St. 190. Trsti v petek II. julija 1918. Tečaj XXXVil*» IZHAJA VSAK DAN teti tb fisdelj&h In praznikih eb 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?*fcmlčce Iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iofcakarnali v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, FosUjni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fčiai, Dorabergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) 96LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 feetane. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »Mirtuice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ft© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka 3*d&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-sufcaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« ,Edinosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". Plstljivo in tožljivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinoiti je no&Im NAROČNINA ZNAŠA n eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirt1. luatalu mm &«d*ljik« lituj* „KDISCSJI" >uaa: £> ••lo l.te Kron 5 20, za pol let* Kron 2 »O. Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrantoo- vana pisma aa ne sprejemajo in rokcpisl se se vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^t*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gafattl 20 (Narodni dtB) Izdajatelj in odgovorni uredn ik ŠTEFAN GODINJl. Lastaik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T:skaras dmcMt*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, u.;c» Giorgio Galatti štev. 20. reltno-hranllnlCnl račun Štev. 841-652. TELEFON It. 11 57. r T---------ar ■ ~i---- — i.a Bolgari prosijo Rusijo za intervencijo. Srbi prodrli do Radovišta. - Grki zasedli Strumico, Seres in Kavalo. Polom bolgarske politike. nija reslgnlrala na vsako kompenzacijo. Bol-™ tvt a t i rk /v \ a lj « garska politika in strategija bolgarskih voj-DUNAJ 10. (Kor.) „Agence Havas" |k0vodii sta doživela velik polom, katerega poroča iz Petrograda: Bolgarska posledice bo trpel bolgarski narod še dalgo vlada je izjavila, da se v svrho, časa. da prepreči nadaljno prelivanje■ Značilno Je, da danes dunajski prijatelji krvi, brezpogojno zaupa Rusijit\B^J?7 5traS™ P^irljivo govore c , i • * r -'.v i njih, ki so Ih popre kovali v deveta ne- da izposluje ustavitev vojnih besa. operacij. j Glasilo zunanjega ministrstva „Wfener DUNAJ 10. (Izv.) Naše včerajšnje po-; Algemelne Zeitung" konstatira veliko škodo, trograjsko poročilo, da je bolgarska vlada! ki Jo bo trpela Bolgarska za grehe svojih zaprosila v Petrograiu za posredovanje, se' državnikov in vojskovodij, oficijozao ča*o danes v pn!nem obsegu potrjuje. Kra!] Ferdinand je naznanil ruski vladi, da obžaljujt: dosedanjo bratomorno vojno, opravičil se le, da ni on povzročil sedanje vojne, ampak (jeneraiissimus Savov in zaprosil rusko vlado, naj posreduje pri srbski in grški vladi, da ustavita nadaljne operacije, kar je tudi Bolgarska takoj pripravjena storiti. 0 kaki uspešni akciji bolgarskih armad se danes sploh ne more več govoriti. Vse pisje pa je prišlo do popolnoma napačnega sklepa, da je s porazom bolgarske armade poražena tudi rusofilska bolgarska politika. S cer pa je cčividao, da hoče dunajsko časopisje s to trditvijo le zakriti pravi vzrok poraza bolgarske politike, namreč dunajsko politiko, ki je hotela sedeti nad dvema stoloma, bolgarskim in rumunskim, a je ko-nečco padla med oba stola na tla. BELGRAD 10. (Izv.) Od izvrstno infor mirane strani se nam poroča: Srbija tri bolgarske armade se pod vtdstvom gene- i ^kreno želi sporazuma z Bolgarsko ralov Toševa, gKovsčsva in Ivanova z največjo naglico umikajo pred silnim pritiskom zasladujočih Srbov in tlrkov, ki so ss danes že združili. Celi macedonski glavni bolgarski armadi grozi velika katastrofa in ni izključeno, da jo Srbi vjame o. Tudi ofenziva bolgarske severne armade, ki je prodirala v Srbijo, se Je popolnoma ponesrečila. Danes je vsa srbska dežela izči-ščena bolgarskih vojakov. Čete, ki so operirale okoli Knjaževca, so biie uničone, napadi na trdnjave Zaječar, V aširja in Pirot so se popolnoma izjalovili. Srbi so na vseh točkah zmagovito pognali Bolgare čez mejo in kakor se kaže, čaka armada generala Stepanoviča pri Pirotu samo še povelja generalissima vojvode Putnika iz Skopljs, da udari z vso silo čez mejo, naravnost v osrčje Bolgarije, proti Sofiji. Vcjašk! položaj Bolgarske Je torej obupen in zato |e čisto umevne, da se Je kralj Ferdinand v zadnjem treactku odločil rešiti še košček vojaške reputacije in moralni ugled poprej tako zmagovite Bolgarske. Sicer pa je tudi že skrajni čas za to. Iz Bukarešta se namreč poroča, da namerava Rimunija še tekoči današnjega dne izročiti bolgarski vladi ultimatum in' gotovo je, da vpade v bolgarsko ozemlje, če se jI ne ugodi. Će se hoće Bolgarska obvarovati pred popolno katastrofo, mera nujno shle-uiti s Srbijo mir in sporazum, kajti le v obnovitvi Balkanske zveze ima garancijo, da it Rumunifa ne bo mogla streči po življenju. Le če se Bolgarska hitro pora?ca z Srbijo, se bo tudi Rasffa zavzela za njene interese m rumunska akcija bo vsaj v glavnem cpla-vala po vodi. Kazen za svojo nesrečno, neslovensko politiko bo čutila Bolgarska tući tu. Čisto izključeno je namreč, da bi Rumu- PODLISTEK. Četrta isuna produkcija gojencev Glasbene Matice u Trstu. in je celo pripravljena privoliti v premirje. To pa le pod pogojem, da Bolgarska že poprej sklene ž njo principijelen sporazum glede razde litve osvojenega turškega teritorija, ker nikakor ne more dovoliti, da bi Bolgarska premirje porabila le zato. da bi ojačila in okrepila svoje slabe pozicije. Srbija ne zahteva ničesar drugega kakor samo to, kar je že pred vojno zahtevala. Verjetno pa jet da bodo grške zahteve sedaj pre cej večje, ker nameravajo zahtevati Grki sedaj tudi Kavalo in vse ozemlje do reke Strumice. PETROGRAD 10. (izv.) O včerajšnjem razgovoru bolgarskega poslanika BobČeva v Petrogradu z ministrom Sazonovom, se poroča, da je bil silno ganljiv. Poslanik Bob-čev je [okčii ia obžaloval nesrečno poištiko svoje domovine LONDON 10. (Izv.) List! konstatirajo, da ni izključeno, da bodo sedaj, ko je Bolgarska prosila Rusijo za posredovanje, sledili koraki vseh velesil, ki bodo v Belgradu, Atenah in v S.fiji nasvetovale, naj se nadaljne sovražnosti ustavijo. Zmagoslavno prodiranje srbske armade. Armada generala Kovačeva na begu. BELRAD 10. (Izv.) Čete generala Dimitrijema so se morale umakniti z linije Pi rot-Vranja in so doživele popoln poraz. Obe bolgarski diviziji, ki sta se nahajali med KoČano in Rado?išto sta na begu proti Ko čanl in Dubnici. BELGRAD 10. (Izv) Levo krilo bolgarske armade se je umaknilo proti Placka-vlčklm planinam. Bolgarski poraz je popoln. BELGRAD 10. (Kor.) Srbski tiskovni urad poroča: Bolgarsko umikanje se nadaljuje. Srbi jih neprestano zasledujejo In jim ne dovolijo počitka. Neko uradno poročilo zatrjuje, da so se Bolgari pri umikanju Iz Štipa poskušali ustaviti pri Radovlštl, a