za to pooblastila begunske jugoslovanske vlade. Ehrlich je bil tako rekoč prvi, ki je prišel na dan s to idejo. Naj se vrnem še k najvažnejšemu delu spomenice. Ehrlich je Italijanom tudi očital, da so v sozaroti s komunisti proti slovenskemu narodu in da samo pomagajo netiti naš notranji razdor. Očital jim je, da je tako kot komunistom tudi njim cilj uničenje slovenskega naroda, skratka, očital jim je poskus genocida. Zanimivo je, da so Italijani tudi ta očitek požrli, čeprav bi ga za kaj takega italijansko vojaško sodišče lahko obsodilo tudi na smrt, recimo zaradi žalitve italijanskih oboroženih sil. Zanimivo pri tem pa je, da so to smrtno kazen - atentat nanj izvršili slovenski komunisti oziroma VOS. V knjigi omenjate še eno podobno spomenico, ki jo je takratni ljubljanski škof Gre-gorij Rožman 26. septembra 1942 poslal predstavniku italijanskih zasedbenih ob- Znano je, da rabili svoie žrtve sovražilo Pogovor z Viktorjem Blažičem ni dalo najti. Nisem dobil izvirnika, ampak njen prepis v arhivu. Priskrbel mi ga je Franc Miklavčič. To je bil pravzaprav prepis obveščevalca, ki je delal za Britansko obveščevalno službo (BIS) in je o tej spomenici poročal kot o dogodku. Prepis naj bi bil dobeseden. Zakaj je bila spomenica tako dolgo skrivnost? Italijane na njihovo začasnost na tem ozemlju. Oporekal je Italijanom pravico do anek-sije, saj v spomenici piše, da je ta aneksija z mednarodnopravnega stališča neveljavna, ker bo o tem odločala lahko samo mirovna konferenca. Opozoril jih je, da je za to še vedno pristojna mednarodno priznana jugoslovanska vlada. Lahko se samo čudimo, da so lasti, visokemu komisarju Grazioliju. V njej je med drugim opozoril Italijane, da ne Spoštujejo Slovencem obljubljene avtonomije. Rožmanova spomenica je nekakšna pritožba. Pritožba nad tem, kar je prinesla velika italijanska ofenziva poleti 1942. V tej ofenzivi so sodelovali tudi oboroženi oddelki vaških straž ali na novo ustanovljene slovenske pro- )) Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 © intervju I tikomunistične milice. In tisti, ki so šli v to, so pričakovali, da bo ta ofenziva, podprta z domačimi ljudmi, ki bolj poznajo razmere, zatrla partizansko gverilo. To se ni zgodilo, saj je ta gverila po ofenzivi nastopala še bolj ofenzivno. Rožman, ki je bil po svoji prvi dolžnosti le cerkveni knez, pa se je po sili razmer ukvarjal s čisto reaMopoKtičnimi zadevami. On je prav tako kakor Ehrlich kot cerkveni človek vstopil v politično dogajanje, v čisto politično ravnanje, ker je očitno predvojna strankarska politika odpovedala. Ta tako imenovana Slovenska zaveza, koalicija tradicionalnih strank, ki se je ustanovila kot neki zametek odporniške organizacije, se nikakor ni mogla dogovoriti o enotnem nastopu. Vosovski teror je med dejanskimi in potencialnimi nasprotniki komunizma naredil tolikšno paniko, daje prišlo do omenjenega obračanja na italijanske vojaške in politične oblasti. Iz odporniške organizacije je kot posledica tega nastala slovenska protikomunis-tična milica in s tem tudi kolaboracija. Se pravi, da je iz nekega zametka odporniškega in osvobodilnega boja nastala stran naše notranje vojne kot samoobrambni odziv na komunistični, prav tako notranje slovenski teror. To je bil obrat v čisto drugo smer, kot je bilo prvotno zamišljeno, in ta obrat je bil usoden. Škof Rožman se je v tej spomenici pritoževal, da so bili nasledki te ofenzive povsem drugačni od pričakovanih. Se pravi, da so italijanske vojaške sile izvajale množične repre-salije in teror kar počez, da so požigale nebra-njene hiše in vasi ter pobijale tudi nedolžno prebivalstvo. V internacijo so odpeljali cele množice povsem neudeleženega prebivalstva, OF se je razglasila za edino pravo odporniško - narodnoosvobodilno gibanje; vse, kar bi se v tej smeri delalo zunaj nje, bi bilo po njeno narodno izdajstvo. To je bila zelo samozvana postavitev sebe za razsodnika, kaj je in kaj ni osvobodilo gibanje ali kdo vanj spada in kdo ne. V skladu s to politiko je ravnala udarna pest partije - VOS, teroristična organizacija, ki je izvajala atentate nša drugačne in ki jo je ustanovil Kardelj. da ni javno obsodil streljanja talcev, čeprav so to od njega nekateri zahtevali in je bilo to moralno dejanje že na poti, pripravljalo seje. Potem pa je prišlo do zaporednih atentatov VOS, med drugim umor dr. Lamberta Ehrlicha, in tako je pod vtisom teh dogodkov obsodil samo vosovski revolucijski teror, ne pa tudi italijanskega državnega terorja. Škofje sicer za- Njim ni bilo v interesu, da bi se tu vzpostavil popoln mir, saj bi liti potem premestili na vzhodno fronto - v Rusijo, kjer pa te lagodnosti ni bilo in bi tam množično umirali. cele družine, izpraznili so cele vasi. Rožman se je poleg teh pritožb predvsem zavzemal, da bi se te represalije omilile, da bi ljudi spuščali iz taborišč in da bi olajšali življenje v Ljubljanski pokrajini zaradi vojaških prometnih zapor. Rožman je pričakoval, da bo prišlo do umiritve razmer, zgodilo pa se je prav nasprotno. Ko sva že pri Rožmanu, kako ga ocenjujete v danem zgodovinskem trenutku? Že prej sem dejal, da je on prevzemal naloge, ki po funkciji niso bile njegove. Njegova izvirna naloga ni bila realnopolitična, torej boj proti komunističnemu terorju. Njegov nastop bi moral biti bolj moralnega značaja, se pravi predvsem nastop moralne avtoritete. V mislih imam obsodbo streljanja talcev. Znano je, vzel na prvi pogled obetavno stališče, da bi pri italijanskih oblasteh kot nekakšen pri-prošnjik marsikaj dobrega dosegel z zavzemanjem za žrtve represalij. Če pa bi obsodil italijanski okupacijski teror in še posebej streljanje talcev, bi bilo njegove priprošnjiške vloge seveda konec, najbrž pa tudi njegove škofovske navzočnosti v Ljubljani. Rožman je poskušal številne ljudi rešiti pred streljanjem. Seveda. Pri italijanskih oblasteh se je zavzemal tudi za Toneta Tomšiča, enega ključnih mož slovenskih komunistov, da gaš ne bi ustrelili kot talca. Pri tem mu ni uspelo, vendar se je očitno odločil za ta način delovanja. To je bila njegova usodna zmota, podobno kot pri vseh tistih, ki so se pred totalitarnim komunizmom zatekali k drugemu totalitarizmu, ki je samo različica enega in istega zla. Mislite, da je v tistem času obstajala realna možnost vmesne opcije? Bila je. Jasno pa je, da bi ta vmesna opcija terjala veliko večji napor, veliko več političnega in strateškega razmisleka in morda še veliko večje žrtve. Zakaj govorim, o tej usodni zmoti? Poleg vsega drugega tudi zaradi tega, ker italijanski okupator niti ni bil zainteresiran, da se tako partizanski narodnoosvobodilni odpor kakor tudi njegov revolucijski teror zatre. V tistem času je bilo za italijansko vojsko udobneje sedeti tukaj in od časa do časa uprizoriti lov za nekaj tisoč gverilcev pa požigati nebranjene vasi in streljati največkrat tudi neo-borožene ljudi. Njim ni bilo v interesu, da bi se tu vzpostavil popoln mir, saj bi jih potem premestili na vzhodno fronto - v Rusijo, kjer pa te lagodnosti ni bilo in bi tam množično umirali. Prav v tistem času je čez slovensko ozemlje potoval z ruske fronte v Italijo vlak samih ranjencev in zmrznjencev, kar je bilo nekaj grozotnega, saj so bili številni od njih brez udov. Italijanska soldateska se je Rusije smrtno bala. Poleg tega je najbrž tudi nekaj resnice na tem, kar je v svoji spomenici zapisal dr. Ehrlich. V knjigi precejšno pozornost namenjate obdobju povojnih pobojev. Objavljate pričevanje človeka, ki se je rešil iz kočevskega brezna, analizo Nikolaja Tolstoja o odgovornosti britanskega vojaškega poveljstva v Celovcu za izročitev domobrancev Titovim partizanom, pišete o slovenskem holokavstu. Nedvomno bo Slovence ta čas še dolgo obremenjeval. Mislim, da ta obremenitev sega dlje, kot si mislimo. Nestrpnost do Cerkve, ki jo še danes zaznavamo, je samo eden izmed nasledkov, ki jih je partijski režim storil Katoliški cerkvi. Če berete knjigo spominov škofa Vov-ka, vidite, kaj vse je povojni režim storil katoliški duhovščini in katoliškim vernikom. Znano je, da storilci svoje žrtve sovražijo, da jim ne odpuščajo, da prej žrtve odpuščajo svojim rabljem, svojim storilcem, kot pa odpuščajo storilci. In tuje ta obremenitev kot strah pred povračilom. V obremenitvi se odraža nestrpnost, vsa teža krivde, ki visi nad storilci in njihovimi dediči, česar pa ti nočejo priznati. Dokler ne bo prišlo do razbremenitve, dokler ne bo vsa zgodba o teh strašnih pomorih v vseh svojih umazanih podrobnostih prišla na dan, toliko časa se bo obremenitev vlekla naprej in toliko časa bomo vsi, tako krivci kot njihove žrtve, ujetniki tega stanja duha. 0 Demokracija • 6/2004 I intervju Poglejte, poslanec Potrč je ob ratifikaciji sporazuma s Svetim sedežem govoril o nevarnosti klerikalizacije. Ta njihov jezik je seveda jezik v jeziku. Ce to prevedete v realen jezik, kaj je s tem dejansko mišljeno, seveda ne gre za nobeno klerikalizacijo javnega življenja. Pri tem je navzoč strah, da bi Cerkev spet pridobila takšno družbeno moč, da bi morali tisti, ki so jo preganjali, polagati račune. Potrč pa temu s svojo sprevrženo logiko prenašanja lastne krivde na žrtve reče klerikalizacija. Ob lanskem sprejemanju zakona o vojnih grobiščih je imel državni zbor možnost, da bi te sence preteklosti vsaj nekoliko popravil, vendar je bil zakon sprejet s preglasovanjem vladajočih poslancev. Se posebej je bil sporen napis na spomenikih Žrtve vojne in povojnih usmrtitev, ki je nesprejemljiv za opozicijo in prizadete. Zanimivo pri tem je, da se je pol leta kasneje z zamudo oglasil filozof dr. Tine Hribar in menil, da bi bil napis žrtvam vojne in revolucije "edino pravilni, dejanskemu stanju stvari in resničnemu spominu ustrezni napis". O tem, kaj bi bilo treba narediti, pravzaprav pišemo že več kot deset let. Ce se Tine Hribar oglasi s tem predlogom, potem je očitno, da morajo pri nas o posamezni stvari spregovoriti "prava usta" in seveda v za to izbranem času, šele potem zadeva postane relevantna. Poglejte, koliko se je o tem pisalo, zahtevala seje izdaja mrliških listov, tudi vvašem tedniku, pa nobenega odziva. Ko pa o tem po desetih letih spregovori Tine Hribar, se kar nenadoma vsa tako imenovana javnost ukvarja s tem. In Hribar za naš osrednji časnik takoj postane osebnost leta. Se vedno pa Hribar ne zahteva tistega, kar bi naša država morala storiti. Povojni poboji še vedno niso uradno potrjeni, še vedno se uradno niso zgodili. Tudi osamosvojena slovenska oblast ni sprejela politične izjave vpar-lamentu, s katero bi resničnost teh pomorov potrdila. Mišljena je izjava, v kateri bi bili temeljni podatki, kdaj se je to zgodilo, v kakšnih okoliščinah, kdo so bili naročniki pomorov in kdo izvajalci, kdo so bile žrtve in koliko jih je bilo. Gre za podatke, ki bi bili potrebni, brez kakšnega obsojanja. Tega sedanja oblast še ni storila in na to moramo opozarjati, da to stori, kajti na tej podlagi se lahko izvršujejo s tem povezane pravne posledice. Recimo okoli petnajst tisoč ljudi nenadoma izgine. Za njimi ostanejo vdove, otroci, posestva, in če teh ljudi ni, potem zadeve ostanejo neurejene. Sprava, ki sta jo svoj čas vneto zagovarjala Hri- barja in se je zgodila v Kočevskem rogu med Kučanom in nadškofom Šuštarjem, je bila res samo na simbolni ravni. Simbolna sprava pa je zelo vprašljiva, če se ne izvede tudi dejanska, se pravi, če se ne rešijo vse dejanske, realne zadeve, ki izhajajo iz tega; se pravi sprava, ki da dejansko zadoščenje žrtvam in ki tudi zahteva odgovornost do storilcev teh dejanj. NaHribarjevarazmišljanjasejeodzvaldr. Janez Stanovnik in poudaril, da se mu zdijo prepiri o ustreznosti napisa na spomenike žrtvam povojnih pobojev poskus prikaza "zmage premagancev in poraza zmagovalcev". No ja, to je oče naroda upesnil. Izida vojne se pač ne da spremeniti, to je zgodovina. Stanovnik se je v medijih obregnil ob oddajo Zamolčani - moč preživetja, ki je bila predvajana na nacionalni televiziji. Pri tem se spet srečujemo z znanim pomislekom, češ da se ob tem ne govori tudi o drugih žrtvah. Oddaja pa se posveča čisto določenim žrtvam, govori o zamolčanih, ki so bili žrtve partizanskega nasilja med vojno. In tisti, ki so jih do novešanju bi bilo treba govoriti o demokratični normalizaciji naših političnih razmer, se pravi predvsem o odpravi še vedno močne težnje po enostranski, monopolni politični prevladi. To pa bo takrat, ko se bo slovenska kontinuitetna levica vzdržala gledati na svoje politične nasprotnike kot na razredne sovražnike ali na pomladno stran, kot da gre za neko zaroto. Samo spomnimo se knjige Spo-menke Hribar Svet kot zarota, ko je o Janši, o ključni osebnosti osamosvojitve, pisala kot o nekakšnem notranjem sovražniku. Po zadnjih javnomnjenskih anketah kaže, da opoziciji pomaga razprava o t. i. izbrisanih. Zdi se namreč, da je šla vladajoča garnitura pri tej problematiki predaleč, na kar je opozorila opozicija, sedaj pa se to kaže v nezadovoljstvu ljudi, ki to izražajo z manjšo podporo vladnim strankam. To je nekakšna inercija. Ce glasovalni stroj kakor vladna stran leta in leta vozi čez opozicijo, čisto vsako njeno zadevo zavrne, in to samo zato, ker je prišla od opozicije, od Očitno morajo pri nas o posamezni stvari spregovoriti 'prava usta" in seveda v za to izbranem času, šele potem zadeva postane relevantna. sedaj zamolčevali, sedaj protestirajo, češ, o drugih skupinah pa se tu ne govori. Kot da je avtor oddaje, novinar Jože Možina, tisti, ki nekaj skriva. V oddaji ne govori o katerih koli žrtvah, ampak o zamolčanih, in to zato, ker so bile zamolčane. Štirideset let smo poslušali samo o eni vrsti žrtev, ki so padle. Vseskozi smo priče znanemu moralnemu relativizmu: brž ko spregovorite o nekem zločinu, za to logiko to ni zločin sam po sebi. Zločin, ki je ne glede na vse okoliščine zlo dejanje: če nekdo ubije mater ob njenem malem otroku, je to eden najhujših prestopkov zoper človečnost, in če se to zgodi v vojni, je to vojni zločin, ki ne zastara. Tu se govori o tem, daje nekdo nekoga neoboroženega in nebranjenega ubil in da je to zločin ne glede na to, kaj so zlega storili še drugi ali da so bili drugi še slabši. Vrniva se k Hribarju. Pred časom je bila zanimiva njegova izjava na nacionalni televiziji, ko je dejal, da želi s to debato na neki način pomagati desnici pred naslednjimi volitvami. Mislim, da to ni pravi človek, ki bi pomagal desnici, če je včasih prav iz njegovega doma prihajal znani poziv "Ustavite desnico!". Ne vem, kako se bo sedaj nekdo nekam postavil in začel uravnovešati slovenski politični prostor kot jeziček na tehtnici. Prej kot o urav- opozicije pa ne sme nič obveljati, se ustvari prepričanje v vnaprejšnji uspeh. V primeru izbrisanih so podpihovala njihovih zahtev poskrbeli za psihološka zavarovanja. Oni so se čutili dobro zavarovane z ustavnim sodiščem; kdo pa se bo upal kaj reči čez ustavno sodišče, ki ga je treba spoštovati. A tu je še drugo zavarovanje s človekovimi pravicami, ki jih je sploh treba spoštovati, in pouk o tem, kaj je pravna država. Zanimivo je, da nas o pravni državi poučujejo taki kot Miran Potrč, ki je bil v svinčenih sedemdesetih letih funkcionar nepravne države, neprav-nega režima, ki je v tistem času odstavljal tehnokrate, centre odtujene moči, nacionaliste in podobno. Med njimi sem bil tudi sam. Tako lahko najdete slike teh mož na kakšni sliki v Delu iz sedemdesetih let, ko so na kakšni partijski konferenci brali svoje pre-ganjavične referate, danes pa nas poučujejo o pravni državi, demokraciji in človekovih pravicah. Tudi to je ena teh perverzij, ki smo jim priče. Podoben primer je Janez Kocijančič, ki nas poučuje o demokratičnih medijih. Vladajoča elita je torej menila, da se je dovolj psihološko zavarovala, da se ne bo nihče upal reči kaj zoper ustavno sodišče in človekove pravice. In se je uštela. Ljudstvo si je to upalo, in kar je bilo morda Demokracija • Četrtek. 5. februarja 2004 © intervju presenečenje, opozicija se je upala. Verjetno so pričakovali, da se bo tudi opozicija dobrikala tistim, ki naj bi postali novi državljani in s tem novi potencialni volivci. Vi ste se skupaj s še nekaterimi kmalu po lanski odločbi ustavnega sodišča na to odzvali na posebni tiskovni konferenci. Res je. Na tiskovni konferenci sem poudaril, da je pravica vsake suverene države, da določi pogoje, pod katerimi lahko v tej državi živijo priseljenci. Ti pogoji so atribut suverene države; če država tega nima, ni suverena. Nekateri pa so prelom iz začetka devetdesetih razumeli, kot da Slovenija ni nova država, temveč da je samo eden izmed odcepljenih delov nekdanje države in da so vse pravice, ki so jih uživali v prejšnji državi, avtomatično ostale in se kot take samoumevno nadaljujejo. Na tisti tiskovni konferenci sem spomnil na načrtovani miting resnice, katerega cilj je bil dvigniti na noge čim več priseljencev in z njimi vred izzvati nemire, ki bi dali vojski možnost, da bi posredovala. Takrat se je morala slovenska oblast zavarovati pred tistim potencialom, ki bi ga bilo mogoče zlorabiti za netenje notranjega upora, kakor se je to zgodilo s Srbi na Hrvaškem. In zaradi tega je bil potreben ukrep, da se tisti, ki si niso posebej uredili svojega statusa, premestijo v kategorijo tujcev. Seveda je pri naši birokraciji mogoče, da se je zgodila tudi kakšna krivica. Te krivice je treba individualno odpraviti. Mislim, da temu nihče ne oporeka in pri tem stališču je vztrajala tudi opozicija. A ko se je sprejemal tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih, vladajoča koalicija ni želela o tem nič slišati. Priče smo nezmernosti, ko naj bi pravico za nazaj za stalno prebivališče podelili kar vsem počez, to gre v tisoče, in ti bi potem lahko prav na hitro pridobili še državljanstva. Podobno smo priče nezmernosti pri namerava- Dotakniva še medijev, v katerih ste zelo doma. Se vam zdi, da delni prihod tujega kapitala v slovenski medijski prostor in zagon novih tiskanih medijev kaj vpliva na večjo medijsko pluralnost? Na ta način ne. Značilno za naše razmere je, da zdaj kot gobe po dežju nastajajo tedenski tabloidi, vsi pa z enako, v glavnem zabavno vsebino, in ponujajio nam jih celo zastonj. Tistega, kar bi zares potrebovali, resen politični dnevnik, ki bi bil nekakšna alternativa Delu, pa ni, Tako se ne bi dogajalo, da bi si Delo lahko privoščilo cenzuro, ki spominja na čase, ko je bil ta dnevnik še glasilo SZDL. Veliko stvari je, ki jih Delo ne objavi oziroma jih po vsem videzu ne sme objaviti. Pred časom je dr. Janez Jerovšek napisal tekst za Sobotno prilogo Dela kot odgovor na pisanje zgodovinaija dr. Boža Repeta. Zaman si ta prispevek iskal na straneh Sobotne priloge, čeprav bi to prispevalo k uravnoteženosti in kvaliteti časopisa. To kaže, da bi slovenski prostor nujno potreboval nov dnevnik, ki bi zajemal širši krog bralcev, saj je jasno, da imajo tedniki, zlasti resni, omejen doseg bralstva. Pri dnevnikih ne gre samo za komentarje in mnenja, ampak so pomembne predvsem informa- Spremenilo se bo šele takrat, ko bo v naš prostor prišel kapital, ki bo imel namen vzpostaviti resen alternativni dnevnik, ali pa takrat, ko bo znova vzpostavljen medijski sklad, ki bo poskrbel za zagon takega dnevnika. ni džamiji. Ne bi gradili svetišča, ki bi ustrezalo številu islamskih vernikov pri nas, ampak gre za izzivalni monstrum, ki bi segal do neba, to, kar delajo v čisto islamskem svetu. Pri tem je zanimivo, da prejšnja komunistična oblast načrtovane veliko manjše džamije v bližini ljubljanski Zal ni dovolila zgraditi. Sedaj njihovi nasledniki po več kot tridesetih letih zaviranja brez zadržkov podpirajo graditev predimenzionirane džamije. Verjetno jih zanima predvsem denar. Kot je slišati, naj bi ta denar prišel iz tujine. V kakšnem smislu jih zanima ta denar? Gre za petrodolarje. Hočete red, da bi naši oblasti ta denar ustrezal? Nedvomno bi kaj kanilo tudi njim. Danes delajo to namerno, da s tem izzivajo tudi katoličane. Podobno kot je z zadevo s t. i. izbrisanimi. Prepričani so bili, da temu izzivanju ne bo nihče nasprotoval oziroma da bo šlo za obrobne proteste, ki jih bo mogoče preprosto obvladati. cije. Kako so prirejene, kako so podane. Lahko so tudi na pol ali v celoti zamolčane. Na podlagi informacij pa si ljudje največ ustvarjajo svoje mnenje; to je prepričevanje, ki nekako nezavedno prihaja skozi zadnja vrata zavesti. Pogosto pa se zgodi, da je kakšna pomembna informacija v naših časopisih skoraj popolnoma skrita v kakšnem neuglednem kotičku. Se vam zdi, da kljub uredniškim spremembam v posameznih tiskanih medijih ni pravih premikov? Mislim, da pravega premika še ni. Delo še vedno ostaja Delo. Podobno bo verjetno še veliko časa pri Dnevniku, in to kljub delnemu tujemu lastniku. Spremenilo se bo šele takrat, ko bo v naš prostor prišel kapital, ki bo imel namen vzpostaviti resen alternativni dnevnik, ali pa takrat, ko bo znova vzpostavljen medijski sklad, ki bo poskrbel za zagon takega dnevnika. Seveda pa sedanji oblasti tak sklad ne ustreza. In ko ga je v času Bajukove vlade takratni kulturni minister Rudi Šeligo vključil v nastajajoči zakon o medijih, gaje njegova naslednica na tem mestu, ki prihaja iz združene liste, takoj vrgla ven. Metod Berlec 0 Demokracija • 6/2004 kultura Ne pustiti gledalca ravnodušnega Tanja Ribič, pevka, igralka, žena, mama in še marsikaj. drugega (v vsaki izmed vlog seveda odlična), je v svoji igralski karieri prejela številne nagrade, med katerimi je tudi njej ljuba Imam srečo, da sem se lahko pre- ljubezen Kam segajo začetki tvoje igralske poti? Za to pot sem se odločila razmeroma pozno, šele na koncu gimnazije. Statirala sem vfilmu Ljubezni Blan-ke Kolak in se navdušila nad filmom. Kaj obsega tvoj igralski repertoar vlog, v katerih si se pojavila? izkusila v zelo širokem spektru vlog; od takšnih, da so ljudje jokali z menoj, do takšnih, da so se tolkli po ko-i lenih. Moje poslanstvo je ne pustiti gledalca ravnodušnega. Ti je bolj pri srcu film ali gledališče? Zakaj? Z gledališčem sem bila, preden sem naredila sprejemne izpite, bolj na vi in sem predvsem sanjala o filmski karieri, vendar sem se kaj kmalu seznanila z realno situacijo na naši filmski sceni. Na akademiji pa je ves proces ozaveščanja igralca povezan z gledališčem in nehote postaneš njegov pripadnik. Tako sem se tudi jaz zaljubila v gledališče. Gledališče mi je kruh, film pa poobedek. Za predstavo Elizabeta je zagreta Teatra 55 si prvič sedla na režiser- občinstva. RADIO OGNJIŠČE RADIO ŠTIRIH GONGOV Koncert sodobne duhovne glasbe 'KRISTUS, UPANJE SLOVENIJE'. Cankarjev dom v Ljubljani. Nedelja, 29. februarja ob 15h in 19h. Sodelujejo: Nada in Dečo Žgur s prijatelji (glasbeni projekt NIČ NI NEMOGOČE), Najstniki iz mladinskih maš Life teen, Vokalna skupina Gloria, p.Janez Ferlež, Sašo & Robi, Judita Kavcnik, Pavle Ravnohrib, Gregor Čušin in radijski napovedovalci. 01 /512-11 -26 http://radio.ognjisce.si ski stolček. Kakšna je v tvojih očeh razlika med igro in režijo? V režijski svet sem vstopila z očmi gledalca in izkušnjami igralca. Zdi se mi, da vem, katere prekate v srcu moraš odpreti, da pride zgodba do gledalca, in kako narediti promet na odru ter pritegniti pozornost gledalca. Posebej v predstavi Elizabeta je zagreta je to zelo pomembno, saj se igra dogaja v dveh hotelskih sobah sočasno. Kakšna je tvoja definicija dobrega igralca (igralke)? Univerzalne formule ni. Pa naj vseeno poskusim; talent, senzibil-nost, smisel za improvizacijo, emo-tivnost, humor, igrivost, dobra dikcija, delavnost, disciplina, šarm, obvladovanje telesa, iznajdljivost v prostoru in še marsikaj. V filmu Kajmak in marmelada igraš z Durom. Je skupno zasebno življenje s soigralcem v takem primeru prednost ali težava? Če bi mi bilo težko igrati z Durom, se tega sploh ne bi lotila. To je čisti užitek, rada igram z dobrimi igralci, z dobrimi režiserji in rada sem V eni izmed predstav v Durovi družbi, vse to mi je bilo omogočeno v enem mahu. Mnogi gledajo na film Kajmak in marmelada kot na prelomnico slovenskega filma. Kako gledaš na to ti? Misliš, da res? Če je tako, hm, je moj občutek, da smo naredili nekaj velikega, pravi. Je bilo tvoje delovanje na glasbenem področju stranski projekt ali nameravaš delati še naprej v tej smeri? Ne vem. Če me stvar zamika, se je lotim. Nikoli si ne rečem: zdaj bi pa naredila ploščo ali pa zdaj bi poskusila re-žirati. Mora obstajati konkretna zadeva, za katero se "nakurim". V filmu Kajmak in marmelada pojem na sound-tracku, ker me je povabil Loša, ki ima res nos, kaj bo dobro. On je na primer prvi napovedal filmu tolikšen uspeh. Kje vidiš prednosti in slabosti življenja igralke, kot si ti? Prednost je ta, da imamo skoraj dva meseca počitnic, pomanjkljivost pa, da so konci tedna delavni in da nimamo ustaljenega urnika. Sicer pa se ne morem pritoževati (smeh). Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 O kultura Prazgodovinsko steklo V Narodnem muzeju v Ljubljani je do konca aprila na ogled razstava Prazgodovinsko steklo in jantar Novega mesta. Razstavljeno je arheološko bogastvo predmetov iz pozne bronaste in železne dobe, ki so jih izkopali na območju Novega mesta. Število steklenih jagod, raznolikost njihovega okrasja in barvnih kombinacij, ki jih ni najti nikjer drugje v Evropi, navaja* na sklep, da je steklo nastajalo prav na Dolenjskem. Območje Novega mesta je že nekaj desetletij eno največjih arheoloških najdišč v Sloveniji. Najprej je tam 14 let izkopaval Tone Knez, po njegovi smrti pa je delo prevzel in z izkopavanji sistematično nadaljuje Borut Križ. Na ožjem območju Novega mesta je znanih 13 arheoloških najdišč, ki časovno segajo od mlajše kamene dobe (kamnite sekire iz Ragovega) do srednjega veka. Največ izkopanin je iz Kapiteljske njive, kjer arheološke raziskave potekajo že dobri dve desetletji. Kapiteljska njiva leži na dokaj izravnanem vrhu hriba. Največja nekropola na območju Novega mesta, ki leži v neposredni bližini prazgodovinskega gradišča, obsega prek 50 žarnih grobov pozne bronaste dobe, 15 doslej raziskanih starejšeželeznodobnih gomil z več kot 500 skeletnimi grobovi iz časa med 8. in 4. st. pr. Kr. in 690 žganih latenskih grobov med 3. in 1. stol. pr. Kr. Območje arheološ- kega spomenika meri nad 30.000 m:. Intenzivna kmetijska obdelava je zemeljske dragotine močno poškodovala, zato danes na teh površinah ne orjejo več. Med najdbami izstopajo grš-ko-ilirske čelade, uvožena lonče-nina, figuralno okrašeni situli in bronasti pas, mahaira in množica steklenega in jantarnega nakita. Sedež halštatskih knezov Novo mesto je bilo sedež halštatskih knezov, saj kar nekaj grobov izstopa s svojimi izjemnimi pridatki med sicer solidno bogatimi grobovi. Knežjih grobov od drugih ne loči njihova lega v gomili, saj leže skupaj z drugimi, le da so nekoliko večji, loči jih število in značaj pridatkov. V moških knežjih grobovih se pojavlja bronasta ali železna oprema za jezdnega konja, obrambno orožje (oklep, čelada, ščit), kovinsko po-sodje, med katerim posebno mesto pripada figuralno okrašenim si-tulam, in izjemni uvoženi izdelki. V ženskih knežjih grobovih pa se poleg kovinskih posod in uvoženih predmetov pojavljajo izdelki iz plemenitih kovin, predvsem iz zlata, ter množica bronastih, steklenih in jantarnih okrasnih predmetov. Najstarejši primerki steklenih predmetov izvirajo iz žganih, poz-nobronastih grobov, ki so bili najdeni na Mestnih njivah, nato pa še na Kapiteljski njivi. Stekleni predmeti so nakitnega značaja, saj se pojavljajo izključno v obliki steklenih jagod, ki so povečini izdelane iz modrega stekla v več odtenkih. o Demokracija • 6/2004 kultura I V času pozne bronaste dobe se pojavijo še modre steklene jagode z očesci iz manj obstojnega belega in rumenega stekla. Zelo redke so jagode z izrastki. Pogosta staljenost I jagod priča, da so bile sežgane na grmadi skupaj s pokojniki. Z zamenjavo načina pokopa in morda z novimi prišleki na Dolenjsko količina steklenega in jantar-nega gradiva v grobovih drastično narašča vse od 8. stol. pr. Kr. pa tja do sredine 4. stol. pr. Kr., ko se s * keltsko okupacijo spremeni način pokopavanja. Iz skeletnega pokopa pod velikimi zemljenimi gomilami v starejši železni dobi pokop * v mlajši železni dobi postane spet žgan in plan. Vsekakor je to čas največjega razcveta in moči dolenjske halštatske skupine. Organskih ostankov pokojnikov ni, saj jih je agresivna zemlja v celoti razgradila. Raznobarvno steklo in jantar Pridatek ženskih grobov starejše železne dobe so lončenina in se- bradavice, izbokline, pritaljene obročke. Okrašene so z valovnico, z enojnimi ali dvojnimi očesci raznih barv in odtenkov. Prevladuje modra barva (kobalt) v različnih odtenkih, mlečnobela, rumena, turkizno zelena in črna, zelo redko pa tudi rjava. Izjemne jagode so tiste, kjer so očesca plastično izvlečena v obliki izrastkov in ti izrastki so večbarvni. Nekaj posebnega so ovno-ve glavice, ki se pojavljajo v sedmih grobovih starejše železne dobe; vseh takih najdišč v Sloveniji je enajst. Presenetljiva je velika količina jantarnega nakita. Izdelki se pojavljajo od začetka starejše železne dobe v 8. stol. pr. Kr. in vse do začetka našega štetja. Analize so potrdile baltski izvor jantarja. V naše kraje je torej prišel po t. i. jantarni poti, ki je vodila od Baltika do severnega dela Jadrana. Rdečega stekla niso znali izdelati, zato je to barvo nadomestil jantar. « r Ivo Žajdela stranstvo in ne kot žare. 404 skeletne grobove, med temi je Najpogostejši nakit so ogrlice iz 120 grobov, ki kot pridatek vsebu-veda nakit. Med najpogostejše pri- raznobarvnega stekla in jantarja, ki jejo steklene in jantarne jagode. Na razstavi, ki je prava paša za datke halštatskih grobov v Novem se pojavljajo v velikih količinah v oči, je na ogled več kot 120 pred- mestu sodi lončenina. To so vre- celi vrsti bogatih pa tudi revnejših metov. Takšna množica steklene- tenca za predenje in tkanje, pira- grobov. Steklen nakit spremlja Steklene jagode so okrogle ob- ga in jantarnega nakita kaže, dasta midalne uteži za statve in različne ženske grobove ves čas starejše že- like, valjaste, diskaste, obročaste, bila Dolenjska in predvsem Novo oblike lončenega posodja. V hal- lezne dobe, od njenega začetka v lahko so okrogle s štirimi priseka- mesto v železni dobi eno glavnih štatskem obdobju so bile lončene 8. stol. pr. Kr. pa vse do prehoda nimi stranicami, lahko so v obliki evropskih središč za proizvodnjo posode uporabljene izključno kot v mlajšo železno dobo v 3. stol. pr. kvadra ali pa so oblikovane amfo- steklenih in jantarnih izdelkov, pridatek za popotnico v ono- Kr. Doslej imamo ovrednotene rasto. Nekatere imajo izrastke kot Več kot očitno je, da je steklo nastajalo izvorno na Dolenjskem. Doslej kakšne delavnice še niso našli, verjetno zato, ker so bile majhne in na krajih današnjih naselij. Ti grobni pridatki so edini pričevalec o življenju prazgodovinskih Novomeščanov. Doslej so našli cele le štiri steklene zapestnice, več kot šestdeset pa so jih našli stopljenih. Nekateri okraski so tako majhni, da so v vitrinah pod povečevalom. Prav osupljivo je, kako je prazgodovinski stekleni in jantarni nakit, ki je na ogled na razstavi, »moderen« še danes, saj se skoraj nič ne razlikuje od današnjega nakita. Razstava je nastala na pobudo strokovnjakov iz Nemčije in je lani najprej nekaj mesecev gostovala v muzeju v Hochdorfu, kjer jo je videlo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 O zgodovina nikih. Zato je bila Dolenjska leta 1942 prava topla greda za organiziranje in izvajanje komunistične revolucije. Prav zaradi takšnih razmer pod italijanskim dokaj milim okupacijskim sistemom se je revolucija v Ljubljanski pokrajini v tem obdobju razvila v pošastne razsežnosti. Rozman in Kveder sta kot predhodnika na Štajersko poslala Borisa Cižmeka-Bora in ga opremila s pisnimi navodili, v katerih med drugim piše: "Vse izdajalce morate pobiti." Tako izrecnega ukaza za Nemce oziroma za okupatorja v teh navodilih ni bilo. Cižmek in Rudi Knez-Silas, poveljnika 1. Štajerskega bataljona, sta Rozmanova navodila dosledno izvajala. 28. maja je njuna enota pri Blagovici umorila dve osebi in izropala njuno hišo. Se pred tem sovsvoji enoti ubili tri ljudi. Tudi v Savinjski dolini so ubili "nekaj" ljudi. V začetku junija so na Mrzlici požgali planinski dom in lovsko kočo na Gozdniku (vse te podatke navaja v svoji knjigi o Drugi grupi odredov Ivan Ferlež). Ko se je bataljon premikal proti Kremenjeku, je "na poti naletel na dva vohuna, ki sta jih zasledovala", kot navaja v svoji knjigi Jože Mekin- "Trinajsti bataljon" da. Ko zapiše, da sta prejela "zasluženo plačilo", doda: "V bataljonu pa se je takrat udomačil za tak postopek izraz, da je odšel v 'trinajsti bataljon' ali da ga je 'povohala Matilda'." 