ko so se približale srbske čete, so takoj zapustili mesto. Radovišta, do sedaj glavni stan četrte bolgarske armade, je sedaj v srbskih rokah. Prebivalci so sprejeli Srbe z velikim navdušenjem. Bolgari so vzeli na bega s seboj le najpotrebnejše stvari In pustili na bojišču veliko zalogo municije, živil in poljske artllerije. BELGRAD 9. (Kor.) Po kratkem boju so zavzeli Srbi Radovlšto, Grki pa Petric in Strumnfco. Bolgari se na paničnem begu umikajo v Plackavlčke planine. SOFIJA 10. (Izv.) Razburjenje, ki se fe polastilo včeraj prebivalstva radi vesti o velikem porazu na Uniii Koča na-Radovišta, se je danes nekoliko poleglo. Uradna bolgarska poročila namreč 2atr|ujejo, da so se Bolgari umaknili le Iz taktičnih razlogov in da se vrši umikanje v najboljšem redu. Srbi so imeli v boju prevelike izgube in Bolgarov radi tega ne zasledujejo. Združitev umikajočih se bolgarskih divizij z drugimi divi-z! ami se izvrši v najkrajšem času. BELGRAD 10. (Srbski tiskovni urad poroča): Srbska avantgarda, ki je zasledo- vačeva se umika deloma proti Dubnici, vala razbito bolgarsko armado, je v istem1 loma proti Pečovl. času zavzela Radovište, kakor Grki Stru-| BELGRAD 10. (Kor.) Srbski tiskovni mico. Srbska kavalerija kijub svoji utru-l urad poroča: Vsi bolgarski napadi na staro fenosti ni pustila Bolgarom počitka. Tako je 1 srbsko mejo med Zaječarjem in Protom so tudi razglagati veiiko število bolgarskih vjet i se končali s popolnim bolgarskim porazom. nikov, ki vsi tožijo o zmučenosti bolgarskih! Napad na Knjaževac se je Bolgarom potrt. Grki sedaj z vso naglico prodirajo proti srečll le radi tega, ker je mesto neutrjeno In Radovišti, da se združijo s prodiraječo srb lJe Imelo le majhno posadko. Ko pa so došla sko armado. Na Južnem bojišču Je položaj ojačenja, so bili Bolgari premaganl In po-srbskih in grških čet s edeči: V Rujanu, pri polnoma uničeni. Pri Vlašlnl so Srbi zaple-Kočani, Strumici, Dojranu, dalje na stari! nill oddelek mitraljez In vieii 80 konjenikov. srbski meji pri Pirotu, Vl&šini, Sv. Nikolaju,! Sedaj se na Srbskem ne nahaja niti en bol-Knjaževcu in Zaječar^u so bili Bolgari po garski vojak več, razven vjetnlkov hudih bojih odbiti in Knjaževac totalno iz ! Odmor. so Bolgari že zapustili Seres. Baje so bili pregnani Bolgari tudi Iz Kavale. ATENE 10. (Ker.) „Agence d' Athenes* javlja Iz zaneslihega vira, da so Bolgari zapustili Kavalo tn baje tudi Dedeagač. SOFIJA 10. (Izv) Grki so včeraj napadli Kavalo. Vest, da so Bolgari mesto že zapustili, je neresnična. Grški napadi na te bolgarske poz?ci|e so bili brezuspešni. ATENE 10. (Ker.) Jutri odpotuje odtu posebna grško-turška komisija, da preišče v N'grlti grozodejstv?, ki so jih Izvršili Bolgari nad grškim in turškim prebivalstvom. Komisija bo o rezultatih preiskave izd3la posebno obširno poročilo. ATENE 9. (Kor.) „Atence d' Athcie*" poroča : Admiral Konduriotis Je danes zavzel pristanišče Kavalo. Tudi dolina reke Strum-niče Je v grški rokah. ATENE 10. (Izv.) V grških političnih krogih se poudarja, da je Grška piipravlfena privoliti v premirje le poa pogej^m, da ji odstopi Bolgarska vse ozem {e do Strurrice, všte.ši S?res. Karalo in Dramo. Pcleg tega hoče zahtevati G;šbljaJo Bolgari, Srbi In Grki za pokop ! mrličev ia oskrbo ranjencev, j Kolera med ranjenci. DUNAJ 10. (Izv.) Avstrijska vlada Je AVjtri^ski poslaniirpl- UgTon sVb7kemuveustl> ,damf0 s$ v Belgradu Sof i in Rdečemu križu vse prostore avstrijskega!? Atenah pojavili^ med ranlend »J^aji k^ poslaništva na razpolago. K t zadnji me a solisti Je nastopil j iepiy;ev ucsn~c, g dr, iran Karlin, gojenec osme ga r5ireo3. Igral Mozartov „R'cndo za go.sfš in violo"; violo je fgrai g. Tep y sam G. dr. Kaftirs jt: bil že gofenec ijub-l,anske „G-asbene Mflt?cea ter nadaljuje S70j glasbeni pcuft pri nešs ,Matici". Dočiin smo pri drugih gojencih občudovali njihov šolski nspredefc, smo pri izvajanju g, dr. Kariina umetniško uživali. Njegova igra je fchka in cista, najtežja passze so igrače z lahnostjo, preciznostjo in spretnostjo, ki dokazujejo veliko tehnično izvežbanost. Dr. Karlinov nastop je prireditev, kar se t če umetniške do»r5enos'd, moino dvignil. — Vedno precizen v spremljanju na violi je bil gosp. Tepfy. Vsi gojenci g. TepIyJa so dokazali, da }e g. Teply izvrsten učitelj in da moramo biti hvaležni naš* „Matici", ki ga Je pridobila zase. Artistični ravnatelj našega muzJkaIiČneg3 zavoda, g. Šonc, je poučeval v glasovirju in solopetju. Njegovi učenci se zlasti odlikujejo skoro bi dejal po skrupulozni natančnosti v izvajanju. Najlepše je to pokazala prva nastopfvša efegova gojenka, m?ia Dušica Sja\i?ova. Nepojmljivo je skoro, kako more taka mala deklica s tako dovršenostjo, tako gladko in brez hibe izvajati točko na klavirju, kakor je mala Dušica, gojenka tretjega razreda, izvajaia A. Lugovega »Veselega pastirja". N^ene male nežne ročice so letele po tipkah nepris^eno, nežno, tiho, in izvabljale glasove, kakor da zefir pihlja skezi strune. IzvajaBje Je biio zares izborno, s poudarkom in razumevanjem, ki ga redko nahajamo pri malih gojencih. Oločinstvo je Dušico burno aplaudiralo. — Njen brsiec Boris Staviš (tudi IV. razred) je zaigral Fr Behrove „S?,nje v božični noči". Tudi on je pokazsS lep napredek z umerjeno in gladko igro. Z vztrajnostjo in marljivostjo pride gotovo do lepih uspehov; zmožnosti ima gotovo, to Je dokazal s svojim nastoforo. iz šole g. Sonca so še nastop Hi gojene-- četrtega razreda: Zora Peganova, Marija Pehanijeva ta Dušan Štuiar. Prvi dve sta pokazali veliko pridnost. Peganova Zora |e igrala G. HorvUho? „Bajazzo* prs-/ gladko ia s primernim poudarkom, Pehantfsva Ma ri|a „GJga": obe ste bili prisrčno pozdravljeni od občin?tva. Tudi Dušan Štular je dokazal, da ie napredoval od lani sem. Sicer skladba E. Rcssija „Bhiette" zanj ni bila preveč lahka, a to ni dosti zmanjšalo vtisa njegovega izvajanja. Kar je bil'med Teplyjevimi gojenci dr. Karlin, je bil med Sončevimi klavirskimi go-ienci Vladimir Rybar (šesti razred). Poznamo ga že od lan^ ko nam (e tako lepo izvaja? .Metuljčka", le da je letos zopet napravil velik korak naprej. Izvajal Je A. Dve rakovo Veliki grški uspehi. Prodhanje Grkov proti severu. SOLUN 10. (Kor.) Grške operacije ! lere, odredila obširne varnostne odredbe ra i mejah. Z Dunaja sta odšli v Belgrad in Sofijo posebni bakteriološki kcmisl|i. i Rumunija. BUKAREŠT 10. (Kor.) Rumunska vlada smeri proti Strumfci In Demir Hisarju so v bo Še tekom današnjega dne odredila one polnem teku. Grško broaovje je obstrelje- odredbe, ki bodo meroda]ne za nadaljni valo bolgarske pozicije pri ' Pangaionu in razvcl rumunsko bolgarskega koDfiikta. prisililo Bolgare, da so se umskniii. | DUNAJ 10. (Izv) iz Bukarešta se po- ATENE 10. (Izv.) Po privatnih vesteh roča, da bo rumunska vlada že Jutri st3vi!a »Legendo" in „Humoresko" prav Izvrstno, ia dokazal, da je tudi zelo težkim nalogam kos. V njegovi igri se opaža 2relost, pre-mišljecost, od tod primerna interpretacija ; v njem imamo gotovo v