15 žrtev zločinskega ukaza Na Kremenjeku je drugi Štajerski bataljon vodstvo preimenovalo v I. partizansko brigado. Ker so bile aprila 1942 zveze zljubljanskim "glavnim poveljstvom" (Leskoškom in Kidričem) nekaj časa pretrgane, do bataljona ni prišel ukaz, da je preimenovan v II. grupo odredov (druga pomeni po območju štajerska, prva je bila namenjena Gorenjski, tretja pa Dolenjski), tako da je do preimenovanja v II. grupo odredov prišlo šele 1. maja. Aprila je Rozmanova "brigada" razvila precejšnjo aktivnost. Takoj na začetku je odšla 3. četa Ristovega bataljona v Trebnje, da bi tam "likvidirala narodnega izdajalca", lesnega trgovca Ivana Bana. Ker ga niso našli doma, so se pomaknili na Gradišče, se tam v zidanicah na-pili, zvečer pa polegli na skednju domačije Antona Vidmar- ja na Blatnem klancu oziroma Košuč-ju, zaselku zahodno od Trebelnega. 11. aprila zjutraj so jih obkolili Italijani. Padlo je 10 partizanov. Italijani so se hudo znesli nad domačimi, ki po pisanju Zorana Hudalesa v knjigi Občna Trebnje vNOB sploh niso vedeli, da imajo na skednju "goste". Italijani so požgali skedenj in Vidmarjevo hišo, zakonca Vidmar pa ustrelili na domačem pragu, tako da je Jožefa Vidmar skoraj v celoti zgorela; petnajsletnemu sinu je le s težavo uspelo pobegniti. Ko so se drugi partizani umikali, so pri Barbovem mlinu spet na- leteli na Italijane in dva ustrelili. Ti so zato požgali Zoretovo hišo in Za-rabčev vinski hram v Dolenjem Za-bukovju. Ko so se preostali vrnili v taborišče, je tam že bil komandir Oskar, ki je s prizorišča napada na Blatnem klancu zbežal. "Španca" Rozman in Kveder sta ga obsodila na smrt in dala ustreliti. Bil je trinajsta žrtev Blatnega klanca oziroma "akcije za likvidacijo" Ivana Bana. "Kaznovanje" grešnih kozlov Toda "Špancema" to ni bilo dovolj oziroma zanju življenja niso bila pomembna. Spet so morali biti za nesrečo krivi drugi, da se je zakrilo nesmiselno početje "I. partizanske brigade". Določila sta Simonovo četo (Janko Sekirnik-Simon), da "maščuje padle partizane" in da "obračuna s podležem, ki jih je izdal Italijanom" (Mekinda). Med potjo na kraj zločina je četa na Medvedjeku streljala na italijanska vozila, nato pa odšla proti Blatnemu klancu. Prisluhnimo Mekin-di: "Ponoči je odšla četa na Blatni klanec. Na vse strani je razposlala obveščevalne patrulje in začela s poizvedovanjem, kdo je izdal partiza- Demokracija • 6/2004 Potem ko so Italijani "končno" pregnali drugi Štajerski bataljon, vodila ga je velika trojica Franc Rozman-Stane, Stante-Skala, iz taborišča na hribu Pugled, vzhodno od Ljubljane, se je ta umaknil na gozdnato območje Kremenjek, vzhodno od črte Stična-Krka. V tem času so bile razmere za par-tizanjenje na Dolenjskem precej ugodne, saj Italijani zlepa niso izvajali operativnih akcij, razen, kot smo videli, v primeru Pugleda, ko so jih izzvali. Nekaj drugega je bilo v nemški okupacijski coni, kjer so Nemci vojaško reagirali na vsak znak o upor- Dušan Kveder-Tomaž in Peter Peter Stante-Skala. eden od trojice "velikih' zgodovina ne. Osvobodilna fronta je bila tudi v tem kraju dobro organizirana, tako da izdajalca ni bilo težko najti. Kmalu je Bt, ki je bil v patrulji, prinesel vest, da je že izvedel za izdajalca. Bila je Amalija Planinšek s Pristave nad Dolnjimi Ponikvami /služkinja pri Križmanu v Primštalu/. Takoj so poslali močnejšo patruljo po izdajalko, toda od terenskih delavcev Osvobodilne fronte so izvedeli, da je ni doma in da naj počakajo do večera. V mraku so obkolili njeno hišo. Izdajalka, sluteč, da jo iščejo, je begala iz izbe v izbo in iskala skrivališče. Ko je stopila v hišo patrulja z naperjenimi puškami, je obstala. Partizani so jo vprašali, ali je ona Amalija Planinšek. Vsa nervozna je pritrdila. Nato so jo spraševali, ali se spominja partizanov, ki so počivali pred petimi dnevi pri cerkvi pod Blatnim klancem. /.../ Šele pod težo dokazov je priznala. Komisar Srečo /Zaje/ ji je povedal, da je s tem zagrešila zločin nad slovenskim narodom in da mora za to prejeti zasluženo kazen. In bila je kaznovana za svoj zločin kot narodna izdajalka." Krvavi ples "Špancev" Ta opis "obračuna z narodnim izdajalcem" iz Mekindove knjige dokaj vemo opiše potek "likvidacij", ki so jih nekje od tega trenutka naprej Rozmanovi in drugi partizani izvajali tako rekoč kot po tekočem traku. Hu-dales pa v svoji knjigi navaja, da so Italijani takrat na Blatnem klancu na skupino Rozmanovih partizanov verjetno naleteli po naključju. V bližini se je namreč zadrževala četa Dolenjskega bataljona. To naj bi prav takrat prijavil domačin Lunder iz Zabukovja. Ko naj bi Italijani iskali to četo, naj bi po naključju naleteli na Rozmanovo skupino, ki je precej okajena "počivala" na Vidmarjevem skednju. Tudi Lundra so "obsodili na smrt in takoj justificirali". To je bila petnajsta žrtev Rozmanove akcije "likvidacije narodnega izdajalca" Bana v Trebnjem. Mimogrede, na Tre-belnem so tragedijo na Blatnem klancu, ki ji je botroval predvsem alkohol, ne pa "narodno izdajstvo", po vojni razglasili za "krajevni praznik". Toda tudi to še zdaleč ni bilo vse. V tem času sta "Španca" nadaljevala svoj krvavi ples. 15. aprila ponoči so parti- zani na Mirni ustrelili Alojza Uhemika, njegovo ženo in 15-letno hčerko. Se pred tem, 6. aprila, so prav tako na Mirni domači partizani ustrelili Franca Kolenca, njegovo ženo in 4-letno hčerko. Partijska vojska Hud zločin so Rozmanovi partizani storili 13. majav Šentvidu pri Stični, ko so umorili štiri ljudi. Zvečer so vpričo žene v hiši ustrelili Franca Hrena, uglednega vaškega odbornika. 18- in 16-let-na sinova so odgnali s seboj in ju neznano kje ubili. Ugrabili so tudi še ne dvajsetletno Marijo Urbančič, zaposleno na občini Šentvid, in jo ubili. Nekaj kasneje so v Šentvidu ugrabili še Janeza Zupančiča. Ko gaje 13-letni sin Jernej šel iskat, so ubili tudi njega. Blizu domače vasi Podboršt so ustrelili 19-letno Marijo Omahen. Tone Kas-telic iz Sada se je oborožil in šel sam v gozd, vendar so ga partizani blizu Primskovega izsledili in ubili. Rozmanova "brigada" je 16. aprila poslala "glavnemu poveljstvu" poročilo, v katerem je med drugim zapisala: "Likvidiranih je bilo 16 de-nunciantov in izdajalcev." V posebnem poročilu, ki ga je II. grupa poslala Centralnemu komiteju KPS, pa med drugim piše: "Pristopili smo takoj k reorganizaciji Partije, formirali smo celice po četah in bataljonski ko-mitet, ki je bil sestavljen iz celičnih sekretarjev z bataljonskim sekretarjem na čelu. /.../ Ves komandni sestav, to je: komandirji vodov, komandirji in komisarji čet, kakor tudi bataljonski komandanti in komisarji so člani Partije, od katerih je štiri petine bilo sprejetih pri nas. /.../ Vse politično delo v grupi je v skladu z načeli OF. / .../ Število skojevcev v celi grupi se je povzpelo na 110 članov. Skupno število organiziranih partijcev in skojevcev je 227, to je skoro polovico. / .../ VOS je formiran ..." Tudi ti podatki govorijo, da je bilo partizanstvo leta 1942 (in tudi kasneje) izrazita ko-munistično-revolucionarna vojska. Borci so bili ves čas indoktrinirani s partijskimi in revolucionarnimi cilji. Kdor danes govori, da so bili partiza- ni eno (npr. borci proti okupatorju in "nič več"), in da niso nič imeli s komunizmom in z revolucijo, ne govori resnice in očitno ne bere obširne partizanske literature, iz katere je to popolnoma jasno razvidno. Mekinda in tudi drugi avtorji zapisov o Rozmanovem Štajerskem bataljonu in II. grupi odredov večkrat poudarijo, da je iz te Rozmanove enote "izšel močan komandant-ski kader". To seveda pomeni, da je bila kontinuiteta močna in da so s tistim, kar so se naučili pri "veliki trojici" (Rozman, Kveder, Stante), nadaljevali v svojih novih enotah. To seveda ni navadno sklepanje, ampak literatura o tistih enotah to potrjuje. Rozmanovi "sprevodniki" Zaradi akcij Rozmanovih partizanov so se začeli Italijani hudo znašati nad okoliškim civilnim prebivalstvom V okolici Stične so poži-gali gospodarska poslopja in vozili ljudi v internacijo. Požgali so vsa poslopja na Viru, domače pa odvedli v internacijo. Požgali so tudi domačijo v Stični, dve v Ivančni Gorici in eno na Pristavi, domačine pa odpeljali v internacijo. 22. aprila sta "Španca" zapisala v precej obsežno poročilo tudi, kako naj bi Italijani v iskanje njune "brigade" poslali nekega vohuna Patrulja ga je aretirala, govoril naj bi pri- morsko narečje. "Bil je likvidiran" (Mekinda). Dolga roka obeh "Špancev" je segla celo do Novega mesta, saj sta v istem poročilu navedla, da je patrulja blizu Novega mesta ustrelila "kroš-njaija Simonca Stipa iz Livna", ki naj bi "vohunil" pri kmetih. Mekinda navaja, da so Rozmanovi partizani izvajali akcije tudi na cesti Ivančna Gorica— Žužemberk, po kateri je med drugim vozil avtobus, "ki so ga partizanske enote vedno pregledale". Tu je naredil piko, iz drugih virov pa vemo, da so med enim takšnih "pregledov" 8. maja v omenjenem avtobusu blizu Zagradca ustrelili Franca Požuna, uglednega organista in očeta šestih otrok. 15. maja so na domovih v Zagradcu ugrabili tri ljudi, Maksa Gudricha, delavca v zagraški elektrarni, Marijo Vrančič, poštno uradnico, in poštarja Antona Grma. Ubili so jih blizu Orlake in slabo zagrebli, tako da so noge gledale ven. Ko so jih domačini prekopavali, so v grobu našli tudi truplo nekega berača. Ropanje in umori 14. maja ponoči so v Stični ustrelili 22-letnega Alojza Janežiča samo zato, ker ni hotel v partizane. Umrl je v materinem naročju. Isto noč so morilci odšli v Gabrje, kjer so iz kleti, kamor se je skrila, za lase privlekli 21 -letno Marijo Janežič in jo pred hišo ustrelili. Dva dni kasneje so ubili po-tovko Marijo Ceglar iz Gabija, nekaj kasneje pa še v Bojanskem borštu Franca Korošca s Studenca (bil je zastopnik zavarovalnice, doma s Kapele na Štajerskem). V tem času so borci II. grupe izvedli dva velika ropa pri samostanu v Stični. Najprej so ukradli sedem govedi, potem so oračem, ki so orali na samostanskem polju, odvzeli štiri konje. Iz Ljubljane pa so prišle na železniško postajo v Ivančni Gorici tri vagonske pošiljke, ki so jih poleg italijanskih vojakov raztovorili in odpeljali v gozdove. 28. aprila so Italijani pri Radohovi vasi ustrelili prvih pet talcev. S streljanjem talcev so začeli izključno zaradi delovanja Rozmanove enote. Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 diskurz Pod tem naslovom je nekdanji urednik Sobotne priloge Dela Janko Lorenci objavil daljši komentar v časopisu Delo, v katerem razpravlja o temah in problemih, ki naj bi bili pomembni za jesenske volitve. Našteva strankarsko dogajanje, odnose s Hrvaško in vstop v Evropsko unijo in Nato, gospodarstvo in različne afere. Če odštejemo trditve, kot je na primer ta, da je desnica zaslutila v izbrisanih udarno volilno temo ali da lahko kljub porazu desnice kse-nofobne teme preživijo, in tako dalje, bi lahko rekli, da bodo naštete teme, čeprav vprašljivo ovrednotene, vsekakor dejavniki v volilni kampanji. Vendar našteti teme in jih politično pobarvati pač ni nobena posebno težavna analiza, nikakor pa to ni "skrivnost volilnega odločanja", saj navedene teme niso nikdar bile nobena skrivnost, ampak je o njih bilo zelo veliko govora. Ključ volilnega odločanja Če je vprašanje skrivnosti, potem si predstavljam nekaj, o čemer ni bilo govora, ali pa nekaj, kar je bilo namenoma napačno predstavljeno, zato da je resnica skrita. Na to vprašanje imam drugačen odgovor kot gospod Lorenci, čeprav bi ga namesto skrivnost rajši imenoval ključ volilnega odločanja. Ključ volilnega odločanja ima dve plati, psihološko in realno. K psihološki plati štejem vrednostno matrico prejšnjega režima in načrtno me- šanje pojmov desnica in levica, k realni plati pa denar in nadzor nad mediji. To je "skrivnost" volilnega odločanja, zaradi katere so prenovljene komunistične stranke na oblasti že več kot deset let. Načrtno mešanje pojmov O načrtnem mešanju pojmov levica in desnica je lucidno pisal dr. Jože Pučnik. O vrednostni matrici prejšnjega režima, ki še vedno odraža način razmišljanja precejšnjega števila Slovencev, je pisal dr. Janez Jerovšek. Poenostavljeno, v evropskem prostoru se ima levica za napredno, desnica pa za nazadnjaško. Če se razglasiš v medijih za levičarja, marsikdo misli, da si napreden, saj verjamejo, kar mediji poročajo, ne glede na to, kaj je dejansko res. Slovenska provincialna vrednostna matrica pa v tem primeru še dodatno deluje približno takole: Tito in Kardelj sta bila levičarja, Hitler in Mussolini pa desničarja. Ker imamo demokracijo, moramo tolerirati tudi desničarje, ki pa so nesposobni in ksenofobni. Naj mi nihče ne očita, da s to oceno pretiravam. Ali se še spominjate kampanje časopisa Delo, kjer so bili Janša in njegovi somišljeniki opisani kot fa-šistoidni? Kampanja se je vlekla mesece in mesece, prav tako kot tudi medijski umori članov Bajuko-ve vlade in gonja o avnojskih sklepih, kjer je bil vsak, ki ni sprejel (post)komunistične interpretacije Av-noja, v medijih ocenjen kot sovražnik ljudskih množic. Prav tako smo bili pred dnevi v Mladini priče nizkotnemu primerjanju Janše s Hitlerjem. Levica napredna, desnica nestrpna? Medijsko kreirana podoba levice in desnice v Sloveniji je, da je levica napredna, socialna in sposobna, desnica pa je fašistoidna, ksenofobna in nesposobna. Dejansko stanje je seveda prav nasprotno. Slovenski "levičarji" se na eni strani ponašajo z modernimi marksističnimi ideologi, na drugi pa vodijo gospodarstvo tako, kot so ga v času Marxa in industrijske revolucije pred 150 leti vodili takratni kapitalisti, to je socialno popolnoma brezobzirno in brez kakršnegakoli upoštevanja vrednot, državnih interesov in patriotizma. Slovenska "levica" ni levica, pač pa je kapitalistična desnica iz sredine 19. stoletja. Prav tako tudi slovenska "desnica" ni nikakršna desnica v kakršnem koli nazadnjaškem političnem pomenu, ampak zajema (social)demokratsko in krščansko demokratsko usmerjene volivce. Njim sorodne evropske stranke imajo večino v evropskem parlamentu. Slovenski "levičarji" (beri: brezobzirni marksistični kapitalisti) je nimajo. Jasno je, da ta psihološki trik, ta zamenjava pojmov levice in desnice ne bi mogla biti uspešna, če ne bi imela dosledne podpore v medijih. Ta podpora je posledica političnega nadzora nad me- Demokracija • 6/2004 ¡na kandidatka za ednlco Republike Slovenije diskurz diji. V Sloveniji so mediji pod nadzorom skladov, katerih nadzorni odbori so bodisi pod nadzorom vlade, prejšnje politične elite ali bank, te pa so spet pod nadzorom vlade. Tako je krog sklenjen, nadzor pa ni transparenten, tako da bi bil vsem na očeh, pač pa deluje na podlagi formalnega in neformalnega razumevanja. Skrivnostno financiranje volitev To so torej prave "skrivnosti" volilnega odločanja. Njim je, kot vlada po transparentnosti svojega odločanja na 45. mestu, za vsemi vladami evropskih držav, za Mehiko, za Filipini itd., le vladi Rusije in Venezuele sta za nami. Sedaj se pri nas na vrat na nos ustanavljajo različni protikorupcijski uradi, forumi, etični forumi, itd., mediji objavljajo dolge prispevke na to temo, ves hrup pa je naravnan na medijsko zanikanje dejstva, da smo v transparentnosti odločanja na svetovnem repu. Dejanski položaj ostaja seveda nespremenjen. Tistim, katerim je netrans-parentnost ustrezala v preteklih letih, jim ustreza tudi danes. Jasno pa je, da ima netranspa-rentnost odločanja velik vpliv na politiko in s tem na volitve. Če bi napisal kaj bolj določenega, bi tvegal tožbe zaradi razžaljenja časti. Zato bom le napisal, da mi zaradi splošne in dokumentirane ne-transparentnosti podatki niso znani in da zato ne morem biti določnejši, kar pa bo bralec že razumel. Spremembe so mogoče kljub medijskemu neravnotežju Vprašanje, ki ga novinar Lo-renci ni postavil, postavljam pa ga jaz, je, kako naj sedanja opozicija dobi volitve v tako neizenačenem okolju. Naši mediji nam pravijo, da so na Zahodu mediji in denar na Zahodu, zato je že sedaj jasno, da bodo prenovljene komunistične stranke spet dobile večino na volitvah. Dejstvo pa je, da trditev