bodočnosti dovršenega pfanista. G. Vladimir Rybar je že sedaj desna roka svojim učiteljem: on spremlja druge gojences solopevce ali violiniste na klavirju, kakor Je to storil Že lan! in tudi pri letošnji Javni produkdjL K lepim vspehom, ki Jih je lani dosegel g. Šonc kot učitelj solopetja, so ze letos pridružili novi, nič manj lepi; seveda Je imel g. Sonc letos tudi več dobrega materijala na razpolago. Poleg g. Waschteta, ki ga žt od lani poznamo, so nastopHI: gospa Marija Gcrenjčeva, gdč. Matilda Šonceva ter g. Alojzij Kalin. V gospe Gore&jčevi smo odkrili nov prelep zaklad: gibčen, lepo do-seč sopranski glas, ki prav prijetno udarja na uho. Veseli smo tega odkritja in smo prepriča?J, da nair bo na naših prireditvah (vsaj „Čitalniških") še večkrat dana prilika občudovati krasen dar naravs, ki ga hrani gospa Gorečičeva v svojem glasu. Gospodična Matilda Šončeva razpolaga z obširnim in močnim altom. Iz sporeda sicer Čitamc, da |e uživala pouk le 1 polletje, n|en nastop pa Je pokazal, da razpolaga s prav lepim materijalom, kl ji bo — primerno izšolaa — delal veSiko časti. O. Kalin ima sicer bolj šibek, pc vendar prav prijeten, liričen tenor,, ki ga fe ljubko poslušati. Tudi g. Kalin bi nam mogel ustvariti z izšolanim in Izvežbanim s rojim glasom mnogo muzi-kali£a& užitkov. Gosp. Waschte Je od lani sem prav znatno napredoval. G'as Jeokrcg-lejši in prijetnejše zveni, nasiavek tečnejši, čistejši, nastop slgurneJŠI. — Obe dami sta skupno z g W*:chtetom zapeli terce: h Mozartove opeie .Cosi fan tutte", oba gospođa pa z gospo Gorenjčevo tercet iz Mozsr* ve opere .Čarovna piščal". Obe točki s;a t.o-činstvu močno ugajali, kar je z odobravanjem posvedočllo. Kosec sporeda le tvorila zelo spretno izbrana točka: E. Humperdinchov otreški zbor s soli iz opere Jsnko ia M^tka." Otreški zber Je pel zberov nsraičaj iz Šole g. Waschteta, Metko (sopran) Je pela gospa Gorenjčeva, Janka (alt) pa gdč. Sosifeia. Na klavirju sta spremlfala štirirečuo g. S?nc in g. Ryb?r Vladimir. Zbor se Je Izborn » obnese!. Zborov naraščaj Je prav s čudovito točnostjo izvaj',1 svojo nelahko in precej obširno ulogo. Vsi vpadi točni, tempi pravilni, dinamika pravimo Izvajana, nlć kr čanja in zijanja, samo pravo lepo, umerjeno petje ; bili so sami mnlčkl, a otli so zar-^5 — kakor veliki. O. Warchfetu, kojega le gotovo stalo nemalo truda, da je zborov naraščal mogel kaj takega ustvariti, vse prima- je ! Občinstvo Je bilo ob tej točki zares kar vzhičeno navdušenja. Bil |e prekrasen večer. Hvala vsem gg. učiteljem za njih veliki trud, v katerih uspehih Je njih največje zadoščenje. Čast pa tudi gojencem, ki so dosegli tako častne uspehe 1 Na| bi jim bUl v vzpodbudo za nadaljno pot do umeln ških ciljev I Dr. I. M. Ć. Stran II. „EDINOST" št 190 V Trstu, dne 11 julija 1913 Bolg rsk! ultlma'um in zahtevala odgovor v 24—48 urah. Ultimatum bo obsegal tri točke : 1) Zahtevo teritorijalne kompenzicije. (Oovorl se, da bo zahtevala Rumunija linijo Ruščuk—Varna in zraven še vidimki okraj. 2) Zahtevo, da se turški teritorij razdeli med prejšnje zaveznike na podlagi principa ravnotežja na Balkanu. 3) Bolgarska mora takoj ustaviti sovražnosti proti svojim bivšim zaveznikom. DUNAJ 10. (Ur.) V pozni večerni uri so dobili informirani krogi iz Bukarešta vesti, da je bolgarska prošnja za posredovanje napravila v Rumuniji globok vtis. Splošno prevladuje prepričanje, da je Rumunija zopet zamudila pravi trenotek in da ne bo prišla na svoj račun. Zvečer se je sestal v Bukareštu ministrski svet, ki se posvetuje o eventualnosti, da se nameravani ultimatum ne odpošlje in zahteve reducirajo. Rumunija bo mesto ultimata svoje zahteve konkretizirala v o tiči j al nem komunikeju in se eventualno znova podala na pot pogajanj. Gotovo je, da se bo Rumunija morala zadovoljiti s korekturo meje v Dobrudži, ki bo šla od Turtukana do Balčika. PARIZ 10. (izv.) Lis t J potrjujejo vesti o ruski mobilizaciji v B-sarabiji. Nesporno |e( da je ruska mobilizacija naperjena proti eventualn'ra prevelikim rumunskim zahtevam. Veliki knez Sergej Nikolajevic |e danes in-sp ciral ruske garnlzije cb rumunskl me|i. Rumunska armada prekorači bolgarsko mejo. LONDON 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: V tukajšnjih balkanskih krofih Izjavljajo, da je dobila rumunska armada danes ukaz, naj prekorači bolgarsko mejo. Rumunska vlada je o tem že obvestila Bolgarsko. Časnikarska vest. BELGRAD 10. (Izv.) Danes ponoči je umrl v Skoplju glavni urednik belgrajskega dnevnika „Pijeraonta", Ljuba Jo anovlć. Jo-vano/lć |e bil kot vojni korespondent ranjen na bojišču in se je zdravil v Skoplju, kjer pa ga Je napadla Se kolera, kateri je iakcj podlege!. Češki slikar AleS umrl. PRAGA 10. (Kor.) Danes je umrl slikar Nikolaj Aleš. Deželni zbori. DUNAJ 10 (Izv.) V političnih krog* se zatrjuje, da bo tržaški deželni zbor v svrha konstituiranja sklican sredi tega meseca k zasedanju. Istočasno, naibrže 16. julija se sestane tudi moravski deželni zbor. Zdravstvene razmere v Trstu. Nahajamo se v času, ki je najnevarnejši za razširjevanje kužnih bolezni in Trst je mesto, ki je okuženju odprto na stežaj. Imeli smo že večkrat neprijetno dolžnost, da smo morali grajati popolnoma nezadostne zdravstvene naprave in odredbe, prav tako fe tudi drugo časopisje izreklo marsikc-terikrat marsikatero ostro besedo v tem pogledu, toda večinoma je bilo vse to bob ob steno In ostalo je vse pri starem, oziroma se je še poslabšalo. Resnica je, da mestni zdravstveni urad stori marsikaj v zboljšanje zdravstvenih raz ner, toda marsikaj še vedno ni vse, kar bi se moglo in se moralo storit«, kajti končno se skoraj vsi ukrepi mestnega zdravstvenega urada osredotočujejo v pozivih na občinstvo, naj strogo, pazi na snago, naj uporablja ta in ona destafekci|-ska sredstva, in to je skoraj vse. AH se pa te odredbe tudi v resnici izvršujejo, je seveda druga stvar, kakor Je tudi menda popolnoma vseeno, če vlada po raznih (avnih in zasebnih skladiščih v pristanišču in drugod taka nesnaga, da se bogu usmili. Previdnostne uvedbe in odredbe so popolnoma nezadostne. Še slabše pa ]e s pripravami in oo-močki za slučaj, da se res zanese v Trst kaka kužna bolezen, kar se je zlasti pokazalo predlanskim, ko je Trstu grozila kolera, in kar se je letos zopet pokazalo, ko so zanesli bosenski izseljenci v Trst črne koze, parnik „Voivvarts* pa marogasti Ugar. Mislil bi tu človek, da so se tržaške zdravstvene in tudi druge oblasti kal naučile v prošlih letih, toda prav slučaj s „VoiwarUom" je pokazal, da smo še na slabšem, kakor smo biii pred leti. Kakor se nam vse zdi, ni med mestno in državno zdravstveno oblastjo onega pravega stika in sodelovanja, kakršno bi bilo nujno potrebno, da se obvaruje ne samo mesto Trst, temveč tudi vse njegovo zaledje, vsa država pretečega okuženja. Ko so se namreč pokazali pri ljudeh na „Vorwartsu" znaki bc-lezni mrzlica, so pač preiskali bolnike, a so nato zopet dovolili razkladanje, dokler se niso pojavili nadaljnji slučaji. In kako je bilo s sumljivimi bolniki! Hoteli so jih prepevati v bolnišnico, a mestni fizikat ni dovolil. Ko so se šele pokazali skoraj očivldni znaki leg rja, tedaj so se šele obrnili na pomorsko zdravstveno oblast, potem, ko se je pri dveh bolnikih jasno pokazal legar, tedaj šele so ustavili razkladanje ladje in |o poslali v lazaret. V tem času pa so bili ljudje s „Voiwartsa" v vedni dotiki z drugimi občinstvo m in nevarnost okuženja je bila največja, sa] so mornarje z ladje „Vorwa t s" morali iskati ne samo po vsem Trstu, temveč celo po Istri in ne vemo, kod še, da so jih potem izolirali in i.atančno preiskali. Ce tako ravnan{e ne zasluži naj-ostrejše graje, potem res ne vemo, kaj naj bi bilo vred o graje. Poreče pa morda kdo, zakaj nismo ta-ko| tedaj grajali teh nedostatkov, ali bolje rečeno pravih pregreh proti javnemu blagru ? Na to bodi odgovor, da smo opustili to tedaj, ker smo hoteli tudi natančno poizvedeti vzroke za tako nedostatno funkcijoniran|e zdravstvenega aparata in to pred vsemi državnega. Informirali smo se v tej zadevi na najpristoJnejSem mestu na Dunaju, in izvedeli smo tu interesantne stvari. Sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvu Riedl (e oni mož, ki ga zadeva na vsem tem glavna krivda. Gospod sekcijski načelnik ali v resnici ne pozna niti najmanj razmer v Trstu, ali pa jih pozna te po slabih, enostranskih informacijah, in prav to je tudi krivo, da so se v za da jih časih pri pomorski zdravstveni oblasti ukrenile neke izpremembe, ki nikakor ne morejo vplivat! zboljšujoče, temveč kvečjemu fe še poslab šujoče. Kakor so ms namreč poučili na omenjenem pristo{nem mestu, je bilo pri pomorski zdravstveni oblasti v Trsta vodstvo v rokah zdravnika-strokovnjaka. Kar naenkrat pa si je domislil sekci|ski načelnik Riedl, da to ne gre, in je razdelil funkcije vodstva v zdravniško-tehnične, ki so ostale prejšnjemu vodstvu, dočim pa so upravne stvari izročili juristu, komisarju conte Smechiji, ki je sicer lahko najboljši Jurist, kl pa o zdravstvenih zadevah in potrebah gotovo nima niti najmanjšega, ali pa vsaj ne toliko pojma, kakor kak zdravnik. — Resnica je, da je tako zdravniško-tehnlčna stran razbremenjena in da |e tudi v tem nekaj dobrega, a prav tako pa Je tudi res, da nezdravnlk, nestrokovnjak nikakor ne more pojmiti potreb zdravnlško-tehnične strani in to še temmanj, ker se v vseh naših državnih uradih posebna v zadnjih časih, ko so razne vojaške operacije pogoltnile neštete mlljone, tako neusmiljeno „štedi", da nI najpotrebnejšega za najpotrebnejše, in če je to tudi, kakor v tem slučaju, prava žlvljenska potreba stotisočev, da, mili|ono7 avstrijskega prebivalstva. Na tak način je mogoče, da (e pomorski zdravstveni urad le najslromašneje opremljen in da mu manjka na vseh koncih in krajih najpotrebnejšega, kajti za moderno ter kraju primerno opremo ni — denarja niti v Trstu niti na Dunaju. Take so razmere v tem tako važnem uradu in take pač ostanejo, dokler ne izprevidijo na Dunaju, da bi bilo zvo-nenje po toči prepozno da bi bil okuženi Trst prava smrtno leglo za vso Avstrijo | Priporočamo torej poklicanim činiteljem prav toplo, da se zavzamejo z vso resnost|o za izpremembo teh razmer pri pomorski zdravstveni oblasti ter da poskrbe tudi za trajno sodelovanje države In mesta, da se v bodoče obvaruje Trst in ž nJim vsa država najhujšega I Če že plačujemo in plačujemo, poskiblte vsaj za to, da bodete tudi v bodoče imeli koga, da vam bo plačeval, in zavarujte nam, če ne drugega, vsej naše ljubo zdravje 1 _ Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Po letnih izvestjih. Neobligatna slovenščina. Slovenščiao kot prost predmet poseča vsega skupaj 422 gimnazije v li 161 real cev, hrvaščino 59 gimnazijcev in 74 realcev. To je ravno dovolj za uradniški naraščaj v teh deželah, tako da bodo Slovenci in Hrvati še težje dobili službe in v njih napredovali, ako se razmere temeljito ne izpre-menijo. Na mnogih zavodih so učili neobli-gatno slovenščino učitelji brez strokovne kvalifikacije, n t nemški gimnaziji v LJubljani celo Nemec. seveda brez usposobljenosti za slovenščino kot predmet. Splošno pa se dozdeva, da so Šolske oblasti bol| naklonjene neobligatni slovenščini kakor obligatni. Na nemški gimnaziji v Ljubljani se |e uvedel nov učni načrt za neobvezno slovenščino in odobril z ministrskim odlokom od 24. X 1910., štev. 36 651 ter so se dovolili 4 t-čajl z odlokom od 28. X 1910., štev. 42.754. V prvih dveh oddelkih, ki sta za 4 nižje razrede, so po 3 ure ni teden, v zadnjih dveh po 2 uri, v celem torej 20 ur, to je 2 url več kakor na kranjskih državnih gimnazijah za obligatno slovenščino. Tudi se Je stvar kaj hitro rešila: nemška gimnazija se je 1. 1907. osamosvojila, še le v šolskem letu 1911/12. Izpopolnila na 8 razredov in fe že v jeseni 1910. imela definitivno urejen pouk neobvezne slovenščine ; memorandum slovenskih profesor • lev iz I. 1904. o obveznem pouku slovenščine pa še ni rešen. Podpornlštvo. Dohodki posameznih podpornih društev so seveda neenaki, a tudi ne soiaz mernl s številom dijakov. Viri dohodkov so zelo različni. Nekateri zavodi ima|o že velike glavrice, od katerih dobivsjo precejšnje obresti; v tem ozlru prednjačila gimnazija in reaika v Celovcu. Drugi vir dohodkov so darila Javnih korporacij, denarnih zavodov, raznih velikih podjetij, lmo«itih posameznikov, prispevki članov ter čisti dobiček raznih prireditev. Deželni odbor kranjski Je daroval gimnazijam 1.300 K, realkama 250 K, koroški: glm. 200 K, real. 100 K, istrski: italijanski gimnaziji v Kopru 300 K (poleg 500 K ustanov) ter italijanskemu zavodu v Pazinu 6.000 K. Italijanske srednje šole v Istri so torej dobile od dežele 7.200 K podpore, hrvatske pa 400 K. Vrh tega je italijanska srednja šola v Pazinu deželna. Od občin žrtvuje tržaška največ za šole, seveda za Italijanske. Mesto Trst vzdržuje gimnazijo, ki Je letos razdeljena v dve, in dve realki. Razen tega Je darovalo realki v Vodovodni ulici 1.700 K za učne knjige, realni gimnaziji in realki v Pazinu 1.000 K. Ljubljanska mestna občina le dala drag! gimnaziji 150 K, prvi gimnazi|i nič, nemški gimnaziji 40 K, realki 200 K, vrh tega še plačuje najemnino in razne stroške za re-alčno poslopje. Idrijska občina, prvotna vz-drzevalka realke, |e darovala 300 K, PulJ 2.043 81 K za knjige na tamošnji italijanski realni gimnaziji, ki Je prej bila občinska; Pmj 100 K gimnazijskemu podpornemu društvu; občina Veprinac 100 K in Kastav 50 K občinski realni gimnaziji v Voloskem Opatiji. K javnim korporacijam spadajo tudi štajerski okra|ni zastopi. Okrajni zastop v Šmarju je poklonil 100 K podpornemu društvu slov.