o medijih in denarju ne drži. Medijska podpora in denar sta res zelo vplivna dejavnika, nista pa odločilna. Pri nas je dokaz za to kampanja gospe Barbare Brez-igar. Vemo, daje izgubila za šest odstotkov. Vendar šest odstotkov ni veliko do zmage in zato je njena kampanja dokaz, daje mogoče tudi z omejenimi sredstvi in ob nasprotovanju medijev odločilno posegati v politični boj. Tudi v tujini ni drugače. Vemo, da nihče od pol ducata demokratskih kandidatov za predsednika ZDA nima zbranih niti 10 odstotkov finančnih sredstev, ki jih že ima sedanji predsednik Bush, pa zato ne vržejo puške v koruzo, ampak poskušajo to obrniti v svojo korist. Z resonanco nad monopole Kako naj torej opozicija dobi naslednje volitve ob tem, da nima denarja in da nimamo pluralističnega medijskega prostora in objektivnega poročanja? Na to bodo seveda morali odgovoriti prvaki opozicije. Moj odgovor pa je: Denar dejstvo, da opozicija nima denarja, da pa ga imajo prenovljene komunistične stranke preveč, rabiti mit o biblijski trdnjavi Jeri-hi, ki se je sesula zaradi resonance, ki je nastala zaradi trobent ob-legovalcev, ki so trobile s frekvenco nihanja zidov trdnjave. Ugotoviti je treba, kaj je lastna frekvenca nihanja RTVS, in potem se bo vpliv prenovljenih komunistov v RTVS sesul v prah. Kako se to naredi, je volilna skrivnost. Začne se s koreninami Mediji še enkrat: v Evropi to ni v navadi, v ZDA pa vsi kandidati za kakršne koli položaje uporabljajo metodo "baby kissing", to je, da javno ujčkajo dojenčke, ki jim jih v ta namen prinašajo somišljeniki. To počno zato, da bi pokazali volivcem, kako so prijazni tudi do nemočnih bitij. Pri nas se je temu poskušal približati le nekdanji predsednik Milan Kučan, ki naj bi bil šel na vsako "pasjo procesijo". Koliko mu je to koristilo, ne vem, vsekakor pa mislim, da politiku neposreden stik z državljani lahko le koristi. Tak pristop opozicijskih politikov bi tudi šel v brk vsem sovražno razpoloženim medijem. Za konec pa napotek vsakemu bralcu, ki si želi konkretnih navodil: prebere naj zahteve opozicije in zahteve civilne pobude Barbare Brezigar Nekaj je treba Ključ volilnega odločanja ima dve plati, psihološko in realno. K psihološki plati štejem vrednostno matrico prejšnjega režima in načrtno mešanje pojmov desnica in levica, k realni plati pa denar in nadzor nad mediji. To je "skrivnost" volilnega odločanja, zaradi katere so prenovljene komunistične stranke na oblasti že več kot deset let. rečeno, treba prišteti še denar. Tu pa ima novinar Lorenci prav, denar je zares skrivnost. Dejstvo je, da je pred dvema letoma International Institute for Management Development v Ženevi, ki uživa svetovni ugled, navedel v svojem letnem poročilu, da je slovenska vse in da se brez tega volitev ne da dobiti. Ta trditev je kot mnoge druge naravnana na pranje slovenskih možganov, in sicer po naslednjem vzorcu: pri nas imajo vladajoče stranke medije in denar na svoji strani, na Zahodu so mediji in denar vse, mi smo tudi mora opozicija obrniti v svojo korist. Z drugo besedo, iz tujega denarja je treba kovati dobiček. Kako se to naredi, je volilna skrivnost. Mediji: časopisi so opoziciji sovražni, medijska trdnjava, za katero se bije boj, pa je RTVS. Za zmago v tem boju je treba upo- storiti, potem pa naj o njihovi utemeljenosti prepriča vsaj tri znance aH znanke. To je pristop civilne družbe k spremembi oblasti ali "grass roots campaign", ko se ideje širijo kot korenine v podzemlju, katerim nič - niti mediji in denar - ne more do živega. Mag. Andrej Aplenc Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © recenzije France Prešeren DZS Založba DZS je v zbirki Klasje izdala "Prešernovo" knjigo Pesmi in pisma. Izbral, uredil, spremno besedo, razlage in opombe je napisal dr. Boris Paternu. Knjiga uvodoma nosi krajšo Paternujevo študijo Prešernovo mesto v slovenski književnosti. Sledi izbor pesmi in pisem. vest odlikuje dokaj prepričljiva predstavitev osrednjih oseb v njihovih značajih in ravnanjih. Ideologije in mentalitete Studia humanitatis Michel Vovelle je eden vodilnih francoskih zgodovinarjev. Njegova študijska področja so socialna zgodovina, zgodovina mentalitet, zlasti 18. stoletja in francoske revolucije. Ideologije in mentalitete so kompozicija člankov, referatov in predavanj, ki so prispevek k "novi zgodovini" oziroma k "zgodovini mentalitet" v obdobju, ki je v Franciji nasledilo obdobje "socialne zgodovine". Zgodovina mentalitet je polje raziskovanja posredništev in dialektičnih razmerij med objektivnimi okoliščinami življenja ljudi in med načini, kako si o njih pripovedujejo in kako jih ži- STUDIA HUMANITATlS Razlag in opomb je za več kot sto strani. Čeprav so napisane strokovno, je Paternu uporabil jezik, ki bo razumljivvsakomur. Marsikomu bo zelo koristen tudi dodatek, ki vsebuje pregled Prešernovega življenja in dela, vzporednice k Prešernovemu življenju in delu in bibliografijo. Čeprav je knjiga namenjena predvsem študijskim namenom, bo prav zaradi izčrpnih dodatkov dobrodošla vsakomur, ki se želi s Prešernom spoznati nekoliko temeljiteje. Ivan Čampa Založba Karantanija Ivan Čampa (1914—1942) je kot predvojni pesnik rad uporabljal sonet, ki je bil takrat v vnovičnem razmahu. Ta oblika mu je najbolj uspela v zbirki z ljubezensko tematiko Šotor v zatišju (1941). Napisal je tudi nedokončan roman v verzih Ivje se iskri ter nekaj povesti, med drugim Mlin v grapi (1940), ki jo je v zbirki Slovenska knijižnica ponatisnila založba Karantanija. Povest v grapi se dogaja v tihi in od sveta zapuščeni grapi, po kateri teče mrzla in srebrno bistra Iška, ki jo obkrožajo sanjajoče smreke. Po- Michel VOVELLE Ideologije in mentalitete vijo. Razcvetu zgodovine mentalitet gre zasluga, da smo se začeli bolj neposredno spoprijemati z realnim v vsej njegovi kompleksnosti. 0 problematiki drog Mohorjeva družba Celje Marie-Christine d^elles, francosko novinarko srednje generacije, je presenetilo dejstvo, da so se mamila v tej ali oni obliki tako zelo razširila med mladimi, kakor so ji odkrili pogovori s fanti in dekleti iz različnih družbenih okolij po vsej Franciji. Te pogovore je najprej zapisala brez komentarja. Po uspehu prve knjižice je v drugi Kaj ko bi spregovorili o hašišu navedla vrsto T MARIE-CHRISTINE D'WEILES > Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © tv program Pop TV PCP rwTV -S 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.35 23.30 23.35 0.25 1.25 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 10. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 105. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 102. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 32. dela brazilske nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 33. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 103. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 106. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 11. del španske nadaljevanke 24UR Prestopniki, ameriški film Sedma nebesa, 7. sezona, 1. del ameriške nan. XXL premiere Na kraju zločina, 1. sezona, 19. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 08.00 TV prodaja 18.30 Risanke 09.00 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.30 TV prodaja 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.30 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Angleška nogometna liga, ponovitev 16.45 TV prodaja 17.00 Kako preživeti, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 125. del italijanske telen. 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Agencija, 13.del ameriške nanizanke ^ 21.45 Dežela tigrov, ameriška vojna drama, 2000 ^ 23.35 KI, športni program 00.35 TV prodaja 01.05 Videostrani Kanal III 0 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Dražen Zečič, prvi samostojni koncert v Sloveniji, dvorana Tabor 11.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.00 Šola na Jupitru, pon 12.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, CINDI, pon 13.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon 21.00 A to je to!?, oddaja o kuhanju sda padeš dol', vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 Košarka - 1A liga moški, posnetek tekme 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja, pon 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov TOREK, 10.2.2004 EE T73 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.30 9.40 10.05 10.10 10.35 11.25 12.20 13.00 13.15 13.15 13.45 14.15 16.30 16.50 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 22.00 22.50 0.25 1.15 1.35 2.05 2.35 3.25 4.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 tedenski izbor kultura odmevi dobro jutro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor radovedni taček: kost thomas in thet, kratki dokumentarni film zgodbe starega medvedka, risanka, 6/26 marsupilami, risana nanizanka, 2/26 risanka sprehodi v naravo vrnitev v divjino - opičji posli, italijanska dokumentarna oddaja vsakdanjik in praznik podoba podobe poročila, šport, vreme tedenski izbor alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope gospodarski izzivi gladiatorji 2. svetovne vojne, angleška dokumentarna serija, 4/13 julija, avstrijska nadaljevanka, 4/13, ponovitev mostovi - hidak: potepanja - barangoljsok (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) pravljice mike make: zaka| ima|0 krave roge?, otroška nanizanka, 15/26 (vps 16.50) zlatko zakladko: travniška solata (vps 16.55) knjiga mene briga - art spiegelman: maus, i., ii, ponovitev (vps 17.10) reka, ki teče po svoje, dokumentarna oddaja (vps 17.40) prisluhnimo tišini (vps 18.10) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik šport, vreme, magnet mednarodna obzorja (vps 20.00) pod žarometom (vps 21.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) zadeva marcorelle, francoska drama (vps 22.50) dnevnik, šport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.20) reka, ki teče po svo|e, dokumentarna oddaja, ponovitev prisluhnimo tišini, ponovitev mednarodna obzorja, ponovitev pod žarometom, ponovitev zadeva marcorelle, fran. drama, pon. Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 GLASNIK, ODDAJA O KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 29/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA 13.45 TV PRODAJA 14.15 OBERHOF: SVETOVNI POKAL V BIATLONU, POSAMIČNO 15 KM (Ž), PRENOS (VPS 14.15) 16.25 TEDENSKI IZBOR 16.25 DRAZEN ŠTADER: SUDKO ŽIVLJENJE, KRATKA TV IGRA 16.50 STUDIO CITV 17.50 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.20 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.35 DICK VAN DYKE, AM. NAN., 30/158 (VPS 18.30) 19.00 DANIEL DERONDA, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4, PONOVITEV (VPS 19.00) 19.50 SKOZI ČAS 20.00 FRASIER, AM. NAN, 21 .EPIZODA (VPS 20.05) 20,25 VERA BRUEHNE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1/2 _(VPS 20.30) ^_ 22.40 PURIMSKI ČUDEŽ, POLJSKI FILM (VPS 22.50) 23.40 VIDEOSPOTNICE (VPS 23.45) ^ 0.10 POD RUŠO. AMERIŠKA NADALJEVANKA, 6/13, PONOVITEV (VPS 00.15) 1.05 VIDEOSTRANI Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.55 18.25 18.30 20.00 21.50 22.20 TV prodaja Xena, 5. sezona, ponovitev 8. dela am. nad. Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 27. dela avstralske nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Xena, 5. sezona, 9. del ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 76. del am. nad. Obala ljubezni, 3. sezona, 206. del am. nad. TV prodaja Varuhi luke, 5. sezona, 28. del avstralske nanizanke Ha!: Da, draga?, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanka Sami doma, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Akcija: Zadnji preživeli, ameriški film ^ Mikser: Vsi županovi možje, 3. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke Domače kraljestvo, 4. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 7.30 Dogodivščine jackiea Chana Jackie Chan Adventures, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 11. dela španske nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 106. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 103. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, ponovitev 33. dela brazil. nad. 12.45 Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 34. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 104. del venezuelske nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, 107. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 12. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Izdana ljubezen, am. film 22.40 XXL premiere 22,45 Na kraju zločina, 1. sezona, 20. del am. nan. 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama TevePika Kanal III 173 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 08.00 TV prodaja 08.30 Risanke 09.00 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.30 TV prodaja 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.30 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Angleška nogometna liga, ponovitev 16.45 TV prodaja 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Naš vrt, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 126. del italijanske telen. 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Glasbena ustvarjalnost oseb z motnjami v duševnem razvoju, reportaža 20.00 Adijo, ljubimec, ameriška komedija, 1999 21.50 Ubijte Carterja, ameriški akcijski triler, 2002 ^ 23.30 Ekskluzivni magazin, ponovitev 00.00 Automobille 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani ra> -TV SREDA, 11.2.2004 Slovenija 1 EZB 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Košarka - 1A liga moiki, posnetek tekme, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: koronarna bolezen in depresija, pon 11.30 Vita fit, oddaja o zdravem načinu življenja, pon 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija KUriča, prvič 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.00 Zakon o vrtcih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, gostja: Tinkara Kovač, vodi: Matjaž Kosi 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, prvič 21.30 Aktualno: pogovor z Janezom Stanovnlkom, prvič 22.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju -da padeS dol', vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 PRAVLJICE MIKE MAKE: ZAKAJ IMAJO KRAVE ROGE?, OTROŠKA NANIZANKA, 15/26 9.10 BABAR, RISANA NANIZANKA, 12/13 9.35 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 26, ZADNJA EPIZODA 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: TRAVNIŠKA SOLATA 10.15 KNJIGA MENE BRIGA • ART SPIEGELMAN: MAUS, I, II. 10.40 REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.10 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.40 IZVIR(N)I, ODDA|A O LJUBITELJSKI KULTURI 12,10 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA 12.40 KULINARIKA Z LEONOM 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 13.40 ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 14.05 MEDNARODNA OBZORJA 15.00 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) 17.45 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVL|ENJE (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 SEDMI PEČAT: OSUMLJEN, AM, FILM (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET (VPS 22.55) 23.55 DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) 1.05 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, PONOVITEV 2.00 ARTEMIZIJA, FRAN. FILM, PON. (VPS 02.10) 3.35 SVETO IN SVET, PONOVITEV 5.10 THE LUCKY CUPIDS, PONOVITEV KONCERTA SLOVENSKE ROCKABILLY SKUPINE (VPS 05.10) © Demokracija • 6/2004 tv program Slovenija 2 TevePika 7.45 8.00 9.05 9.05 9.30 10.25 11.00 11.30 14.15 16.25 16.55 17.50 18.20 18.35 19.00 20.05 0.00 0.30 1.35 2.35 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TEDENSKI I280R CITY FOLK, L|UDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANE, AMERIŠKA NANIZANKA, 30/158 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA TV PRODAJA VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA OBERHOF: SVETOVNI POKAL V BIATLONU, POSAMIČNO 20 KM (M), PRENOS (VPS 14.15) TV PRODAJA LOVCI NA IZGUBLJENE ZAKLADE, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ skozi cas (vps 18.15) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 31/158 (VPS 18.30) KONČNICA, PONOVITEV ATENE: EVROLICA V KOŠARKI (M), AEK - UNION OLIMPIJA, PRENOS (VPS 20.05) EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSAN|U, REVIJA, POSNETEK IZ BUDIMPEŠTE (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 00.00) ^ Človek s planeta x, am. Cb film (vps 00.30) SEDEM SREČ, AM. ČB NEMI FILM (VPS 01.35) VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 5. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 28. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 5. sezona, 10. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 77. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 207. del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 5. sezona, 29. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Da, draga?, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanka 17.25 Sami doma, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Vroča Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 21.30 Mikser: Vsi županovi možje, 3. sezona, 26. del ameriške humoristične nanizanke 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke JO Domače kraljestvo, 4. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke )0 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV POP feir.TX/ "j 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.35 0.35 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 12. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 107. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 104. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 34. dela brazil. nad. Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 35. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 105. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 108. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 13. del španske nad. 24UR TV kriminalka: Vse za službo, ameriški film Tretja izmena, 4. sezona, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere Na kraju zločina, 1. sezona, 21. del am. nan. 24UR, ponovitev Nočna panorama_ 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zakon o vrtcih, pon 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju §da padeš dol', vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 11.00 Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, pon 12.00 Aktualno: pogovor z Janezom Stanovnikom, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Veliko platno, oddaja o filmu, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.00 A to je to!?, poučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 Šola na Jupitru, živo 22.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 22.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 13.20 15.10 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 0.05 0.55 1.15 1.55 2.25 3.20 3.50 v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 08.00 TV prodaja 08.30 Risanke 09.00 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.30 TV prodaja 11.00 Automobille 11.15 Glasbena ustvarjalnost oseb z motnjami v duševnem razvoju, reportaža 11.45 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.30 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Preprosto nepremagljiv, ameriška romantična komedija, 1999 16.45 TV prodaja 17.00 Agencija, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 127. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Lisice, 13. del jugoslovanske serije 21.00 Sijaj 21.30 Družinske zadeve, ameriška kriminalna komedija, 1989 23.30 Reporter X, ponovitev 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani ČETRTEK, 12.2.2004 Slovenija 1 J3 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9,05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.30 SIROTE DIVJINE, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4/6 11.55 MATI, SOPROGA, IGRALKA, VELIKA UMETNICA: PORTRET ANČKE LEVARJEVE (VPS 11.55) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME_ RDEČI ŠPORTNI COPATI, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 13.15) TRANZICIJSKI DON KIHOT, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 15.05) MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - BRANE MOZETIČ: BANALI|E (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER: G. VERDI: REKVIEM; MARKO MUNIH, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN SLOVENSKI ZBORI (VPS 22.50) DNEVNIK, ŠPORT, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV RESNIČNA RESNIČNOST, PONOVITEV TEDNIK, PONOVITEV OSMI DAN, PONOVITEV KNJIGA ŽIVLJENJA, AMERIŠKO-FRANCOSKI FILM, PONOVITEV (VPS 03.55) BLACK BALLOON, PONOVITEV KONCERTA SLOVENSKE FUSION JAZZ SKUPINE (VPS 05.25) Slovenija 2 7.45 TELETEKST TV SLOVENI|A do 08.00 8.00 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 31/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 13.45 TV PRODAJA 14.15 OBERHOF: SVETOVNI POKAL V BIATLONU, ŠTAFETA 4 X 6 KM (Ž), PRENOS (VPS 14.15) 16.15 TIHI UPORNIKI • KITAJSKI MUSLIMANI, AVSTRIJSKAGOLjSOK 10.00 DICK VAN DYK DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 17.00 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.30 SKOZI ČAS (VPS 17.25) 17.45 DICK VAN DYKE, AM. NAN, 32/158 (VPS 17.40) 18.10 HIŠA NA GRIČU, KANADSKI FILM (VPS 18.10) 20.00 SMUČARSKI MAGAZIN (VPS 20.05) 20.25 NOVO MESTO: EVROLIGA V KOŠARKI (M), KRKA - ŽALGIRIS, PRENOS (VPS 20.25) 22.30 POSEBEN POGLED: TISTI, KI ME LJUBIJO, POTUJEJO Z VLAKOM, FRAN. FILM (VPS 22.35) 0.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 00.30) ^ 0.55 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 7/13, PONOVITEV (VPS 01.00) 1.45 VIDEOSTRANI Kanal A 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.55 18.25 18.30 20.00 21.40 22.40 23.20 TV prodaja Xena, 5. sezona, ponovitev 10. dela am. nad. Varuhi luke, 5. sezona, ponovitev 29. dela avstralske nanizanke Non Stop Muslc, ponovitev TV prodaja Xena, 5. sezona, 11. del ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 3. sezona, 78. del am. nad. Obala ljubezni, 3. sezona, 208. del am. nad. TV prodaja Varuhi luke, 5. sezona, 30. del avstralske nanizanke Hal: Da, draga?, 2. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanka Sami doma, 2. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Krimič: Laž na preizkušnji, ameriški film Tajni agenti, 1. sezona, 6. del angleške nan. Naravnost fantastično, 4. sezona, zadnji del angleške humoristične nanizanke Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja W 7,30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.05 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 13. dela Španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 108. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Cudez življenja, ponovitev 105. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 35. dela brazilske nadaljevanke Tretja izmena, 4. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 36. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 106. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 109. del venezuelske nadaljevanke 24UR * vreme Maščevanje ljubezni, 14. del Španske nad. 24UR Trenja Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 1. del ameriške nanizanke Na kraju zločina: Miaml, 1. sezona, 2. del ameriške nanizanke XXL premiere Avtopsija: Ko se mrtvi razkrijejo, dokumentarna oddaja 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EB 9.30 11.00 12.00 12.30 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.00 23.00 23.30 00.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, pon Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Vita fit,. oddaja o zdravem načinu življenja, prvič Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Sašine slaščice iz zabavne pečice, vodi: Saša Lendero, živo Jana, oddaja o sončni strani življenja, prvič ABCD, svet avtomobilizma, pon Spekter, študentska oddaja, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, gostja: Tinkara Kovač, vodi: Matjaž Kosi, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 08.00 TV prodaja 08.30 Risanke 09.00 TV prodaja 09.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 10.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.30 TV prodaja 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.30 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Življenje ob jezeru, ponovitev 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Družinske zadeve, ameriška kriminalna komedija, 1989 16.45 TV prodaja 17.00 Lisice, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 128. del italijanske telenovela 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 izmišljeni, ameriška komedija, 1996 ^ 23.50 Automobille 00.05 TV prodaja 00.35 Videostrani Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Porodila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poroiila 09.15 Napovednik 10.00 Poroiila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15,50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poroiila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 KlasiCna glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 SreCno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 18.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VoSCilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice KliCemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07,15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07,50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za dušo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan O Demokracija • 6/2004 športna kolumna Esad Babačič Zadnja kolumna. posvečena rokometnim pravilom, je naletela tudi na nekatere očitke, in to precej upravičeno. Športnega prijatelja je motilo predvsem to, da sem se znašal nad sodniki, kot da bi bili oni edini krivci za premajhno priljubljenost rokometa. Kot protiargu-ment mi je navedel preprosto dejstvo, da so pravila že od nekdaj takšna, zato se ni treba čuditi nad vsako odločitvijo. Zgodovinski uspeh Seveda je televizijskim komentatorjem najlaže kar počez udrihati čez sodnike, še posebej takrat, kadar ne sodijo tako, kot bi si želeli. Dejstvo je, da vedno obstaja užaljena stran, ki je prepričana o zaroti. Morda je res čas, da nehamo jokati kot majhni otroci, če nam ukradejo žogo ali dve, saj na koncu ponavadi zmaga boljši. Počasni posnetki prekrškov naših nad Nemci na prvem srečanju so dokazali, da so bile pogostejše izključitve na slovenski strani precej upravičene. Kasnejši prvaki so bili preprosto hitrejši, kar so potrdili tudi v drugo, ko so nas premagali s skoraj takšno lahkoto kot prvič. Tudi toliko opevane naklonjenosti gostitelju tokrat ni bilo, saj so bili sodniki do konca objektivni. Gostje so dobili vsak prekršek, ki so si ga zaslužili. Našim ni pomagalo dejstvo, da so imeli vozovnico za Atene, ki smo si jo vsi skupaj tako zelo želeli, že v žepu. Zdi se mi, da je bil poudarek na obljubljeni olimpija-di morda celo malce pretiran, saj je šlo za evropsko prvenstvo in ne kvalifikacije za naslednji veliki turnir. Navsezadnje smo se na eno olimpijado že uvrstili in vemo, kakšen je bil končni izid. Zakaj tolikšno navdušenje nad tem, če ni nobenega poroštva, da nam bo v Grčiji uspelo? Toda sistem v rokometu je tako čuden, da se tudi najboljše reprezentance iz Evrope, ki je daleč najmočnejša rokometna celina, ne morejo prebiti na končni turnir največjega športnega dogodka. V nasprotju s svetovnim prvenstvom v nogometu, ki je še vedno nekaj posebnega, rokometni mon-dial še zdaleč ne zbuja takšne pozornosti svetovne javnosti. Morda zato tolikšna gonja za olimpijskimi igrami, ki so nekakšen presežek v svetu rokometa. Se sreča, da so Nemci ugnali Dance, ki prav tako nimajo vozovnice za Atene, saj bi se v nasprotnem zelo težko prebili do želenega cilja. Hrvaška v polfinalu je bil najboljši izbor, saj smo postali Slovenci specialisti za države iz nekdanjih skupnih republik. Ko se je poškodoval Pero Met-ličič, ki je duša hrvaškega moštva, je bila polovica dela opravljena. Drugo je postoril neverjetni Kavtičnik, ki je postal prvi junak naše reprezentance. Brez srečanju jasno, da tam ne bo kruha. Tudi obramba se ni veliko naučila, saj so zadetki padali na podoben način kot prvič. Ti-selj očitno ni mogel najti novega motiva, potem ko je njegovim fantom uspelo, kar so načrtovali, v nasprotju z Nemci, ki so izgubili že nekaj velikih finalov in si še enega spodrsljaja preprosto niso hoteli privoščiti. Zdi se logičen scenarij, saj gre za najmočnejšo ekipo na svetu, ki zadnja leta pač ni imela sreče. Poleg tega imajo Nemci najmočnejšo ligo, v kateri igrajo najboljši igralci iz drugih držav. Kljub slabši uvrstitvi v Sloveniji so ji še naprej najbliže Hrvati, ki tokrat niso imeli sreče zaradi poškodb, računati pa je treba tudi na Dance, Spance in Ruse. Seveda je zdaj poglavitno vprašanje, ali so naši sposobni ohraniti takšno Ne smemo pozabiti, kakšen uspeh je finale evropskega prvenstva, o katerem smo pred leti lahko le sanjali. Govoriti izključno o olimpijadi bi bilo v tem trenutku krivično do naših rokometašev, ki so dosegli zgodovinski uspeh. njegovega deleža bi se nam verjetno ponovila zgodba iz preteklosti, ko smo se ustavili na predzadnji stopnici. Tudi tokrat so odpovedali nekateri nosilni igralci, ki so že dovolj zreli za najvišje domete, kar velja tudi za Pajoviča in Vugrinca. Seveda je bil eden premalo za osvojitev naslova evropskih prvakov, ki je šel v Nemčijo. Finale so zaznamovali vztrajni poskusi po sredini, kot da ne bi bilo že po prvem raven igre do olimpijskih iger in naši mladi državi prinesti prvo moštveno medaljo v športih z žogo. Kot že rečeno, pa ne smemo pozabiti, kakšen uspeh je finale evropskega prvenstva, o katerem smo pred leti lahko le sanjali. Govoriti izključno o olimpijadi bi bilo v tem trenutku krivično do naših rokometašev, ki so dosegli zgodovinski uspeh. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 © šport Vid Kavtičnik je bil na evropskem prvenstvu v rokometu izbran v najboljšo postavo prvenstva. Med najboljšo sedmerico sta dva Nemca, po en Slovenec, Hrvat, Francoz, Rus in Danec. Najboljši igralec šestega evropskega prvenstva je bil Hrvat Ivano Balic, ki je navdušil z raznovrstno igro na položaju organizatorja igre. Svojo nagrado pa si zaslužijo tudi združeni slovenski navijači, ki so nosili svoje ljubljence vse do finala. Čeprav so mnogi mnenja, da rokometna različica združenih slovenskih navijačev ni bila na ravni nogometne, pa je treba priznati, da je proiz- ostati rokometni iilesiia vedla precej manj poceni sovraštva, kot smu mu bili priče na nogometnem obračunu med sosedama. V Ljubljani precej mirno Tekma v Ljubljani je minila skoraj brez incidenta, če odštejemo surovo pretepanje hrvaške družine nekje pod Rožnikom. Drugače pa se je znova izkazalo, da je Celje veli- ko bolj rokometno mesto od metropole. Ozračje pod Golovcem je bilo nekako bolj slovesno, kar ni nič čudnega, če vemo, daje to matična dvorana rokometnega kluba Laško, ki tvori okostje reprezentance. Delitev na Celjane in Ljubljančane je bila tokrat v drugem planu, kar se je videlo tudi na igrišču, kjer so fantje dihali kot eden. Čutiti je bilo, da so igralci prijatelji tudi zunaj igrišča, kar v nekaterih drugih primerih našega moštvenega športa ni bila praksa. Samo spomnimo se košarkarjev, ki so se v prostem času celo pretepali. Rokometaši so tudi sicer veliko prijaznejši drug do drugega, kar je tudi posledica neusmiljenega odnosa na igrišču. Se enkrat se je namreč izkazalo, da gre za izrazito grob šport, v katerem lahko pride tudi do najhujših nesreč, kot je bila Metličičeva. Čeprav je bil hrvaški reprezentant skoraj ob oko, je z lahkoto sprejel opravičilo našega Pajo-viča, ki je bil nad posledicami vsaj tako zgrožen kot Metličičevi soigralci. Na srečo ni bilo sovražnih izpadov, ki so postali stalnica v športnih obračunih z našimi sosedi. Najboljše desno krilo rokometnega prvenstva je Najboljšegi strelec prvenstva je bil Mirza Džomba Ob koncu prvenstva so za najboljšega vratarja razglasili bil Vid Kavtičnik iz Slovenije. (Hrvaška), ki je dal 45 golov. Heninga Fritza (Nemčija). Demokracija • 6/2004 Nemci so bili v finalu premočni in so zasluženo osvojili evropsko lovoriko. Slovenija je dosegla izreden uspeh. Se nobena slovenske moštvena ekipa ni bila srebrna. Veselje ob doseženem je bilo neizmerno. S tem se je Slovenija uvrstila tudi na olimpijske igre in svetovno prvenstvo. Španija, 1996: J. RUSIJA 2. ŠPANIJA 3. JUGOSLAVIJA 11. SLOVENIJA Italija, 1998: 1. ŠVEDSKA 2. ŠPANIJA 3. NEMČIJA Slovenija ni nastopila. Hrvaška, 2000: 1. ŠVEDSKA 2. RUSIJA 3. ŠPANIJA ... 5. SLOVENIJA Švedska, 2002: 1. ŠVEDSKA 2. NEMČIJA 3. DANSKA ... 12, SLOVENIJA Naj rokometaši Najboljši igralec: Ivano Balič (Hrvaška) Najboljši vratar: HeningFritz I (Nemčija) Najboljše desno krilo: Vid Kavtičnik (Slovenija) Najboljše levo krilo: Edvard Kokšarov (Rusija) Najboljši levi zunanji igralec: Nikola Karabatič (Francija) Najboljši desni zunanji igralec: Volker i Zerbe (Nemčija) Najboljši krožni igralec: Michael Knudsen (Danska) Najboljši strelec prvenstva: Mirza Džomba (Hrvaška, 45 golov) na kratko Fotografiji: Reuters Prejšnja rokometna prvenstva: Portugalska, 1994: L ŠVEDSKA 2. RUSIJA 3. HRVAŠKA ... 10. SLOVENIJA Pohvale organizatorjem Nič čudnega torej, da so tuji funkcionarji in drugi udeleženci iz tujine Organizacija evropskega rokometnega prvenstva v Sloveniji je bila dobra. Nekaj težav je bilo edino z vstopnicami. na vsa usta hvalili organizacijo prvenstva, kije bilo resnično na visoki ravni. Vse skupaj je zelo dobra popotnica za Zorana Jankovi-ča, ki je v igri za predsednika Mednarodne rokometne zveze. Vse torej kaže, da bomo šli v Evropo kot ena od rokometnih velesil, kar nam doslej ni uspelo v nobenem drugem kolektivnem športu. Esad Babačič Reprezentance po uspešnosti 1. NEMČIJA 2. SLOVENIJA 3. DANSKA 4. HRVAŠKA 5. RUSI1A 6. FRANCIJA 7. ŠVEDSKA 8. SRBIJA IN ČRNA GORA 9. MADŽARSKA 10. ŠPANIJA 11. ČEŠKA 12. ŠVICA 13. ISLANDIJA 14. PORTUGALKA 15. UKRAJINA 16. POLJSKA CasTRO razočaran mojo deželo. Jaz k vam ne morem Kubanski voditelj Fidel Castro na olimpijske igre, ker mi vaša držaje razočaran, ker so mu grške oblasti va ni izdala vstopnega vizuma," je kar dvakrat dale vedeti, da na bliža- novinarjem potožil Castro. Kot je jočih se olimpijskih igrah v Atenah znano, se Grki dosledno držijo od-ni zaželen. Najprej mu namreč grš- ločitev Evropske unije in zaradi kr-ke oblasti niso odobrile izdaje šenja človekovih pravic na Kubi z vla-vstopnega vizuma za v Grčijo, nato do v Havani nimajo uradnih stikov, pa ga je pred kratkim s seznama povabljenih gostov spustil še grški pre- dlvac: igrajo naj najboljši mier Kostas Simitis. Svoje razoča- Podobno kot Castro si bo olim-ranje je Castro razkril grškim novi- pijske igre po televiziji ogledal odlični jugoslovanski košarkar Vlade Divac, ki si že več kot petnajst let služi kruh v najmočnejši ligi na svetu NBA. Pa ne zato, ker ga v Atenah ne bi marali, ampak zato, ker je zavrnil možnost, da bi v Atenah zaigral za izbrano vrsto Srbije in Črne gore. Castro si bo lahko 01 ogledal le po televiziji. Eden najboljših centrov na narjem, ki so pretekli teden v Ha- svetu je za beograjski radio B 92 de-vani spremljali nedavni obisk grš- jal, daje reprezentanci doslej že "dal kega patriarha na Kubi. "Prišli ste v dovolj", tal« da je prišel čas, da od- Skromni Vlade Divac loži reprezentančni dres. "Za reprezentanco bi morali igrati najboljši, jaz pa ta čas nisem najboljši center Srbije in Črne gore," je dejal Divac, ki igra za moštvo Sacramento Kings. FIBA PODPISALA PROTIDOPINŠKI KODEKS Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je pretekli teden končno sprejela dolgo pričakovani protido-pinški kodeks Svetovne protidopin- ške agencije (WADA), s čimer so se končali nekajmesečni zapleti okoli tega vprašanja med obema organizacijama. Na slovesni prireditvi v Lozani je generalni sekretar FIBA Patrick Baumann predsedniku WADA Dicku Po-undu izročil pismo o nameri. "FIBA je bila zmeraj ena ključnih organizacij v boju proti prepovedanim poživilom. Prav zaradi tega smo zadovoljni, da smo ta proces uspešno pripeljali do konca in se bomo skupaj z WADA bojevali proti dopingu," je dejal Baumann. Kodeks WADA so že v lanskem letu sprejele številne mednarodne zveze in državne vlade. V pravilniku je natančno določeno, kakšne sankcije sledijo morebitni zlorabi prepovedanih poživil. Med drugim bo WADA vsem športnikom, ki bodo pravila kršili prvič, za dve leti prepovedala nastopati na mednarodnih prizoriščih. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m /-V* / Siddharta zaželena tudi v nekdanji Jugi Skupina Siddharta je po lanskih večinoma razprodanih koncertih na vrhuncu svoje priljubljenosti v Sloveniji. Glasbena vrednost te zasedbe ne izhaja iz povprečja glasbene industrije v Sloveniji, ki vedno za nekaj let zaostaja za drugim svetom. Gre za zelo resen in izredno kakovostno dodelan projekt, če povzamemo zvok albuma, ki resnično navduši, in omenimo, da se spot predvaja na britanski MTV. Siddharta se je tako po oceni naših in hrvaških glasbenih kritikov zares zelo odmaknila pravi konkurenci, vsaj kar se tiče območja nekdanje Jugoslavije. Zelo zanimivo je, da dobre kritike prihajajo s strani naših južnih sosedov, ki zelo redko oz. nikoli ne predvajajo slovenskih izvajalcev. Po njihovem mnenju je najboljša pesem na albumu RH Rain. The Darkness spremenili besedila The Darkness so znova posneli nekatere skladbe na albumu, tako da preklinjanje ne bo užalilo nekaterih kupcev. Sicer je njihov album Per-mission to Land postal najbolje prodajani album v ZDA - ko je vseboval še vse kletve. Ko so besedila spre- menili, je recimo v neki pesmi besedo f... zamenjala duck, v neki drugi pa je namesto a... nastala arm. Justin Hawkins je dejal: "Ali imaš nesmiseln pristop ali pa poveš nekaj, kar je še vedno smiselno. Jaz imam raje bedast, torej nesmiseln pristop." Timberlakeova avtobiografija Justin Timberlake je pripravljen, da javnosti predstavi svoje življenje v knjigi. Septembra bo izšla njegova avtobiografija. Pevčevi spomini bodo izšli pri londonskem Transworldu. Timberlake ni izdal, ali je soglašal z multi-milijonskim dogovorom, ko je dejal: popkultura J. Lo po maline Film Gigli z Jennifer Lopez je postal vodilni film po številu nominacij za zlato malino. Se hollywoodski "leporitnici" lahko zgodi še kaj hujšega? Isti teden, ko je Jennifer Lopez potrdila, daje naredila konec svoji v medijih priljubljeni zvezi z Benom Affleckom, je Gigli, film, na snemanju katarega se je rodila njuna romanca, postal vodilni po številu nominacij za nagrado zlata malina, ki jo v Združenih državah podeljujejo najslabšim filmom preteklega leta. Čeprav se Jennifer kaže kot glavna fa-voritka za najslabšo igralko, ima hudo konkurenco. Tu so namreč Angelina Jolie za film Beyond Borders pa angelčka Drew Barrymore in Cameron Di- "Mogoče, gotovo. Nimam pojma." Kot poroča MTV, naj bi za tisk poskrbela ekipa, ki stoji tudi za Madonni-no kontroverzno knjigo Spolnost. Kylie ima svojo lutko Kylie Minogue je oblikovala lutko, ki je v bistvu pomanjšana različica pevke. Igrača je popoln model minipevke. Glava naj bi bila popolna kopija njenega obraza, ki so ga skenirali na šablono. Kylie je dejala: "Ze leta poslušam vprašanja, kdaj bo na trgu punčka Kylie. No, zdaj je končno tukaj in jaz sem presrečna. Upam, da bodo moji oboževalci soglašali, da je bilo vredno počakati, kajti zelo smo se trudili, da smo uredili vsako malenkost." Kylie je pomagala oblikovati punčko s pomočjo stilista Willa Bakerja. Punčke, izdeluje jih Jakks, so naprodaj od včeraj. njima zgodilo še kaj hudega. Dobro razpoložena Beyonce je dejala, da je London postal njen drugi dom, edino, kar jo moti, je hladno vreme. Agnetha Foltskog se vrača Agnetha Foltskog, članica nekdanje skupine ABBA, se je odločila, da bo znova stopila v snemalni studio. az za film Charliejevi angelčki. Mimogrede, favorit med moškimi je Sylvester Stallone, ki si je v svoji karieri prislužil že 30. nominacijo za zlato malino, kar je več kot katerikoli igralec v zgodovini podeljevanja te nagrade. Pink ne mara Beyonce V dokaj hladnem Londonu sta pred nekaj dnevi Beyonce in Pink snemali reklamo za akcijo Pepsi Cole. Ker je ubogo Beyonce začelo zebsti, je nase navlekla toplo krzno. Dogodek je poskrbel, da je Pink, sicer ljubiteljica živali, nagubala čelo in se zgrozila nad kolegico. Zaradi velikega honorarja se je Pink vendarle pred kamerami poleg svoje kolegice morala smejati, kasneje pa je novinarjem izjavila, da je nošenje krzna grda stvar, vendar naj vsak dela, kar pač hoče. Se sreča, da je končano snemanje spota, v katerem obe igrata nevarni gladiator-ki, saj bi se lahko na prizorišču med Pred natančno 30 leti je bila ABBA tista skupina, ki je zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije. Morda je prav to spodbudilo Agnetho, da po 17 letih premora razveseli svoje oboževalce z novo ploščo. Ga. Foltskogova je podpisala pogodbo z Wamer Music Scandinavia. Album se bo imenoval My Coloring Book, izdali pa naj bi ga po besedah predsednika WMS Jonasa Siljemarka v drugi četrtini tega leta. Magnifico z novo skladbo Verjamete v usodo? V usodno žensko, moškega? Odgovor na to je gotovo odvisen od posameznika. Če pa vas zanima, kaj si o svoji usodi oz. usodni ženski misli sam Magnifico, prisluhnite njegovemu singlu, ki tako po superuspešnici Hir Aj Kam Hir AJ Go kot drugi singel prihaja z njegove pred kratkim izdane plošče Export - Import. Pesem z naslovom Nisi za mene ti je tako kot © Demokracija • 6/2004 prejšnja obarvana s sedaj že kar precej značilnimi Magnificovimi vložki in vplivom balkanske glasbe. Glasbo in besedilo za nekoliko počasnejšo skladbo je napisal Magnifico sam, pri aranžmaju pa je sodeloval z bratom Schatzijem. Strupena Britney Prejšnji teden je na ameriški televiziji MTV svojo premiero doživel nov videospot glasbene popprinces-ke Britney Spears. Dekle je konec prejšnjega leta izdalo svoj četrti album In The Zone in po precej uspešnem prvem hitu iz abluma Me Against The Music je sedaj posnela že drugi, še bolj strupen videospot za pesem Toxic. Ob svetovni premieri tega video-spota so predvajali tudi dokumentarno oddajo o nastanku oz. snemanju, v katerem ne manjka poljubljanja in tudi (skoraj) čisto nage Britney, saj je oblečena le v previdno nameščene diamante. Britney pravi, da ima spot v sebi nekaj odštekanega, oglasi ^J ftälMM ff&ff J 'mum tet radio ¿tajskski val, 0.0.0., šm ar j s ni jslíah aimesv ne 21,3740 ímarjs ni jilsah irnava: (03) m 1210. stimo. cov ti 71230 www. kaoio-stajsuski-valsi L (71/J ELEKTROPROM EVJ ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica I4I2 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 I50 ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 7I 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje horosko cirkuškega, vibracijo, kakršno sama čuti v pesmi. Za spremembo si boste poleg plavolase Britney lahko ogledali še njeno rdečelaso in čmolaso različico. Seveda brez poljubljanja ne gre. Tokrat se Britney poljublja z več kot sto kilogramskim računalniškim programerjem, za katerega je bil to, kot je dejal, vrhunec življenja. % Vodnar (20. januar - 18. februar) Piše se vam svetla kariera. Vsaj ta teden vam bo šlo vse kot po maslu. Pazite samo, da ne boste nasedli vabi z denarjem in naredili česa nezakonitega. Mirna vest je vredna več kot ves denar. Doma boste imeli cel kup opravil, ki kot nalašč počakajo vas. Ribi (19. februar - 20. marec) Privoščili si boste notranjo inventuro, po čemer boste svoje zveze z ljudmi lahko pogledali s povsem druge perspektive. Ugotovili boste, da ste premalo uravnoteženo imeli radi tako druge kot sebe. Proti koncu tedna se boste počutili dosti bolje. Oven (21. marec - 20. april) Imeli boste nekaj težav, ko boste skušali najti smisel nekega dela, ki ga opravljate že dalj časa. S partnerjem se bosta pogovorila in pot naprej vam bo bolj jasna. Res je, daje ljubezen zelo močna sila v človekovem življenju in da se ob njej lahko sprostite. Bik (21. april - 21. maj) Začnite že uživati življenje iz sebe! Pomislite malo in videli boste, da je veliko več odvisno od vas, kakor si predstavljate. Morda gre prav zaradi vaše pasivnosti vaš odnos s partnerjem skozi malce težavnejše obdobje. Zavihajte torej rokave! Dvojčka (22. maj - 21. junij) V začetku tedna boste imeli malce zmede v glavi predvsem zato, ker bi si želeli podaljšanega konca tedna. Potrudite se, da ne boste pometali pod preprogo vsega samo iz tega razloga. Poleg tega pa morate rešiti še spor s sodelavcem. Rak (22. junij - 21. julij) Soočali se boste s svojimi najglobljimi občutki, ki jih redko pustite na dali. V olajšanje vam bo služba, kjer se boste sprostili v pogovoru s sodelavci. Vsekakor vam nekoliko preseda domača rutina, a za zdaj ni druge izbire kot potrpeti. Lev (22. julij - 21. avgust) Dom in gospodarjenje z zasebno lastnino bo še naprej imelo najpomembnejše mesto na vašem urniku. Če kaj kupujete ali prodajate, vam podatki, ki jih imate, morda ne bodo dovolj in si boste morali utreti pot do manj dostopnih informacij. Devica (22. avgust - 21. september) Morali se boste držati svojih odločitev, če želite izpeljati naloge, kakor bi radi. To pa ne pomeni, da se morate pri tem držati ustaljenih vzorcev mišljenja. Cilj in pot sta dva različna pojma. Pripravite se na to, da bodo ljudje okoli vas te dni precej zahtevni. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Kaže, da boste samske tehtnice spet Sle na zmenek s čudakom, ki ima zelo drugačen pristop k življenju in ljubezni kot večina ljudi. Pomislite, ali njegovi nazori niso drugačni tudi od vaših. Sicer pa vam bo finančno dobro šlo, stroški bodo nizki. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Družabno življenje vas uničuje, kar je preveč, je preveč. Ves čas premišljate, s kom bi se bilo dobro povezati, da prišli do takega in takega človeka. To je odveč, saj imate dovolj šarma in mere, da se bi lahko bolj sprostili. Malo bolj verjemite vase. Strelec (22. november - 20. december) Vznemirjeni boste in v prvem hipu ne boste mogli dojeti zakaj. Izberite bolj duhoven pogled na stvari, in ko boste vse razumeli, boste laže spremenili svoje ravnanje. Potrudite se, da boste ravnali razmeram primerno. Držite se in ne obupavajte. Kozorog (21. december - 19. januar) Včasih jemljete stvari preveč osebno, tega res ni treba početi, saj vam v resnici nihče nič noče. Še posebej ker obupno iščete rešitev iz svoje dileme. Morali bi se sprostiti in se nekoliko bolj odpreti navzven, saj vas bo sicer psihično zdelalo. Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 SOFIA COPPOLA SARAH JESSICA PARKER KIM CATTRAL NICOLE KIDMAN CHARLIZE THERON Demokracija • 6/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG SESTAVIL: MIRAN ERCEG GESLO PANAMSKI POLITIK (ARNULFO) NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKAR JVRDIČ ZVEZNA DRŽAVA NA JUGU NIGERIJE ULITI IZDELEK. ULITEK KOSTNICA Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ^ j/ POKLON, DAR ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU DUMASOV MUŠKETIR i CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i ZANIKANO NASPROTJE i POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r J ">-v„ j: / ^äiÄÄÄ^w B ~ J RTV VZHODNI ŠPANIJI IRIDIJ ITALIJANSKI PESNIK (CORRADO) JOSIP STRITAR TROPSKA KUKAVICA telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com UMETNA PESEM OLTVER TWIST 1 PISMENA IZJAVA OKAKI STVARI RUSH UČENJAK (MIHAH.) GRŠKI TEOLOG (SPIRIDON) PUBLICIST IN PESNIK VIDMAR NACE SIMONČIČ KRAJ PRI OPATIJI KENAN EVREN IZREDNA LEPOTA SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) PREBIVALEC SL. KRAJA SLATNIK TELEVIZIJA GUMIJAST TRAK ČLOVEK, KI MENDRAVO HODI IVAN CANKAR SPRAVLJANJE KAM S SUNKI .AMERIČAN GLASBENIK JOHN NA ZID NANESENA MALTA ARTILERIST PRIPADNIK LJUDSTVA MONOV PREPROST PLUG AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) REŠEVALNI GORSKI ČOLN AM. PEVEC (FRANKIE) SLIKAR MAVEC KRISTUSOV TRN (NAREČNO) VELIKO FINSKO JEZERO, INARI PISMENO POTRDILO IONIN OČE DORIS DRAGOVIČ LUKNJAČ PLETENO OBLAČILO ZA NA NOGO MEHIŠKI ŠAHIST (CARLOS) KATRAN AVSTRIJSKI GENERAL (JOHANN LUDWIG| PISAR (SLABŠALNO) 4, IN 22. ČRKA VENEC, KRONA VREDNOSTNI PAPIR RUSKA PEVKA PUGAČOVA AMERIŠKA IGRALK GARD-NERJEVA SAMO HUBAD ČASOVNA ENOTA VEČJI KOS DEBLA HLOD rešitev preišme križanke DOLINA, ARARAT, LIMONA, JEAN, NN, SEE, MIT, RP, STANISLAV, PONI, KOLORADAR, ERAR, ASEJEV, RHONE, CK, NIT, STAMP, NASTANEK, PAD AR, ANIO, JOEL, NARA, PINČ, ČRTALO, TS, ENA, NABIRALNIK, VIC, ANAKAO, UNA Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 1 m tempus fugit včeraj, danes, jutri... 