-nem. gimnazijskih razredov v Celju, mariborski 10 K društvu mariborske gimnazije. Med slovenskimi denarnimi zavodi na Kranjskem najdemo razmeroma malo darovalcev : hranllnfca in posojilnica v Kranju tamošnji gimnaziji 30 K; k.aetska posojilnica ljubljanske okolice prvi in drugi gimnaziji po 100 K; mestna hranilnica v Novem Mestu tamošnji gimnaziji 200 K; okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 200 K> Siapeaska posojilnica v Vipavi 100 K, Notranjski posojilnica v Postojni 20 K, vse tri idrijski realki. Vsi slovenski denarni zavodi na Kranjskem so torej prispevali 750 K. Slovenske posojilnice na Štajerskem so se drugače postavile: JužaoŠtaJersfca hranilnica 500 K, posojilnica v Celju 500 K, hranilnica in posojilnica v Šmarlu 100 K, ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 50 K, posojilnica v Konjicah 20 K, vse za slov.-nem. gimnazijske razrede v Celju; hranilno in posojilio društvo v Ptuju 60 K in posojilnica v Mariboru 50 K mariborski gimnaziji. To je skuhaj 1.280 K od Štajerskih slovenskih denarnih zavodov, ki razen tega veliko žrtvujejo za dijaške kuhinje, hranilno In posojilno društvo, v Ptuju pa še vsako leto do več tisoč kron za visokošolce. Hrvatska „Posujlinlca u Vo-losfcom44 je dala tamoš. :ealnl gimnaziji 600 K. Nemški denarni zavodi: kočevska hranilnica 400 K tamošnji gimnaziji; koroška hranilnica koroškim gimnazijam 1.300 K in rcatki 1 600 K; beljaSta hranilnica tamošnji gimnaziji 400 K in nemškemu dijaškemu domu 600 K. Italijanski denarni zavodi: tržaška hranilnica 1.000 K tamošnji italijanski gimnaziji in 1.500 K Italijanskima realkama. Med darovalci se nadalje nahajajo: Za idrijsko reaiko c. kr. ministrstvo za Javna deia 300 K, umrli maturant MIlan Medica 100 K. Za 9 učence7 male realne gimnazije v Voloskem-Opatijl „Bratev. hrv. ljudi u Istri" 150 K, podpornemu društvu istega zavoda dediči Josipa vitezi Garupa pl. Sla-vinjskega 1.000 K; isti so darovali tuli hrvatskemu gimn3t?l«ke:TU podpornemu društvu v Pazinu. Za nemško gimnazijo v Ljubljani „Siilmark" 150 K, ljubljansko društvo za oskrbovanje revežev 430 K; za kočevsko gimnazijo knez Turjaški 1000 K, nemški Schuiverein 400 K, trboveljska premogo-kopna družba 200 K, nemško gledalko društvo v Kočevju 200 K, „Siidmark" 100 kron; za beljaško gimnazijo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic 400 K. nemški „Schuivereln* 100 K, c. kr. naučno miri?tr-stvo 300 K za po jčne dijaške izlete; za mariborsko reslko generalno ravn?tel]?.t?o c. kr. priv. južne železnice 120 K. Za italijansko gimnazijo v Trstu trgovska in obrtna zbornfca 500 K, borza 500 K; za italijansko sredaio šolo v Pazinu »Lega Nazionale" 500 K. Na italijanski realni gimnaziji v Pulju so profesorji položili temeij podpornemu društvu z zbirko 125 K. Razne prireditve v korist podpornim društvom so donesle čhtega dobička: ore-davanja na drugi gimnaziji v Ljubljani 83 55 K, v Kočevju 126 66 K, na nemški gimnaziji v Trstu 117*29 K; dijaška telovadba v Id-riii 297*38 K, v Pulju za nemško gimnazijo 804 16 K, za realko 392 70 K; plesi v Beljaku 103 54 K, v Ko-ru 605 92 K, na italijanskem zavodu v Pazinu 846 90 K, na nemški gimnaziji v Trstu 427 K. Na zadnjem zavodu se Je priredili tudi večer z godbo in gledališko predstavo, ki je dal čistega dobička 766 58 K. Nekateri zavodi imajo še poseben podporni f^nd za dijaška potovanja, tako gimnazija v Beljaku, Celovcu, Italijanska reaika v Trstu. Domače vesti. Zrelostni izpit so napravili na tukajšnji c. kr. gimnaziji z dobrim uspehom sledeči: g ca Noda Siavikova in gg. Boris Fuilan, Marcel Gruden, Albin Kjuder, Edvard Lebai ter Dragolin Ukmar. Vsem želimo v bodočsh poklicih kar največ sreče 1 Odlikovanje. Redar Matej K r a 3 t i Č v Trstu je bil odlikovan s siebrnlm zaslu?-dIt* križcem, ker |e z lastno življenjsko nevarnostjo rešil človeka smrti utopa. Iz sodne službe. Sodnik Josip Obla* Je premeščen iz Voloskega v Kanal ; ?a sodnike so imenovani sodni avskultantje: Bogdan Mogorovlć za Pazin, dr. R hard Zetio za Koper in Anton Mraskočik m Vclosko. Hud poper. Ubogi sodrug Regent ; kar smili se nam. In kdo bi b!i tudi misli', da ga bodo obdelali tako neusmiljeno, njegu, ki se Je vendar tako zelo žrtvoval za edico zveličavno socilaluo demokratst/o, ki je pisaril in pisaril, govoril in govoril, agitlrcl In agitiral; sedaj pa taka strahovita brca in to od svojih lastnih sed ugov, v samem presvetem „LavGratoru". Počakali smo nekoliko, da se stv^r nekoliko poleže, zato nismo hoteli takoj govoriti o tej stvar', in pa tudi zato, ker smo pričakovali, da izpregovori o njej morda tudi „Zarja". Ker pa smo čak.tM zastonj, naj torej seda] povemo, kako hud poper je dalo vodstvo socijalnodemokratske stranke svojemu zvestemu soirugu Regentu Regent je namreč po nalogu vodstvi sestavil v volilnem času neko agltac»|sk-<) brošurico v slovenskem jeziku, ki so jo potem sodrugi na tisoče delili med s'ovenskim delarst^om. Omenili smo že svoj čas t) brošurico in zavrnil; nskaj najdrznejših njenih trditev, kakor o pripravljenosti sodelovanja socijalnih demokratov z narni na šol skem pelju Itd. Tedaj nismo vedeli, da je sodrug Regent avtor te brošurice, poved i nam je to šele „Lavoratore", ki imenuje brošurico — .težko zmoto, ki nas (socijalnih demokratov) ni samo oškodovala glede na volitve, kar bi bilo manjšega pomena, temveč je u:ivariia med nami naj-bolestnejši nesporazum ter izzvala v velikem delu naših pristašev popolnoma upravičeno veliko nezadovoljstvo in nevoljo." List pripoveduje dalje, da je vodstvo mislilo, da Je Regent le posnel v enak namen izdano laško brošurico, dcčlm pa da |e dodfl mnogo svojega in da Je v nekaterih stvarth pisal naravnost nacionalistično, prav kakor bi hotel tekmovati s slovenskimi narodnjaki. Potem pa prihaja v „Lavoratoru" glavni udarec po Regentu, kajti „Lavoratorea pravi: »J? pač zelo slaba tolažba, da Je trdno socijalhtlčno prepričanje onega sod'Uga vsa; esako njegovi fenomenalni nezmožnosti v umevnosti izražanja, ki jo Je pokazal v tem slučaju." Ubogi Regent! Fenomenalna nezmožnost J No, če to ni hud poper, ne, prava ogrska rdeča paprika, pa tudi nočemo cič. Regent, k! pridiga od shoda do shoda, ki hoče vso tržaško okolico in ves Kra^ preroditi v socijalizmu. R ger.t, urednik tržaškega dela „Zarje*, Regent pa — teno menalna nezmožnost ! Ubogi Regent; smili se nam ! In zakaj vse to ? Ker se Je, kakor smj dokazali, v agitacljjke namene zlagat v oni brošurfci, da so slovenski socijalisti hoteli „sodelovati s slovenskimi narodnjaki* v slovenskem šolskem vprašanju, pa so bili „odbiti" In pri ljudskem štetju prav tako In da „so bili pripravljeni stopiti na ulico za slovenske šole", česar pa da zopet niso hoteli Slovenci. Končno pa tudi zato, ker je reke', da bi po uvedbi proporcionalnega voiiinega načina bilo konec „bajke o ita-lijanstvu Trsta". Da, da, sodrug Regent! Je pač neksj drugega psovanje in obrekovanje narodnjakov po „Zarji*, po shodih ter zbore vanj'h, ia nekaj popolnoma drugega, če je treba napisati kaj pametnega. Za ono psovanje, za ono obrekovanje, o, da, za to ne odreka „Lavoratore" zmožnosti za umevnost izražanja, toda tam, kjer je treba povedati kai pametnega, stvarnega, brez nsovk in brez obrekovanja, tam pa — fenomenalna nezmožnosti Prav hvaležni smo „Lavora-toru" za tako precizno označitev sodruga Regenta. Nekaj pa je vendar na celi stvar?, kar se nam zdi sumljivo. »Lavoratore* namre: pravi, da zato ni hotel med volitvami pri i na dan s svojo grajo, da ne bi bilo še večje škode; toda nam se pa le zdi, da je postal sodrug Regent sicer popolnoma zasluženo, a vzlic temu vendarle „!z višjih ozirov* kozel, ki naj nosi socijalistlčie grehe v puščavo. Za to trditev nam daje povod „Lavoratore* sam, ki se zlasti hudo razvnema zaradi one zadnje Regentove trditve, j da po uvedbi proporcionalnega vel Inega ! načina hgine „bajka o ltaii|anstvu Trsta". Socijalistom je bilo za volitve pič popolnoma prav ono, čeprav lažnive, a vendar slovensko narodno Regentovo cfngljsnje, saj so hoteli žnjlm preslepiti slovenske volilce, da bi glasovali za tako j „pravično" !n „slovenskim narodnim težnjam : naklonjeno" socijalno demokracijo ; sedal Pa« ko so Italijani, laški liberalci, zasledili zlasti ono zadalo o „basni italijasistva Trsta". ; sedaj pa Je bilo treba najti kozla, ki naj se V Trstu, dne 11 julija 1913. „EDINOST" št. 190 Stran III. mu naprti ta greh proti Italijanom, proti kamori, In ta kozel le bil fenomenalno nezmožni sodrug Regent. Zbali so se kamore, In žrtev tega strahu je moral biti ubogi Regent In njegova fenomenalna aezmožnost. SIcer je za Regenta to zelo slaba tolažba, da bi se bilo zgcdšio tudi vsakemu drugemu tako, pa naj bi bil Pepi ali Toni, zato pa mu svetujemo, naj se le ob prvi priliki pošteno izpsuje v „Zar|i", kajti če mu vse to obleži na jetrih, potem bi bilo le prekmalu treba pisati osmrtnico njemu in njegovi fenomenalni nezmožnosti. Tržaški deželni zbor bo ba)e, kakor se poroča z Dunaja, sklican prav kmalu in sicer najbrž že proti koncu prihodnjega tedna. V smeri proti — Puli. Ni dolgo temu, kar smo priobčili vest, da so prišli na sled nekemu poneverjenju v upravi mestne bolnišnice. Bilo je to dne 4. t. m. Tedaj smo namreč posneli po „Corriere Adriatico", da Je občinski uradnik Karel L u p e 11 n a, ki Je bli kot blagajničar do deljen upravi mestne bolnišnice, odšel na svoj običajni dopust, čez par dal pa poslal v urad blagajniške ključe, kar je vzbudilo sum, da v blagajni ni vse v redu. Izvršili so revizijo, a so prvi trenutek konstatirali le malenkosten primanjkljaj kakih 20 K. Kc so pa revidirali natančneje, so našii, da je „nepravilnost" vendar nekoliko večja, kajti kakor se je govorilo tedaj, je man|kaIo okolo 3600 K. — Kakor je poročal tedaj „Coritere" se proti Lupetici ni ukrenilo nič, niti disciplinarnim potom, kajti Lupetina |e lepo svoboden hodil po mestu. Govorilo se Je tedaj, da je primanjkljaj pokril mestni svetovalec Banelll iz svojega žep?, to pa zato, ker si je bil Lupetina pridobil velike zasluge za laško liberalno stranko, ker je z izredno vnemo deloval pri volitvah v vrsti „morettov". Sedaj pa se Je stvar zasukala nekoliko drugače. V zadnji seji mestne delegacije Je poročal župan, da Je Lupttin3, poklican pred revizorje, priznal, da Je vknjižii nekaj poštnih denarnih odpcšiljk, ki jih v resnici ni odposlal, in svota teh odpošiljk Je znašala okrog 4000 K. Lupetina da Je odšel nato v 3vojo uradno sobo fn Je ukrenil potrebno za odposlatev onih zneskov. Pripomnil pa Je še župan, da je z ozfrom na ta dogodek odredil splošno revizijo uprave mestne bolnišnice. Kaj je dognala ta splošna revizija ni znano, toda prav brez vsega pa le gotovo nI b!lo, kajti predvčerajšnjim popoldne je bil po nalogu državnega pravdnišiva aretiran Karel Lupetina. Obenem pa je prišla v blagajniški urad v mestni bolnišnici sodna ko-misija, obstoječa h preiskovalnega sodnika dr. Rccco ter dveh računarskih sodnih Izvedencev gg. Abbondana in Albertija, ki le natančno preiskala blagajnlš e knjige in spise, s katerimi |e imel opraviti Lupetina. Pozneje se je enaka preiskava vršila tudi v mestnem občinskem računskem uradu, kjer so preiskovali knjige, nanašajoče se na blagajno mestne bolnišnice. Stvar torej vendar ni tako nedolžna, kakor je v prvem hipu očrtal gospod župan v mestni delegaciji, kajti sodna komisija Je vzela s seboj cel kup blagajniških knjig v svrho nadaljnje preiskave. Kakor vse kaže, bomo tore| Imeli tudi pri nas v Trstu v kr t em vsaj košček »Pule", če ne že kar naenkrat cele, in zato je tudi značilno, kako sta oba kainoraška lista „Piccolo" in „Indi-pendente* le z največjo težavo spravila na dan priznanje o tem poneverjenju in aretaciji blagajničarj?, mestnega občinskega uradnika Lupetlne. Dasiravno je bil Lupetina aretiran že predvčerajšnjim popoldne, kar Je bilo obema prav dobro znano, saj imata vendar t* ko dobre stike z magistratom in njegovimi organi, pa sta oba priobčila stvar šele snočl: .PJccolo" ped „notlzlarlo", ki ga le redkokedaj čita kdo, ker Je ponavadi pod to rubriko le kaka majhna nesrečica, „Indfpendente" pa celo tako, da ni niti imenoval imena aretiranca. Gotovo bi bila najraje celo stvar prikrila, toda to bi bilo vendar prenevarno, in končno sta se morala cdločiti za objavo. Naravnost preznačtlno pa (e, da Je „Piccolo" v svoji Številki z dne 4. t. m. naravnost zanikal, da bi bilo kaj resnice na vesteh o kakem poneverjenju v upravi mestne bolnišnice v škodo občine, češ da se je vršila zadnja revizija dne 28. Julija 1.1. in da je biio tedaj vse v redu. Lupetina da Je sicer zagrešil veliko .nepravilnost", da pa blagajna nt trpela nikake škode, ker |e Lupetina „nepravilnost* takoj popravil. — Aha 1 Popravil ? Kakor rečeno, Imamo torej tudi v Trstu sedaj svoj košček „Pule": najprej Fonda, sedaj pa Lupetina, in preiskava morda prinese še kaj. Ej, kamora je pač kamora, pa naj je že v Puli ali pa v Trstu; zato pa bi se tudi prav čisto nič ne začudili, ko bi nekega dne tudi v Trstu zaropotalo prav tako, kaker je zaropotalo v Puli. Upamo, da razmere v Trstu niso tako gnile, kakor so bile tam doli, če bi pa bile, pa bi morali le želeti, da bi prišel polom čim preje in po-metel tudi v Trstu kamoro, kakor Jo Je pometel v Puli. Vse čisto pa v Trstu tudi ni: docet Fonda, docet Lupetina I Kaj pa to? „La Glovane Trleste", znano razgrajaško društvo, ki igra pri vsaki protislovenski demonstraciji glavno ulogo, sklicuje v snočnjera „Pkrcolu* za snoči, dre vi in Jutri zve'.er sestanek ▼ društvenih prostorih v S7tho »važnih p o m e n k o v". Šentjakobska podružnica CMD v Trstu priredi v nedeljo, dne 13. t. m., ob 4 popoldne na vrtu konsumoega društva .Jadran" veselico z rastavo ročnih del In pogoščenjem ctrck otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu. Spored |e zelo zanimiv in vstopnina |e tako majhna, da je pričakovati obilne udeležbe in to tembolj, ker Je čisti dobiček namenjen v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Vstopnina na veselico za odrasle 40 vinarjev, za otroke 20 vinarjev. Pri veselici bo svirala tudi godba, a sodelovalo bo iz prijaznosti tudi pevsko društ/o „Ilirija". V slučaju skrajno slabega vremena se bo vršila veselica v dvorani „Delavskega konsumoega društva". C kr. policijskemu ravnateljstvu v Trstu naznanjamo, da |e »Edinost" slovenski Ust, če morda slavno ravnateljstvo še ne ve tega, in da nikakor Dlsmo voljni sprejemati In priobčevati njegovih italijanskih dopisov. Ko se pri slavnem policijskem ravnateljstvu nauče toliko slovenščine, da nam bodo dopisovali v našem Jeziku, pa bomo radi ustrezali, če nam bodo pošiljrli objave, kl bi zanimale naše čitatelje. Italijanske in nemške dopise pa smo In bomo dosledno metali v — koš 1 Iz Rocola. V naše poročilo o novoizvoljenem odboru naše podružnice CMD se Je vrinilo več pogreško v, ki naj jih popravimo. — Namesto josiptaa Sakova, naj se čita med odbornicami Josipina L a h o v a, med odborniki julij G e r d o 1, ne pa Ger-dold, delegat pa Rado M e r š e k in ne Veršek. Giede darov bodi omenjeno, da se |e nabiralo, kar je pač samoobsebi umevno, za rocolsko, ne pa za svetoivansko podružnico, kakor Je biio pomotoma objavljeno. Tržaška mala kronika. Trst 10. julija. Iz zapora pobegnil. Včeraj popcldne je pobegnil Iz zapora v ulici Tigor 40letni Ivan Š^kovlč, rodom Tržačan, ki je bil pred kratkim obsojen v 15mesečno ječo zaradi tatvine, poneverjenja in goljufije in bi ga bili morali te dni odpel|ati ali v Koper ali pa v Grad ško. Na desni sirani letnišničnega dvorišča v ulici Tigor se nahaja okno z železnim križem, ki gleda na vrt telovadnice v ul. della Valle. Šiškovič je pobegnil skozi okno, na katerem Je bil prežagan del križa. Dosedaj ga še niso ujeli. Tatvina kave v prosti luki. Spedi-cijska tvrdka Uccelil ima v prosti luki skla-d šče št. 18. V tem skladišču se je nahajala večja množina kave in drugega blaga. Kava je bila namenjena v Budimpešto in Je bil) ukradenih kar dvajset vreč najfinejše kave v vrednosti nad 4000 K. Tatovi so najbrž vdrli v skladišče s ponarejenimi ključi. Kako so odnesli potem kavo iz proste luke, se ne ve. Vreče so bile zaznamovane s „H. W. C " Kot osumljena tatvine sta bila aretirana 20Jetni Fran Tomasich, rodom iz Mantove, uradnik tvrdke Uccelli, In 33letni težak Dominik Diotalevl, Iz Urbina v Italiji, uslužben pri isti tvrdki. Društv&ne vesti. Novoizvoljeni odbor moSke podružnice CMD ima danes zvečer točno ob 7 sejo v pisarni predsednika g. dr. |. Abraraa v ulici Campanile 11. Radi važnosti, prosimo polncštevilne udeležbe. SOLIDNO: te : ELEGANTNO ; |9* fO ZMIRNIM CKNAN RAFAELE ITAUAi TMT - VU MALCANTON - VMf f? Mnenje g. dr.a M. Neuwirtha ▼ Maribora Goap. J. SBRRAVALLO Trat. V odgovor na Vaše cenjeno pismo meseca julija 1911 Vam odgovarjam, da je vspeh Vašega železnatega Kina - vino Serravallo Izborno služIl kakor okrepčllo za želodec In oslabelost sploh. MARIBOR, dne 7. septembra 1911. Dr. NEU\VIR7H. Odlikov. mlini LOSONCZ & H ATVAN akc. druibe Bors. Misk. & Debrez. Istvan II Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica In reserve IO mil. K. II Mlini rekonstruirani in spopolnjsni po naimodsr. tehniki, izdelujejo najboljše vrst moke. Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo mmmmmm F. LEBTiC, TRST, DL1GA FELIGE UEtlEZlAH ŠT«. 5. - TELEFON 26-42 Spretni Kamnoseki ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo. Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema „Dalmatinska mramorna industrija" Drniš, DALMACIJA. Postno pošiljko 3 kg nelto = pristnega ■ - > Hnllnoueao sirupa pošilja franko proti povzetju saS 5 60 c. kr. dvorni dobavatelj ::G. FICCOLI:: V LJUBLJANI. Paiiljatev tudi v stakleni jah po K I 10 kg la v aterelizlr. steklenicah po K 1-40 Prva Kranjska mizarska zadruga v Št Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaje Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom =. na električno silo. ===== Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence I Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprava za hotele, sanatorje in druge javne zgradb3. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Friijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti Zavarovalnica goveje živine v priredi javno tombolo in plen dne DaZUVlul 13. julija 1913 na wtu Eonsumn J J ni' : društva. 1442 I>p. Pečnik Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Cateriu itn« 1. ZšrmrmSk wm aotraaje (splofae) bolmk h 2—1 b ipedjalist n Mm te (spolne) bo laza 11 IIV,—I hi 7—7* Poslano *) Sedenje, ki je z marsikterim poklicem nezdružljivo spojeno upliva neugodno na gotove fizijologične funkcije telesa. Mejtem, ko ne trpijo na zapeki vsi oni, ki se gibljejo na prostem kakor n. pr.: vojaki, lovci, vrtnarji, poljedelci, pismonoše itd. se ta pojav kaj pogostoma kaže pri učenjakih, odvetnikih, uradnikih itd. Zapeka, ki se zdi marsikteremu v začetku brezpomembna in v nobenem oziru nevarna, dovede navadno do slabih posledic. Sicer pa se temu lahko vsakdo izogne s tem, da popije dnevno kozarec pristne kisle vode HUNYADI JANOS, ki e od vseh zdravniških avtoritet priznana ot najuspešnejše sredstvo proti zapeki. L- *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja ureduiStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci , Trst In nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETBK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. Nedeljska Izletna wožnla cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj.f ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Lloydovim parnikom. = IZ TRSTA U JflKIN-RIM-NEflPELJ = ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. Dražba ■! prt dri nj* teprtaenb« v »mUIa prowtmr» opr»»lxn r Unl k* tissffl: ftspodlnjim toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino pristni, po k&kovosd ntdogagljiTi slovenski izdelek. ===== v korist druZbi sv. Cirila in Metoda I Stran IV. .EDINOST" št. 190. V Trstu, dne 11. julija 1013. „DruStvo državnih uslužbencev Avstrije* v Trstu priredi v nedeljo, 13. julija veselico na vriu restavracije »Ali Montebello". Z četek cb 5 popoldne. Spored: koncert s plesom, šaljiva pošta, tombola, igra ,Ne-rodaež" ia druge zabave. Užigali se bodo tudi umetalni ognji. Vstopnina 40 vinarjev. V slučaju slabega vremena se prenese veselica ca nedeljo, 10. avgusta t. 1. Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 13. t. m, dopoldne oo osmih se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora in zlet-nega odbora. Dnevni red: Župni zlet in obračun. Pridite polnoštevilno. Dr. Wilfan, starosta. Podražnica CMD na Vrdelci bo imela jutri v soboto due 12. juli|a ob 87a zvečer svoj redni letni občni zbor v „Otroškem vrtcu" z običajnim dnevnim redom. Tovariši železničarji I »Zveza Jugoslovanskih železničarjev" sklicuje za danes zvečer ob 8 v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška št. 2, javen društven shod, na katerem so bo razpravljalo o izpremembi delovnega časa skladiščnih delavcev na državnem kolodvoru. — Skladiščni delavci n?J pridejo vsi do zadnjega na ta shod. A tudi drugi železničarji naj se ga udeleže v čim več'era številu, da vsi skups| tem odločnejše protestirajo proti atentatu, ki so ga izveslni gospodje zagrešili- z najnovejšo izpremembo delovnega časa nad Interesi skladiščnih delavcev. V nedeljo 13. julija ob 5 pop. se bo vršila veselica v Rocotu v dvorani g. Škl lana. Vabimo vse prijatelje prijaznega Ro-cola, da nas ob tej priliki posetijo ter tako dokažejo naklonjenost do tega najbolj zapuščenega okraja. Predavanje o konserviranju sadja in vsakojake povrtnine priredi „Kmetijska družba za Trst in okolico" v soboto dne 12. t. m. ob 8 30 zvečer v prostorih „Nar. doma" v Sv. Ivanu, kar je v predvčerajšnji številki „Edinosti" pomotoma izostalo. Na to predavanje posebno opozarjamo naše gospodinje. „Dramatično društvo" v Trstu ima XI. občni zbor v soboto, dne 12. t. m. 1913 ob 8 zvečer v gledališča! dvorani. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Pore čilo: intendantove, tajntkovo, blagajnikovo. 3. Izjava računskih preglednikov. 4. Prememba pratil. 5. Vclit?e v odbor. 6. Slučajnosti. Trgovsko izobraževalno društvo vabi na odborovo sejo, ki bo dne 10. t. m ob navadni uri zvečer. Mar m dol. organizacija sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 uri dopoldne javen protestni shod na Velikem trgu (pred namestništvom) DNEVNI RED: Kaj je z našim obrtnim šolstvom ? Glavni poročevalec : Pr, VekOSlaV KiSOVK. Za šentjakobsko delavstvo priredi NDO jutri, v soboto, ob 8 zvečer, javen društven shod v dvorani „Delavskega kon-sumnega društva" pri Sv. Jakobu. Zaupnike NDO. Vabimo na sestanek, k« bo danes, v petek, ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO, v ulici Sv. Frančiška št. 2. ¥esti ?z Goriško, O izidu volitev v nedeljo, dne 13. t. m. prosimo brzojavnih poročil. Volilci splošne skupine! Pil volitvi v nedeljo, dtie 13. t. m. oddajte svoje glasove cdiio le možem, ki hočejo z resnim, brez-stranskim delom delovati za kulturni, socijalni in gospodarski napredek goriških Slovencev, in to so samostojni kandldaije: dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu, Ignac Kovač, župan v Ajdovščini in Fran Mikla Vič, župan v Kobaridu. Volilci mesta Gorice In Furlanije! Narodni odbor je v skupnem sporazumu vseh slovenskih strank postavil kandidate za mesto Korico in Furlanijo, za katere oddajte v nedelfo, dne 13. t. m, vsi do zadnjega sveje glasove. Kandidatje narodnega odbora so: Ivan Gorjup, pek v Gord, Ivan Josip Fabčlč, poslovodja „Goriške Tiskarne", in dr. Peter MedveSček, odvetniški kandidat v Gorici. Sklep Šolskega leta na obrtni nadaljevalni šoli v Solkanu. Na cbrtni nadaljevalni šeli v Solkanu se ie končalo šolsko leto 29. iunija. Sklepne slovesnosti so se udeležili kot člani šolskega odbora gg.: župan Josip Vuga, šolski ravnatelj T. Jug, c. kr. okr. šol. nadzornik dr. Josip Pavlfo, koncipist trgovske in obrtne zbcrnice dr. Anton Grusovin, mizarski mojster Anton Makuc in šolski vodja Fr. Ba|t. Navzoče je bilo učiteljstvo domaČe cbrtne In ljudske šole, mnogo občinstva, starešin, obrtnih mojstrov, več gospodarjev in članov odličnih družin in mnogo drugega občinstva. Is poročila šolskega vodje povzemamo sledeče važnejše podatke: Šolsko leto je trajalo 8 mesecev. Šola je dvorazredna, a oba razreda imata paralelko. Ustanovljena je bila 1. 1909. Vzdržujejo jo deželni zalog država, c. kr. okrajni šolski zalog, občina solkanska in Trgovska in obrtna zbornica. Poučevalo se |e v vsakem razredu po 8. skupaj 32 ur na teden. Učni predmeti so bili: geometrija in projekcijski nauk, geometrično in projekcijsko risanje, prostoročno risanje, strokovno risanje, obrtno spisje v zvezi z občnimi obrtnimi predpisi in najvažnejše, kako se varuje in ohranjuje zdravje. V začetku leta je b:lo 118, koncem leta pa 91 učencev v dobi od 14 do 18 let. Povprečno le bilo pri pouku vsak učni dan navzočih 85% Učni smoter |ih |e doseglo 87, zaostali so pa 4. Kot premije so se delile hranilnične knjižice na zneske od 5 do 10 K, ki so vinkulirane do 20 starostnega leta, v skupnem znesku 150 K. Obdarovanih je bilo 21 vajencev. Po narodnosti so bili razven enega vajenca vsi Slovenci. Mizarskih vajencev je bilo 80, ključavničarskih in kovaških 8, krojaški 3 Poučevale so 4 učne osebe in sicar gg.: šolski vodja Fr. Bajt, strokovni mizarski li-sač Fr. Scherzer, Alb. Stritar in Em. Zorn. vsak po 8 ur na teden. Pcuk |e bil reden In točen in šolski obisk boljši od pre| S njih let. Po slovesnem sklepu šolskega leta, ki se je vršil v navadnem redu kakor na drugih obrtnih šolah, (e bila ctvorjena razstava medletnih izdelkov, ki je ostala odprta do 4 30 pop. Razstavo je prišlo ogledat mnogo občinstva, ki se je prepričalo, da je šola dospgla lepe uspehe. — Novo šolsko leto prične 3. novembra. _ MALI OGLASI Gostilniška zadruga N. D. 0. ulica Carmdori 18, išče voditelja. Prošnje je vlagati na odbor, Čkorklja Sv. Peter St?. 28._1511 IČPOm za "popolnitev slovenskega je- loUCHI ziba. Plača K 1 na uro. - Ponudbe pod rF J. &tv. 1510- Da Inaer. cddelek Edinosti. (1510 Trgovski pomočnik š mi ayričevali se sprejme. Nastop čez mesec dni. — Ponudbe poStni predal 103, Stadion._1512 nniionio 8 4 prostori in dvoriščem se OlčIlUvallJC odda v najem. Scala Banta St. 238 1513 Pfinnrnpa 8e* novim vodstvom, na novo ■ I ipUlULa urejeni hotel rPri zlatem Jelenn" v Gorici. Cfne zmerne. 1252 Mizarski m o j st© r llv^tLa' m^nTira dela. — Trst, ulica Madonnina Stv. 8. 1508 v nedeljo dre 13. t. m. „Prva tržaška eloven*ka godba" v Do-bravljah na Krasu. — K obilni udeležbi uljudno vabijo Mladeniči. 1506 Svirala bo Vičl0nimna7iiap odličnjak išče primerne Vl9jCyillllld2IJSb službe za počitnice. Dopisi na Inseratni cddalek Edinosti pod naslovom: „Učenje". 1486 Priporočljive turdHe. j Brivska dvorana. Rojana in okolice, ae priporoča brivaka dvorana v ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vn kotna no* ić. brivec. Pnhičtun in ^aP^arlje po Me znano nim-r .llioivu tih cenah, k.-tere se ne dobi dragje. Spalne acbe i* v rakov ratne ga lesa, rezan«? od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Nor« z? loga S. F ROD, nI. Stjnero nuovo 7, I. nadstr. na strani poštze palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. 146S Prinnrnrom cenjenemu občinstvu svoj buffet rrlJJUl UUalll Točim prvo\r«tno Dreherjevo pivo na pipe, brez aparata, in vsakovrstnega vina lrst, ulica Sanitk štev. 24 (nasproti muzeja Revol-tills) LaPtcik: JOSIP TOMAŽlC. Incin Qtnlfa mizarski mojater, Trat, ulic« JUOIJJ O UJI I d Belvedere št. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. ?9" Riccardo Baldassi, ItT,;!" ££ sumrega društva") priporoča svojo mesnico. Incin Maf»Ol«nl Trst, ulica Conti štev. 38. JU9I|J mdl/t, da je njen dobri stari stric, gospod BARTOLO TOMŠIČ aaiebalk v 88 letu, previden s svetimi zakramenti včeraj dne 9. t. m ob 11. uri dopoludne mimo in udano preminili. — Pogreb d'agepra pokojnika vršil se bo jutri v petek dne 11. julija ob 4. in pol uri popoldne iz biše žalosti Gledališke ulice Stv. 5 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer se trnplo položi v lastno grobnico k veCnemu počitka. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. — Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, 10. julija 1913. Brez vsacega posebnega obvestila. I. »lov, pogrebni zavod Jos. Turk. v vr