2.2.1711 se je rodil avstrijski državnik Wen-zel Anton Kaunitz, ki je skoraj štiri desetletja vodil zunanjo politiko cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov. Cesarica je vedno za-bičevala Kaunitzu, da razuzdani oficirji ne smejo napredovati v višji čin. Kaunitz ji je nekoč odgovoril: "Če bi tako mislil tudi vaš oče, bi bil jaz še vedno podporočnik." 2. 2. 1921 so ustanovili Turistov klub Skala. Njegovi člani naj bi gojili navadnim smrtnikom prenevarno plezanje po prvenstvenih smereh v stenah, smučanje in planinsko fotografiranje. 3.2. 1758 se je v Šiški pri Ljubljani rodil Valentin Vodnik, ki uradno velja za prvega slovenskega pesnika. V resnici je prve slovenske pesmi izdal Pavel Knobel leta 1801. 3.2. 1830 so podpisali londonski protokol, s katerim so priznali neodvisnost Grčije. 4.2.1864 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica. 4.2.1934 so slovesno odprli in preizkusili novo skakalnico velikanko v Planici, ki so jo imenovali tudi "mamutska". Skakalnica je omogočala skoke do 70 metrov daleč. 5.2.1840 seje rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je leta 1888 izdelal prvo pnevmatsko zračnico. 5. 2.1971 sta se ameriška vesoljca Shepard in Mitchell spustila na Mesec. 6. 2. 1850 so Bleiweisove Novice objavile, da se je tudi v naših krajih pojavil telegraf ali dalj -nopisnik. 6.2.1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. 6. 2. 1911 se je rodil ameriški filmski igralec, republikanski politik in štirideseti predsednik ZDA Ronald Reagan. 7.2. 1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojarja Mihaela Romanova, ustanovitelja dinastije Romanovih, ki so vladali Rudiji do revolucije. 7. 2.1809 se je v Goricah pri Šmohorju rodil narodni buditelj in etnolog Matija Majar Zil-ski. Sestavil je peticijo s programom Zedinje-ne Slovenije. 7.2.1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 8.2.1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. Pogosto je pisal, "kot mu je teklo pero". V eni njegovih številnih knjig se mu je zapisalo: "Leto 1793! Celo v tem času skrajne strahote so francoski služabniki dokazali svojo skrajno vdanost. Mnogo se jih je dalo giljotinirati namesto njihovih gospodarjev, ki jih niso hoteli izdati; ko pa so se časi umirili, so molče spet začeli zvesto opravljati svojo službo." kronika časa Deklaracija za mir Danes lahko s strani "advokatov komunizma" pogosto poslušamo, da je šlo pri osamosvajanju Slovenije za veliko enotnost. V resnici so prav oni močno nasprotovali. Grozili in opozarjali so pred črno usodo Slovenije, če se bo osamosvojila. 6. februarja 1991 sta sedaj vladajoči LDS in SDP (kasnejša ZLSD) predstavili Deklaracijo za mir, zahtevo po hitri enostranski razorožitvi Slovenije. Stranki sta deklaracijo ponudili v podpis kot peticijo. Podpisali so jo številni javni delavci in politiki, med drugim dr. Janez Drnovšek, dr. Ciril Ribičič, Jože Mencinger, Jožef Školč in tudi štirje od petih članov vrhovnega poveljstva oziroma predsedstva Slovenije Milan Kučan, Dušan Plut, Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Deklaracija je bila ponujena v času parlamentarnih razprav o dveh obrambnih zakonih in proračunu in čedalje bolj zaostrenih razmerjih v težnji po osamosvojitvi Slovenije. V njej je med dragim pisalo, "da bi bil vsak oborožen spopad na ozemlju Slovenije nacionalna katastrofa". Podpisniki so predlagali, naj bi bila Slovenija demilitarizirana država, kar naj bi s posebnim "mirovnim" členom zapisali v ustavo. V prehodnem obdobju naj bi Sloveniji zagotavljali varnost policija in teritorialna obramba, ki takrat ni imela profesionalne sestave. Stavka za slovenščino Štirje uredniki in urednice Radia 2 iz Celovca so 3. februarja 2003 začeli enotedensko opozorilno gladovno stavko, ker je avstrijska radiotelevizija (ORF) konec leta 2002 nehala financirati radijsko postajo Koroških Slovencev. Dejali so, da hočejo v imenu slovenske manjšine opozoriti tudi mednarodno javnost, da Avstrija ne izpolnjuje obveznosti do manj -šin na medijskem področju. Stavka naj bi prisilila državo, da bo spoštovala lastne zakone pa tudi evropske manjšinske dokumente, kakršna sta okvirna konvencija o varstvu manjšin in evropska listina o varstvu manjšinskih in regionalnih jezikov. Oba dokumenta je avstrijski parlament ratificiral. Državo zavezujeta, da manjšinam zagotovi ustrezno medijsko oskrbo v materinščini. Ob tem so izjavili: "Stavkamo, ker manjšina preživi samo tako, če je njen jezik enakopravno navzoč vjavnosti." Eno leto po teh dogodkih Radio 2 mol- od 2. 2. do 9. 2. 9 či. Avstrija sicer obljublja, da bo problem rešila v začetku marca, uredniki Marica Stern-Kušej, Bojan Wakounig in Tatja Pin-ter pa so brezposelni in upajo, da jih bodo na ORF zaposlili na slovenskem programu. Dadaizem 3. februarja 1916 se je v zuriškem kabaretu Voltaire skupina umetnikov zavestno odločila opustiti tradicijo in tudi z umetnostjo protestirati zoper lažne vrednote družbe. To je pomenilo rojstvo nove umetniške smeri - dadaizma. Dadizem je dobil ime po besedi dada iz francoskega otroškega besednjaka, v katerem pomeni konja. Stroge meje med plastiko in slikarstvom, med spomenikom in motorjem, med likovno in besedno umetnostjo so postale v začetku 20. stoletja dvomlji- ve. Dadaizem je podvomil o umetnosti nasploh in zabrisal njene meje z resničnostjo. Na slikarskih kolažih so začeli umetniki zbirati razne naključno najdene predmete in s tem zbujati dvom o resnični umetnosti. Nekateri so to mislili resno, drugi pa so takšne poglede spremljali s komentarji, kot na primer: "Največ neumnosti sliši slika v muzeju." Ali: "Ničesar ne delimo tako velikodušno kot nasvete." Demokracija • 6/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- I)l .MOh Ijamo v skladu z Spodjedanh načelom profesi- S^jj onalne novinarske etike, katere namen je služiti inte- j • resom javnosti ne Jr \ glede na politično, |p svetovnonazorsko I ali kakršno koli ¡jfg drugo prepričanje. Demokracija Spodjedarije > * ^ temeljev \ \ e -a državnosti,! \ tisoč slovenskih državljanov nima zaposlitve, a le redki so se odločili za tožbo, še redkejši pa so primeri, ko bi nekdo zahtevano odškodnino dobil. Oblastniki - politiki so po službeni dolžnosti skrbniki in upravljavci dr- G rene ra ne more ogroziti oblastne elite. Začnimo pri ministru za zdravje. Po aferah, ki mečejo temno senco na slovensko zdravstvo, je treba ome- V razmislek DZ in vladi RS Ker so naši liberalni oblastniki in tisti iz ZL glede na svoje ravnanje in dejanja bolj naklonjeni tujim priseljencem kot slovenskim rojakom, najbrž pomeni, da so se iz zgodovine premalo naučili ali pa je niso vzeli dovolj zares. Ali jim ni znano, da so Srbi, zato ker so dopuščali prekomerno priseljevanje tujcev na Kosovo, že skoraj izgubili to svojo pokrajino? Ali je bilo potrebno in razumno ustvariti razmere za družbo nasprotij in konfliktov? Izkazalo se je, da tudi komunistični Internacionali ni uspelo za daljše obdobje ustvariti mirnega sobivanja različnih narodov in so v nekem času družbena nasprotja z vso silo in tragiko bruhnila na dan. Vprašajmo se, ali je v Sloveniji res potrebno in razumno, in to zaradi trenutne koristi vladajoče liberalne kaste, ustvarjati ozračje družbenih nasprotij. Ne morem verjeti in ne razumeti, da bi si sedanji liberalni oblastniki želeli stanje družbenih nasprotij. A zakaj ga potem snujejo? Poslanec Miran Potrč se glede podeljevanja državljanstev tujim priseljencem sklicuje na človekove pravice. Sprašujem ga, ali je človekova pravica pripravljati zaton slovenstva na slovenskih deh. Glede na to, da že sedaj nekaterim Slovencem nekaznovano grozijo, tako kot na primer Jožetu Krevhu, si ni težko predstavljati, kako bodo oblastni šele tedaj, če jim bodo podelili slovensko državljanstvo. Aleksandar Todorovič pravi, da bo tožil državo Slovenijo, ker mu ni dala zaposlitve. Približno sto besede, ki si jih zapisal, preslišano, kar si izrekel, vse to je dolg, ob katerem se lahko le z bridkostjo in obžalovanjem nasmehnemo samim demo" obliko totalitarizma izpriču- žave, ki je prav tako moja sebi. Ujeti v ta neskončni krog misli je tudi nadzor medijev in informa- kot njihova. "Dom si moj, smo zdaj s teboj. Kaj smo ti dali, do- cij. Zato nobena še tako vpijoča afe-Slovenija", je naša pri- kler si se s tihimi koraki sprehajal med ljubljena narodna pesem, nami, kaj si čutil, ko tvoj vprašujoči Vsi, a še na poseben način pogled ni dobil odziva, ki si ga priča-oblastniki, smo poklicani koval? Tu, v naši sobi na Komenske- in dolžni skrbeti in delati ga 11, kamor si občasno zahajal, gori niti predvsem celjsko bolnišnico ozi- za narodov blagor! In to z zdravim zdaj drobna lučka, ki tiho drami tvoje roma dogajanje na njeni patologiji, in umnim gospodaijenjem in ne s še večne sanje. Šele danes smo slišali vse o Ogromno število nepregledanih vzor- dodatnim zadolževanjem države, in tebi ali pa vsaj veliko tega, česar nismo cev tkiv, ko so bolniki (predvsem tisti to celo na račun neupravičenih slišali nikoli poprej. In šele zdaj vemo, z rakom) zaman čakali na histološke odškodninskih zahtevkov tujih prise- da smo s teboj izgubili še veliko veliko izvide, je obsojanja vredno. Za "pato- ljencev, ki bi bremenili še prihodnje več, kot smo si mogli predstavljati. loško" afero so prišle operacijske mi- rodove. Naj tu pripomnim, daje eden Zdaj si morda daleč, morda bli- zev Kliničnem centru. Zaradi te (mo- od vzrokov razpada nekdanje Jugo- zu, kdo bi se sporekal z večnostjo. Z rebiti nastavljene) afere je moral od- nami ostajaš, ker si shranil za nas to- stopiti generalni direktor KC dr. Priliko klenih, dobrih in odkritih besed, mož Rode, ki že dolgo ni bil po volji ki nam bodo bogatile sedanjost in vladajoče levice. Minister za zdravje prihodnost tistih, ki bodo tako kot Dušan Keber je zamenjal tudi direk-mi verjeli vate in v čas, ki si ga zazna- torja Zavoda RS za zdravstveno za-moval. Hvaležni smo za vsak trenu- varovanje g. Franca Koširja, kije dol- slavije finančni bankrot države zaradi prekomernega zadolževanja. Zato je odgovornost oblastnikov, ki imajo v rokah škarje in platno, za državo in za prihodnje rodove zares velika. Ivan Glušič, Mozirje "... kaj znancev že zasula je lopata ... " Ko smo ob obletnici Pučnikove smrti obiskali njegov grob, še nismo slutili, da bo le nekaj dni zatem ugasnilo življenje drugega velikega moža, ki je Slovenijo zaznamoval s svojo kleno voljo, znanjem in umetniško besedo, pisatelja in zvestega spremljevalca vsega, kar smo Slovenci zgradili v teh nekaj letih po osamosvojitvi - Rudija Šeliga. Takrat, ko zaboli in zaskeli, veš, da se je zgodilo nekaj pomembnega, nekaj, kar ne bo nikoli zapisano pozabi. Kdo si, ki odhajaš, kdo si bil, da te nismo bolje poznali in bi ti danes tako kot nekdo, čigar beseda je med žalno sejo izzvenela kot opomin, kot razkritje in razodetje, zapisali v spomin, da smo te dovolj poznali in te znali ceniti. Neprebrane ga leta vodil to ustanovo. Kako prav ima predsednica sveta KC gospa Bi-serka Meden, ko pravi, da bi, če že govorimo o objektivni odgovornosti, po analogiji moral odstopiti tudi minister za zdravje, ki dopušča to, kar se je v zadnjih letih dogajalo v zdravstvu, in zraven omenja zmeraj nove in nove afere in razdiralne elemente v škodo zdravstva in bolnikov. V vseh trdnih zahodnih demokracijah bi pri takih aferah brez opozorila vsak minis- tek Tvojega bivanja med nami. Vera Ban, Ljubljana Nedotakljivi še vedno trdno v sedlu Sociolog dr. Frane Adam je skupaj s sodelavci že pred leti ugotovil, da je skoraj osemdeset odstotkov stare socialistične elite (politične, ekonomske in kulturne) ohranilo svoje položaje oziroma zasedlo druge visoke položaje na različnih področjih. Da ter sam odstopil, v totalitarnih režimih smo tudi zadnjih deset let živeli v to- pa to ne velja, ker so vsi nedotakljivi, talitarizmualivsajvneototalitarizmu, Isto velja za pravosodnega mirnem tudi pisatelj Drago Jančar. "Mo- nistra Ivana Bizjaka. Ogromni sodni zaostanki, sodne ummradiodur.ii razprave, ki se vlečejo v nedogled, niso najboljše spričevalo za državo. V mnogih primerih so sodniki sami krivi za večletno zavlačevanje, ko so se obtoženi dobesedno norčevali iz njih z vprašljivim slabim zdravstvenim stanjem, padci po stopnicah in z načrtnim menjava- Hijmonajpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 =______■ _____ Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 poštni predal 4315 ' njem svojih zagovornikov. Po zaslugi odličnih odvetnikov in medlih (okuženih) sodnikov so dosegli prekoračitev dveletnega pripora in tako dosegli izpustitev na svobodo. Takega "darila" so lahko veseli tudi največji zločinci, okolica pa jih najbrž ni preveč vesela. Bo torej Slovenija postala Eldorado za kriminalce? Tudi zadeva Petek že meji na farso, čeprav Petek najbrž ve, da je treba napadalca nanj iskati v surovem gospodarskem podzemlju Koroške. Za konec še o varuhu človekovih pravic, za katerega se mi zdi, da je bolj varuh propadle ideologije. V Večeru, 16. decembra 2003, sem zasledil odličen članek g. Marjana Beb-ra iz Polhovega Gradca, kjer piše, da gospod Hanžek primerja referendum o izbrisanih (v resnici prebrisanih) z nacistično Nemčijo, gospoda Brejca pa z nacističnim ministrom Goebbelsom. Ta žaljiva primerjava z gobezdavim ministrom Goebbelsom bi bolj ustrezala nekemu njegovemu silno pametnemu kolegu, za katerega velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Sicer pa je v vseh totalitarnih režimih (tudi prikritih) vprašljiva tudi objektivnost in nevtralnost ustavnega sodišča, posebej še če ga sestavljajo člani ene same, "prave" stranke. Roman Kralj, Maribor Referendum o "izbrisanih" Ko se v mislih vračam v čas osamosvojitve Slovenije, sem prepričan, da bi, če bi takrat izvedli lustracijo, vse te zmešnjave o "izbrisanih" danes ne bilo; pa tudi ne današnje vlade. Kdo se boji referenduma? Nekdanji komunisti, seveda, kajti če jim ne uspe pridobiti novih volilcev, jim bo RADIO .A M 96,4 MHz ■ ^ fod" flflfbio Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 taut, Iti: 02/729 02 20,220 73 24, ta 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠtA: iodio@ radicmg.si, INTERNET STRAN: www.diiHsg.si ©[kw ° SftdD3®® - [TGD§ 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz na volitvah trda predla. Za moč vladanja so pripravljeni prodati vse, tudi Slovenijo - in so jo že! Zato g. Janša in dr. Bajuk ne smeta popuščati, saj mora priti do referenduma. Ta bo zagotovo uspel, kot je uspel plebiscit; zato se ga nekateri tako bojijo. Dokaz, da smo Slovenci proti temu, kar dela vlada, je odziv ljudi v oddaji Trenja. Kar devetdeset odstotkov klicateljev se ne strinja s tem, kar počne vlada. To dejstvo bi morala upoštevati tudi ustavno sodišče in vlada, ne pa da ukrepata po svoje, proti ljudski volji. Dolžnost ministra Bohinca je, da ljudi (izbrisane), ki povzročajo nemire in nerede v Sloveniji, spravi tja, od koder so prišli; če ne zlepa, pa zgrda. Naj se tam bojujejo za človekove pravice, kakršnih ne morejo doseči pred nobenim sodiščem. Saj vemo, daje to le politika, ne pa boj za človekove pravice! Se pomnite, tovariši? Leta 1945 in v času med vojno ste zavedne, drugače misleče Slovence pobijali. Krivica se je zgodila tem ljudem, ne pa izbri-sancem. Danes pa poklanjate državljanstva ljudem, ki so do Slovenije sovražni. Dolžnost g. Hanžka je, da se bojuje za Slovence, ne pa proti njim. Anton Skornšek, Šoštanj Kaj pa pravice živali? Kot borka za pravice živali sem zgrožena nad pristranskimi izjavami pri nas živečih muslimanov, kakrš- ne dajejo v svojih zahtevah v zvezi z graditvijo džamije v središču naše prestolnice. Poudarjajo namreč, da imajo kot naši državljani zakonsko pravico do objekta. Vendar imajo svoje pravice tudi živali, opredeljene v Zakonu o zaščiti živali, Ur. 1. RS, št. 98 s 3. 12. 1999, v skladu s katerim jev25. členu prepovedan obredni zakol živali v imenu Alaha (brez poprejšnje omame) za prehrano ljudi. O izvajanju tega zakona bo še tekla razprava, pa tudi o certifikatih halal, saj so v nasprotju z zakonom o varstvu živali. Prav tako sem zgrožena nad očitki, da smo animalisti, katerih orožje je prav ta zakon, kseno-fobični in diskriminatorni in da se-jerno medversko sovraštvo v Sloveniji (glasilo KDI v letu 2001). Daleč od tega, saj je boj proti islamu čista norost, proti mučenju živali ob krutem klanju živali brez poprejšnje omame pa dolžnost slehernega izmed nas. Pomembno je tudi to, da imamo kot državljani Republike Slovenije ne le svoje pravice, ampak tudi dolžnosti, zato tudi za pri nas živeče muslimane velja pravilo, da se podrejajo naši zakonodaji in tako med drugim govorijo v našem jeziku, kar predvsem velja za vodilno strukturo islamske verske skupnosti. Pisanje končujem z lepo mislijo avtorja knjige Zeleni legvan dr. vet. Zlatka Goloba: "Ko držite žival v rokah, naj bo vaš prijem tak, kot bi držali cvetlico; ne tako močan, da bi ji na 88,9 in 95,9 MHz zlomilo steblo, in ne tako nežen, da bi vam padla na tla." Kristina Ferlic, Maribor Domnevno izbrisani Leta 1919 je imela beograjska čar-šija Slovence za podalpsko pleme, pridruženo južnim Slovanom. Po podpisu rapalske pogodbe je bil Beograd že nadutejši in je v Sloveniji videl vojni plen oziroma dobitek v zahvalo nekoč močne Avstro-Ogrske. Srbska obljuba, da bo tekla menjava denarja krona-dinar ena proti ena, se je sprevrgla v menjavo štiri krone za en dinar, kar pomeni, da smo bili tedaj Hrvatje in Slovenci prvič oropani. Srbija je pozabila, da smo se tedaj razni narodi prostovoljno združili v Kraljevino SHS. Slovenski general Maister je bil odstavljen, njegove zasluge za severno mejo prezrte. Slovenijo in Hrvaško je preplavila srbska soldateska. Vojska, ki ne govori jezika dežele, v kateri se nahaja, je po vseh merilih okupacijska. V Sloveniji so služili in službovali srbski vojaki in častniki, tukaj ostali in se obnašali oblastno. Slovenci so morali braniti tuje meje za srbske interese na Balkanu. Vladavino kralja in pozneje Tita so omogočali še mnogi slovenski podaniki, janičarji in renegati lastnega rodu. Obvladovanje Slovencev in Hrvatov je bilo tako zagotovljeno. Leta 1945je Titova sovjetističnagve-rila gonila poražene Nemce, četnike, us- N\ © Demokracija • 6/2004 poštni predal 4315 tako mislim taše ter hrvaške in slovenske domobrance do Soče, Karavank in čez ter vse zajete zločinsko pobijala. Hkrati je bila to znova vojaška zasedba Slovenije z izgovorom, da osvobajajo Slovenijo. Slovenski partizani so jim pri tem početju zvesto pomagali. Vključili so se v JLA in o samostojni slovenski armadi ni bilo več razmišljanja. Seveda so balkanske vojske v Sloveniji tudi ostale in vse je bilo kot v času kraljevine. Ko sem služil JLA v Karlovcu, nam je neki črnogorski oficir dejal, da so Slovenijo osvobodili Črnogorci in Srbi. Seveda, saj so bili slovenski partizani taktično poslani v Trst, Gorico in Celovec, večinski del slovenskih dežel so pa tako zasedli "bratski" polki in odredi. Američani so roparsko in ubijalsko JIA izgnali iz Trsta, Angleži pa so se partizanov na Koroškem znebili tako, da so napravili kupčijo: vi nam domobrance, vi pa zapustite Celovec. Epilog: domobranci so bili množično in zverinsko pomoijeni v Rogu in drugod. Ko so slovenski partizani revanšistično obračunavali s protikomunisti, so za njihovim hrbtom jugooficirji s soldates-ko dosledno zasedli Slovenijo. Nadaljevanje okupacije: v Slovenijo se zgrinjajo množice iz južnih republik, ki dobijo delo, zaslužek in domovanje v Sloveniji. Mnogi od teh so imeli iskrene namene, da se vključijo v koristno okolje, bili pa so tudi takšni z jugoslovanskimi parolami, češ, tu je Jugoslavija, Slovenija pa je le del nje. Prezrli pa so, da so prav narodi in republike naredili Jugoslavijo! Spomnim se delavca iz Bosne, ki mi je priznal, da velja Slovenija za ljudi z juga za obljubljeno deželo. Da je bila Slovenija za Beograd se- demdeset let vojni plen, nam govorijo srbski mitingi v Beogradu v letih 1989, 1990. Zborovalci so pošiljali Slovence v Gradec in drugam. Slo jim je le za ozemlje, mi smo jim bili v napoto. Znamenita Kertes in Svabič sta mitinge olepšala tako, da sta Sloveniji grozila. Slovenci naj bodo tiho, delajo naj in dajejo denar! Kaj nam je torej preostalo drugega kot odrešujoč plebiscit? Leto 1991 je leto slovenske svobode. Tu pa se začne zgodba domnevno izbrisanih. Le kako si lahko izbrisan, če nisi bil vpisan? Nova država, nova ureditev. Večina tujerodnega življa se je izrekla za Slovenijo in si uredila vse potrebno. Jugovojska je Slovenijo zapustila in šla na nova bojišča. Po porazu velikosrbskih teženj so začeli prihajati v Slovenijo bojevniki s front in iz morije v Bosni in Hrvaški. Skupaj z mnogimi civilisti so več let potuhnjeno čakali, da se Slovenija mednarodno utrdi, nato so začeli razmišljati, kako j i zaračunati leta bivanja v Sloveniji in celo leta bojevanja na Balkanu. Oni so vendar v Sloveniji vladali, torej jim pripada vse! No, ali bomo Slovenci plačevali še novodobne "španske" borce, tako kot smo tiste iz let 1936—39? Pri slovenskih komunistih je vse mogoče! Ni še dolgo tega, ko so mnogi od 18.000 govorili, da se "poserjejo na slovensko državo", zdaj pa od nje zahtevajo milijarde. Poznam in spoštujem mnoge z j uga, a ti so bili zvesti in pošteni do Slovenije, bili so državljani slovenske republike, plačevali so dajatve in se vključili v naš pravni red. Tem naj gre vse, kar je treba, drugim pa, kar so si prislužili pri svojih gospodarjih! France Jenko Podhomski, Skofja Loka Etika, pravo in demokracija Etika zadeva moralna načela, pravo je celota pravnih pravil, ki veljajo v vsaki urejeni skupnosti, demokracija pa je politični sistem, v katerem ima LJUDSTVO najvišjo oblast. V predolgi oblasti LDS in njenega glavnega satelita združene liste je pojem demokracije izgubil svoj prvotni pomen. V letih eldeesove oblasti smo bili pogosto priče izigravanju ljudske volje, ne pa izpolnjevanju demokratičnega poslanstva. Brez pretiravanja lahko rečemo, da si je LDS s svojim glavnim priveskom ZL uzurpirala oblast na vseh področjih. V pravosodju, v medijih, mened-žmentu, v vseh državnih institucijah, v šolskem sistemu od osnovnega do univerzitetnega. Pravzaprav ni področja, kjer ne bi umestila svojih ljudi. Večina članov današnje Ropove vlade, isto pa velja tudi za vse Drnovškove, ni bila naklonjena osamosvojitvi Slovenije. Ne le da ji ni bila naklonjena, celo nasprotovala ji je. Nekako smo pozabili na izdajstvo ožjega člana takratnega predsedstva države književnika Cirila Zlobca. V najbolj kritičnem času Slovenije je načrte o začetku osamosvojitvenih dejavnosti "izčvekal" italijanskemu diplomatu. Takrat bi ga moral Milan Kučan odsloviti, Zlobec pa bi moral za to dejanje kazensko odgovarjati. A kako naj bi ga predsednik Kučan kaznoval, če je on sam v istem času bil prvi podpisnik pod pobudo oborožene nevtralnosti, in to v času, ko je Slovenijo z orožjem napadla ena takrat najmočnejših armad Evrope. Grenak občutek, da nam danes z nekaterimi izjemami vladajo jugonostalgiki in predvsem neokomunisti. Najti jih je vsepovsod, njihov vpliv sega v vse pore slovenskega življa. Primer "izbrisanih" je to dejstvo še bolj jasno pokazal. Pri tej vsiljeni aferi je prišla na dan vsa neozdravljiva jugonostalgija. Vsi, ki se brezkompromisno zavzemajo za nekakšne retroaktivne množične popravke izmišljenih krivic, ki naj bi se zgodile "izbrisanim", to delajo s povsem določenim ciljem. Nesprejemljivo za demokratično urejeno državo je, da je v vsej tej do sedaj brez dvoma najvišji pravni zmedi zastavonoša USTAVNO SODIŠČE. Ni treba biti posebno pameten ali objektiven, da vsakdo, ki si to upa priznati, ve, da je glavni dejavnik na ustavnem sodišču Ciril Ribičič, vplivni član zveze komunistov, nekdanji šef združene liste in član CK nekdanje komunistične partije. Če je drugim članom ustavnega sodišča vseeno, da jih vodi človek s takšno preteklostjo, je to njihova stvar, slovenski državljani pa imamo pravico in dolžnost zahtevati brezpogojno spoštovanje USTAVNOSTI. Kdo in s kakšnim namenom je sprožil afero "izbrisani", bo prej ali slej znano. O skupini tujcev, ki arogantno zahtevajo poprave krivic, ki jih ni bilo, nima smisla izgubljati preveč besed. Omeniti pa je treba duhovnega in tehničnega vodjo "izbrisanih", nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki je skupaj z Jožefom Školčem tožaril Slovenijo v eni najbolj odmevnih televizijskih oddaj sosednje Hrvaške - Latinici. Isto je skupaj s slovenskim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanž-kom poskusil tudi v Evropski uniji pri tamkajšnjem ombudsmanu. Slednji je slovenskim tožljivcem jasno povedal, da s tem nima prav nič opraviti. To je hkrati, pa če hočejo priznati ali ne, tudi odgovor "pravičnikom", podpisanim pod Pozivom k pravni in etični odgovornosti. Nekatera imena podpisanih so znana, nekatera pa malo manj. Med temi podpisniki lahko večino opredelimo kot jugonostalgike, saj so nekateri, na primer Ljubo Bavcon, kreirali takratne tudi represivne zakone. Čeprav so pravniki najvišjega "ranga", so s temi podpisi hoteli preprečiti referendum, na podlagi katerega je narod neposredno udeležen tudi pri pripravi zakonov in s tem pri svobodnem izražanju svoje volje. Tako je zapisano v slovenski USTAVI, kije bila kršena vsakokrat, kadar je tako hotel oblastni vrh LDS in ZL. Slavnostna seja državnega zbora 28. januarja o skorajšnjem članstvu Slovenije v Evropski uniji je znova pokazala, kdo je poleg s srcem, kdo pa samo zaradi videza. Manja Vodišek) Ljubljana 3 Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velen|e 1 +el 03/ 897 50 03. fax 03/ 5869 263 Demokracija • Četrtek, 5. februarja 2004 mejniki KDO LUI. PODOBO JK BO\ - k I'M l Kdo dal podobo je Bovškemu Fedja Klavora iz Tolmina je napisal in v samozaložbi izdal knjigo pod gornjim naslovom o zgodovini, življenju, cesti in naseljih na Bovškem. Naj takoj povemo, daje to, čeprav je avtor ljubiteljski zgodovinar, odlična knjiga. Klavora je dolgo zbiral najrazličnejše gradivo o zgodovini Bovškega in zbrano je zdaj strnil v pregledno napisano delo. Ni se zadovoljil samo z zanimivimi paber-ki na površini, ampak se jezzmerom večjo zagnanostjo loteval prav arheološkega izkopavanja v kupih bolj ali manj raztresenega arhivskega, arheološkega, etnološkega in drugega zgodovinskega gradiva. Pripoved je razdeljena na poglavja, ta zajemajo čas od prazgodovine (arheološke najdbe) do začetka prve svetovne vojne. Zanimala gaje torej starejša zgodovina. Vsako poglavje, razen prvih treh, kjer obdeluje najstarejša obdobja, vključuje štiri sklope. V prvem obravnava splošni zgodovinski in upravni razvoj, v drugem opisuje življenjske in gospodarske razmere, v naslednjem predstavi razvoj in vlogo prometnic in v zadnjem prikaže razvoj poselitve in podobo naselij. Skozi gornjo soško dolino je čez Predel vodila pomembna pot proti Trbižu. Ker so Kluže predstavljale naravno oviro, so ji oblasti in vojske posvečale veliko skrb, zato je tudi Klavora zgodovino Kluž oziroma trdnjave predstavil zelo podrobno. Odlika knjige je tudi množica izvrstnih dokumentarnih slik, zemljevidov in načrtov. V njej je nekaj drznih tez in trditev, zato bo zanimiva tudi za prihodnje raziskovalce. Gargantua in Pantagruel Po več kot dvajsetih letih smo dobili drugo izdajo prevoda znanega Rabelaisovega dela iz 18. stoletja. Zimski vzponi v slovenskih gorah Pričujoča knjiga, ki nas bo popeljala na zasnežene vrhove slovenskih gora, na neki način orje ledino, saj gre za prvi tovrstni vodnik pri nas. Vsi dosedanji vodniki po zasneženih gorah so bili namenjeni predvsem smučarjem, cilji v tej knjigi pa so večinoma zimski pristopi in nekaj lažjih zimskih plezalnih vzponov. 50 izbranih tur nas pozimi popelje na vrhove Karavank, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp ter predalpskega sveta. Raznovrsten izbor samih tur in razpon zahtevnosti opisanih vzponov ponuja široko paleto možnosti glede na snežne in vremenske razmere. Tako lahko npr. vzponi na Uršljo goro, Blegoš ali Snežnik pomenijo samo kondicijsko turo ali pa prijeten izletvdneh,ko je obisk visokogorja zaradi vremenskih razmer ali nevarnosti plazov nemogoč oziroma prenevaren. Avtor Vladimir Habjan, izvrsten poznavalec naših gora, pri vsakem cilju predstavi značilnosti gore v zimskem času in opozori na morebitne težave in nevarnosti, na katere lahko naletimo na opisani poti. Poleg vodniškega dela nas avtor v uvodnem poglavju na kratko seznani z značilnostmi zimskega gorništva oziroma plezanja, z opremo in nevarnostmi v gorah pozimi, s tehniko gibanja v snegu in ledu ter s temeljnim poznavanjem plazov in vrst snega. Knjiga je namenjna predvsem izkušenim gornikom, pri najtežjih turah, kot so zimski Jalovec, Triglav ali Pripravniška grapa v Mojstrovki, pa ne bo šlo brez temeljnega alpinističnega znanja oziroma brez spremstva alpinista ali gorskega vodnika Gorniški vodnik je kot vsi vodniki pri založbi Sidarta napisan pregledno in jedrnato. Vseh 50 tur pa poleg nazornih skic z vrisano smetjo krasijo izvrstne fotografije. O vesolju in njegovih sosedih Martin Rees je vodilni raziskovalec kozmične evolucije, črnih lukenj in galaksij. François Rabelais (1494—1553), francoski pisatelj, je bil sprva (od leta 1520) frančiškan, leta 1524 pa je prestopil k »zmernejšim« benediktincem. Od leta 1530 je študiral medicino in bil od leta 1532 ugleden zdravnik, leta 1537 je postal doktor medicine. Leta 1546 je bil obtožen krivoverstva. Velja za enega najpomembnejših pisateljev francoske renesanse. Bilje temeljito izobražen humanist, poln veselja do življenja, nasprotnik togosti tedanje Cerkve, ljubitelj antike in narave ter ustvarjalec bujne domišljije, barvitega jezika, polnega novorekov, in duhovitega, mnogokrat namerno robatega sloga. Ostro je kritiziral družbene razmere in napake. Vse te značilnosti so zajete v njegovem fantastično-satiričnem romanu v petih knjigah o pustolovščinah velikega Gargantue in njegovega sina Pantagruela. Knjigo je prevedel Branko Madžarevič, prvič je izšla leta 1981, in za prevod dobil leta 1982 Sovretovo nagrado, leto kasneje pa še nagrado Prešernovega sklada. Druga izdaja, zdaj jo je izdala založba Modrijan, ima 976 strani, prevajalec pa ji je na koncu dodal obsežen znanstveni aparat, od slovarčka manj znanih besed, imen zgodovinskih in mitoloških oseb do obsežne časovne preglednice in spremne besede. Je nekdanji direktor znamenitega Astronomskega inštituta v Cambridgeu in angleški kraljevi astronom. V poučnem delu Pred začetkom astrofizik Martin Rees, eden najustvaijalnej-ših in najizvirnejših sodobnih znanstvenikov, odkriva najnovejša spoznanja o črnih luknjah, temni snovi in o tem, kako je kozmična evolucija pripeljala od preprostih atomov do zapletenega življenja. Rees z nenavadno jasnostjo zatrjuje, da obstaja multiverzum - neskončnost vesolij, med katera sodi tudi naše. Med obravnavanjem te fantastične teorije nam predstavi nekatere osebnosti, ki dajejo pečat kozmologi-ji. To so Subrahmanyan Chandrasekhar, Stephen Hawking, Roger Penrose in Fred Hoyle, o katerih podaja tudi lastne vire. Pred začetkom je razumljivo napisana pripoved o našem vesolju in njegovem mestu v večjem sistemu. Reesovo knjigo bo lahko razumel tudi kozmološko nepoučen bralec, saj je zelo berljivo razmišljanje o tem, kar vemo ali samo ugibamo o našem vesolju in njegovih skrivnostnih sosedih. T a Demokracija • 6/2004 Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je objavljen tudi obsežen Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzoria.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino In smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot Ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem In komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v Izgnanstvu in nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše in zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec In donedavni svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji In še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to In še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti. seznam glavnih sodelavcev Udbe. Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ime in priimek: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Dušan S. Lajovic Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnikjetako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij