C. C. Pastaic. - Esce o<*ru merco'edi c sahato. - 30 dicembrc 1925. Posamtriia številkfi 25 statin* Izhalu: tsako sredo popoldne in soboto zlatra}. Stmie za celo leto 15 L. « volleta 8 L. * čctrt leta 4 L. iu tnozemstvo celo leto lir 40. Nm riaročlla brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ~aaßr*4Er ' " 4HF gK^^^WKF 4Kw wmmtm flKaHI^Hfl^ mm I St. 103 V (Jonci, v sredo 30. decembra 1925. Leto via Ncfronkirana pisma *¦¦ ne sprcjemajo, Oglu* se ročunajo po tfop voru in se plačajo v >,:<* prcj. List izdala ko^ sqrcij »GORI&KE STRA2Z* Tisk Zadružne tiskarnr v Gorki, Kiva Piazza; (a St. IS. Uprava in urednišhj ulk a Mameli štev. !>, — fprej Scuole). -¦ SYas zaklad. Pa poglejmo zdaj, ko staro nad: ložno leto umira, v lice naši deželi! To ni vdova iožna, znpukčenu, ne, podobna je krepkemu dekleiu, ki varje rodno hišo, redi in vzgaja otročiče, ko ji je mati umrla. Drugo Ijudsivo bi si nikdnv več ne opomo* glo od bridkosli, klonilo bi in pre: križanih rok čakalo smrti. Dorn bi razpudal, vsuk sunek vest a bi od: krnil kos strebe in otroci bi r.e raz: gubili ko ptički brez gnezda. Naše slovensko Ijudsivo pa, krepko in žclravo v globini srcn, varje rodni dom, tudi če grmijo vihurji nad njim in udarjajo strele. Revna je naša zemlja, trd je naš knih in z delom zashižen. Drugim narodom je dal Bog plodne, nesk'on* cne vdvninc z zemljo črnico, rudni: ke in brodovja na movskih poieh in mogočnike in bogastva neizmernost. Mi smo posedli boren ski/butt svei, ozke doline med gorovji; trdo delo nesc kmetu le boren sad. V mestih pa nujdeš največ naših ljudi med delavci, med njimi, ki za mašinami stoje in jim strezejo, med kopači in tesači, med najrevnejšimi. Revni nu ' mumo velikih mest, v industriji smo težaki ne gospodarji. En velik za: klad pa hrani slovenska duša, tako bogai in sijajen, da ga občuduje tw* jerodec, ko ga zasledi: Ta zaklad je zakopan v globočinah slovenskega srca: To je y.ivo in krepko zmipa? nje, da bomo rešili iz viharjev do: , mačo hišo ,da jo bomo še ufrdili in j olepšali tako, da bo mali slovenski I dom sijnl med pvlacxmi dru&h na: i rodov s plemenitim zurom, ki gti od: j seve: požrtvovalna, nev.mrljiva Ijw \ bezen. i Koliko viharjev je vršelo že nud \ slovcnskim nnrodnim domom! Voj: ne so se valile črez naso zemljo, j grajsčaki so vihteli biče nad sloven* j skimi rodovi, od vzhodu so hriunc? i le iurške čele nad naše vasi. Kugv j so kosile slovenski rod, iihi a groz: ni pritisk nemškega plemstva ga je tlačii h tlom. Kakor da bi gozd po: sekal, fuko so padali in ginili slo: j vensKi rodovi na fej zemlji. A ved: i no zopei je udurilo iz zdravega de* bin novo zelenje, vncvič se je sic-- vensko ljudstvo prerojeno dvignih in je 2 novimi upi in s povečano j močjo slovesno oznanjalo, da mora I siniii zarja oneQu dne, ko se bo na miši zemlji uresničil nauk katoliške Cerkve, da so vsi narodi bratje, d i i imajo vsi enake temsti. Odtod vole j a borba med člo? \eskim rodom. Odtod vse gorje in trpljenje. Ob rojstvu novega leta je Ocrkev pro^lasila praznik Kristu? sa Kralja; v njegov pristan naj pri? veslja človeštvo, da bo vrßlo sidro v mirnc valovc. Y sveti boj! Npvndrt ie di «p r>h novrm \f*+u odloeujemo za naročbo easopisov. Ni je več danes niti slamnate hoee, ki bi mogla biti brez časopisa, brez te vezi s širokim svetom. Za na? zadnjaka štejejo gospodarja, ki si ne preskrbi listov za pouk, pa tudi za kratkočasno urico. Pa ne samo za to! Saj vemo, da je danes tiskana beseda v časopisu velesila; in sicer tako mogočna velesila, da ie že dr? zave in prestole spodkopala; easo? pisje je uveljavilo liudske pravice ali jih pa pogazilo. §c boli velja to danes, ko se ne borimo več s suro? vo silo, marveč »z uma svitlim me* ecm«. Tisk je v današnii dobi edi? no orožje, ki odbija ali zadaia udar? ce. Po tisku se steka v narodov organizem zdravilna moč nii strup. V dva tabora je danes razdeljeno časopisje. Na eni strani ic katoli? ško, ki se bori z vsemi močmi za večne postave, ki so utemeljene v naravi in vsej narodovi preteklosti, na drugi pa nasprotno. Ni morda odloeno nasprotno veri in verske? mu čutu ljudstva, a skrivaj in oprezno spušča po kancih strup med ljudi. To je strup verskega brczbrižništva in verske mlačnosti. Za božič govorijo o nebeškem De? tetu, če pa hoče kdo uveliaviti kr? ščnnska naeela tudi v javnem živ? Ijenju, zaženejo krik, da ie zdraž? bar, strujar in kaj še vse! Sicer pa jih že vsi poznamo »volkove v ov* čjih kožuhih«. Zato ne bo težka iz* bera, kakšen list boš naročil, kateri časopis ti bo skozi eno leto sveto? valec in prijatelj. V boj torei za na? še odloeno katoliško časopisjc, da bodo ponosno plapolali prapori na? ših vrst, ki korakajo na plan v bor? bo za svetinje naših dedov proti ti? stim, ki hočcjo zastrupiti naše bo? doče rodove! Nabirajte ob teh praznikih naročnike za „Goriško Stražo" ki je edini slovenski list na Goriškem! ! Stran.2. »QORI^KA STRA2A« DNEVNE VESTI. Ko zahaja leto ... Na Silvestrovo popoldne se spet razmajejo zvonovi v visokih Uriah, njihove melodije done čez sloven* sko zemljo lev vabijo v božji hram h slovesni zahvalni pesmi Njemu, ki je ohranjeval in rcdil spei eno leto zemljo in človeka. Zahvalno pesem bodo ljubece inolili v koči in palači, sredi gozda in v kmeliji oh siroki cesii. Molili jo bodo pod sleherno slo; vensko stveho, ker vemo, da se slot venski rod se ni oddaljil od mej? nika, ki so ga zasadili ze strohneli dedje in ki je na njem napisano: vera. Molili bodo zahvalno molilev vsi naši brcitje in sestre, ker hrtwijo pU smo ocefov, ki pravi: ljubi svoj rod. In fa rod je spet učakal eno leto bojev in bridkih borb. Zahvaljen, Bog, ker v trpljenju se očisčujemo. Daj nam v letu, ki je pred nami še trpljenja, da homo čisti in svetli šli za Teboj! Molimo pa vsi, zlasti vi najmlajši, zahvalno fnolitev Najvišjemu, ker ¦nam je dal še tretje, ki je bogatej; še mimo vseh zakladov tega sveta, V svetih globinah slehernega izmed nas plupolu plamen ljubezni do do? ma. Z Bogom in zemljo smo živeli, živirno in dihamo; o, naj hi se v letu, ki nas čaka! Hvalnice se dvU gajo pod oblake. Sliši se pa tudi ihf tenje, prošnje, molitve, da bi ohra; nili vsi te tri bisere. Z njih bleskom naj bi oslepili vse, ki nam bodo stregli s hudim. Ta prošnja molitev naj nam bo uslišana, to si voščimo ob zatonu in vzhodu leta; Vsemodri jim od* merja bridke in vcsele dni. Naj bo hvaljen in usmi I jen!.. . Pozorl Naročniki, prijatelji! Za letos je ta številka »Goriške Straže« zadnja. Saj je jutri sv. Silvester. Tore} je Vaša naročnina potekla, poskrbeti je treba za naprej. Kako? 1. Naročnino je treba obnoviti, — zato 2. pošlji 15 lir za I 1926 na 3. upravo: »Goriške Straže«, Go; rica, Via Mameli 5, 4. zapisi zraven nov ali star naroč* nik, 5. ne zabi zapisati zraven svojega imena, da vemo komu list posiljati, 6. vsak naj pošlje denar na upra* vo »G. Straže« in ne drugam, da ne bo zmešnjav. 7. Pohitilc z dopošiljanjem naroč* nine, da bodete dobivali list v redu! Zahvala. Prcdsedstvo »Učiteljskega pevsk. zbora'c se tern potom zahvaljüje šte* vilnemu obeinstvu, ki je počastilo pevsk izbor z obiskom koncertov v Renčah in Ajdovšeini. Posebno zahvalo je dolžno še izobr. društvu »Svobodi«, ki je prev* zelo prireditev v Renčah pod svoje okrilje, ter tovarišem Križmanu, PalJKu in Vižintinu, ki ko požrtvo* valno pripomogli, da sta se oba kon* certa tako sijajno obnesla. Toplo se zahvaljuje tudi vsemu ti^ku, ki je s članki in noticami brez pridržkov obveščal javnost ter pri* poročal častno udeležbo pri tej •afirmaciji zbora. »Naš Čolnič«. Ta naš društveni in obenem mla* dinski list je letos častno vršil svo* jo dolžnost. Sicer se je nekaterim zdel premalo globok in premalo na* eelen, toda skušnja je dokazala, da je »Čolnič« globoko rezal in zo* ral plodno njivo. Da si je pravi kr* ščanski duh utrl poti med naše fante in dekleta po deželi. je ne inalo njegova zasluga. Ker je to storil, si je »Čolnič« priboril pra* vico, da ga štejemo med naše naj* bolj odloene borce. Da se ie vzgo* jila širorn naše domačiic armada vzglednih in discipliniranih društ* venikov, je »Čolničeva« zasluga. In jc ta majhna? Ni li v naših društvih zbran cvet naših fantov in deklet? Ne kažitc s prstom na nekaternike! Podsobncjšo occno letošnjega letnika »Našega Čolniča« bomo še po možnosti prinesli. V prihodnjem letu bo »Naš Čol« nie« po obliki in vsebini boli živ in zanimiv. Urednik si je pridobil lc* po številce sotrudnikov. da bo list res tak, da ga ne bo mogel in smel pogrešati noben društvenik. Na* roenina 10 lir je bore maihna, da bi jo ne zrnogli! Zato na delo, na i agitacijo, da bo »Naš Čolnič« še bolj ponosno plul po valoviu! »Rast«. Te dni bo razposlana božična in novoletna številka »Rasti«, glasi* la krščansko*socialnega dijaštva iz Primorja. Izšla bo v krasni, novi opremi. Vscbina kaže duhovni raz* voj naših dijakov, ki se vredno dm* ži načelni smcri, ki jo zastopa v Ljubljani »Križ na gori«.Vse tiste, ki vedo, da nam je treba močne mla* dine, pozivamo, da sprejmeio novo številko »Rasti« in jo tudi denarno podprejo! Brez potnih listov. Čim dal je več evropskih držav odpravlja potne liste za prehod čez me jo. Avstrija in Švica sta v zad* njem času to sklenili. V Jugoslaviji in Italiji pa se krčevito drže tistih obrabljenih bukvic, ki prizadevajo potniku toliko nepotrebnih sitnosti, medsebojnemu prijateljstvu obeli držav pa prav nie ne koristijo. Veliki svet. Tretji dan novega lcia ^c i)i.»do zbrali poglavarji fašizma na zboro* vanje. Njih glasilo »Tevcre« pravi, da je najvišji fašistovski svet veeino svojih nalog že izvršil. Izvojeval je boj s framasoni; uvedcl zakone o uradništvu in vpeljal ustavne res or* me. Fašistovski svet bo dolceil naert za novo leto in tolmaeil, kako naj se razumejo razni že sprejeti zakoni n. pr. znana postava, da sme vlada odpustiti do 31. dec. 1926 iz službe vse uradnike, ki se ne strinjajo s programom vladne večine. Nova vrsta ministrov. - Na Grskem se komunizma stra* hovito boje. Zato so ustanovili po* sebno ministrstvo za socialno obra< no. To bo imelo predvsem nalogo se boriti proti komunizmu. Ministri delajo. Ta teden se bodo zbrali ministri na posvet. Kakor trdijo listi iz pre* stolice, se bodo pomenili najprej, kako bi dali fašistovski milici večji ugled. Potcm bodo rekli katero o ureditvi najemnine in na koncu še o sindikatih. V glavnem pa bodo ob* ravnavali o dolgovih pri Angležih. 2. januarja bo že šel finančni minis* ter v London, da se pobota z angles* kimi upniki. Največje orglje v Jugoslaviji postavijo v Sloveniji, v mestu Ptuju. Naredili so jih v Solnogradu. Stale bodo poldrugi miljon dinarjev. Sa* ma carina znaša 60.000 dinarjev! — Slične, le nekoliko manjšc m^glje želijo pripraviti v vipavskem sv. Križu. V državi, kjer so odstavili Boga. '** Kako si je pripravljal brezverski n.iski boljševizem ali komunizem pot do gospodarstva, kažejo ti le strahotni podatki: V dobi od leta 1918—1922 je bilo umorjenih: 6775 profesorjev in ueiteljev, 8800 zdrav* nikov, 54.650 oficirjev, 12.950 vele* posestnikov, 28 škofov, 1215 duhov* nikov, 355.250 inteligentov, 260.000 vojakov, 59.000 policistov, 193.350 dclavcev, 815.000 kmetov. Zadnji dve številki nam zlasti kažeta, kako zelo naklonjeni so komunisti delav* cem in kmetom! In naši ljudje naj bi še bili tako slepi in držali z njimi? Največja motorna ladja. Veeraj so spustili v Tržiču v mor* je najveejo motorno ladjo na svetu. Ladja, ki nosi ime »Saturnia«, je last paroplovne družbe Közulie. Prince* zinja Ivana je bila krstna botra. Blagosov je opravil 'goriski knezo* nadškof Sedej s tržaškim škofom. Doktor Mussolini. Tehnična visoka sola v Milanu je ministrskemu predsedniku pode* lila lepo zveneei naslov častnega doktorja tehnienih ved. V pismu, ki so ga poslali z doktorsko diplo* mo, so dejali profesorji, da jc go* spod Mussolini zaslužil ta naslov, ker je na razvalinah zgradil stavbo nove Italije. To je tvrdka! Malo kje dobiš tovarnaria, ki bi toliko proizvajal, da bi mu vsa pro* metna sredstva ne zadoščala za prevoz izdelkov. Ena takih tvrdk je Fordovo avtomobilno podjetje. Ta znani »kralj denarja« bo zgradil lastno brodovje, da bo preplavil Evropo s svojimi avtomobili. Zvesti uslužbenci. V Tokiju in Yokohami sta dve velikanski svilarni. Obe tekmujeta in izpodrivata druga drugo s sve* tovnega trga. Srdito tekmovanje je že prcšio do sovraštva. Pa ne samo med lastniki tovarne, marveč celo med delavci. Zgodilo se ie nazad* nje, da se je delavstvo obeh tova* ren, kakih 1500 po štcvilu, sprijelo v pravcati bitki, kjer so se bliskali noži in so pokali revolvcrii. Šele cela armada policistov je pomirila oba tabora. Takih zvcstih uslužben* cev, ki bi šli za gospodarja v ogenj, bo bolj malo na svetu. »Gor. Straža« za 1. 1926. stane: celoletno 15 L, polletno 8 L, četrtletno 4 L; za inozemstvo radi visoke poštnine 40 L. — Kdor ne more naročiti sam za celo leto naj naroči za pol ali eetrt leta ali pa naj se združi z drugimi in naj skupno naročijo. Velika stavka v Ameriki. V Združenih državah je izbruhnila velika stavka rudarjev v antracito* vih rudnikih. 150.000 delavcev je pu* stilo delo. Rudniki počivajo, dokler se ne bodo kapital?si i omečili. Snop na bankovcih. Drž. podtajnik iz finančncga mi* nistrstva je že povedal poslancem, da bodo prišli novi bankovci. Ti bodo imcli vtisnjen fašistovski snop. Še Francozje so se oglasili. Vse nekdanje prijateliske države se druga z drugo ne prav prijatelj* sko pestijo za vojne dolgove. Zdaj se je oglasila še Franciia in terja od svojih dolžnikov: Čehoslovaške, Italije, Jugoslavije, Poljske ter Ru* unije naj ji vrnejo posojene fran* ke. Francozom baš zdaj huda prede za nje. Miha Jurjev: Kaho sem postal godec? Moja stara mati me je že zgodaj učila modrosti: »Otroci«, nas je sva* rila, »nikar se prevee ne učite, — ee boste mnogo znali, boste morali mnogo delati — od bedaka pa nihee ne zahteva težkih reei.« Bila je modra žena — toda če imaš smolo prirojeno, celo modrost babičina ne pomaga! Kdor bi mi na 15. decembra zju* traj dejal, da bom jaz, ki se razu* mem na godbo tako kot zajec na boben, zvečer sviral pozavno v god* bi v mestnem gledišeu, — temu bi se samo pomilovalno nasmehnil in bi sodil, da se mu možgani mehčajo. In vendar sem zvecer 15. decembra korakal proti glediseu, da bom igral na isti instrument, ki sem si ga ko* maj natanencje ogledal. Do tega pa je prišlo tako. Sedim pri mizici, srebam kavo in mirno dremljem, ker mi je dolgčas. Pa plane v sobo moj prijatelj, slav* ni pihač pozavne Miha Trnovec in zavpije: »Gorje menu«, da se mi kolena zaeno tresti. »Ampak, elovek božji!« pravim z rahlim očitkom. »Človek božji!« zavpije on in me trese za-xamena, da zgubim sluh in via; (mož misli, da je moje uho po* zavna!). »Srečen sem — blažen — prebla/en — in ti me mores napra* viti za najsrečnejšega človeka zem* lje!« »Jaz?« prašam in se tako zaeu* dim, da se mi ogorek cigare zaleti v grlo. »Da, ti pemeniti, angeljski, zlati prijatelj —« kriči Miha in tolee po mojen hrbtu, ko da bi bil boben. »Čuj, Mihec,« zajcčim, ko sem srečno požrl konček eigare, »govori tako, kot govorc pametni ljudje. Koliko hoecš?« Zdaj se je pokazalo: Denarja ni maral. Odpotovati je hotel s prvim vlakom — na botrinjo, seveda. — Miha je postal stric — kratkomalo, Miha je moral odpotovati, »tudi če bi glavo moral dati.« Ampak težava je bila ta: Miha je bil prvi svirač pozavne v mestnem gledišeu in no* coj je bil konccrt, tako da ni bilo misliti, da bi mu kapelnik dal do* pust. Kaj storiti? Zvita buča jo je stuhtala. Jaz, jaz, — ki nikoli nisem kaj drugega pihal kot prekipeee mleko ali vrelo iuho — jaz naj bi ga šel zastopat! »Ampak, clovek, saj komaj vein, kakšna je pozavna.« »Ali si me že videl kedaj sedeti v gledišeu! No, pobič, tja boš sedel, boš vzel pozavno in ne boš nič dru* gega delal kot to, da boš gledal dru* gega sviraea pozavne. Delaj iste gi* be kor on — seveda, pihati nc smeš — popolnoma nemogoee je, da biiz velikega orkestra bilo razločevati, ali svira ena pozavna ali dve.« »Ampak —« »Neumnost — nič »ampak«! — Markež — to je drugi pozavnist, je tudi '/.č enkrat poslal namestnika — živa duša ni opazila. Imeli smo ne* znansko zabavo«. Pri tern me je tap* ljal po pleeih, da sem se skoro zrusil — in potem sva se smejala, da so se sipe tresle!! »Torej« — tako je Miha gonil in gonil, da sc mi je začelo vr* teti v glavi mlinsko kolo. Nič ni po* magalo — nobeno upiranje — nikak ugovor. Prosil je — tarnal je — pe* nil se je — padal mi je krog vratu — in obljubil sem vse, vse, vse — le da se ga rešim. Okoli šeste zvečer sem se s po* vešeno glavo pomikal proti gledišeu. In pet minut pozneje sem nesrečnež v moleeeem obupu sedel na mestu Mihovem. Pred in za menoj so se sedeži polnili — razgrinjali smo no* te — /ačeli so uglaševati inštrumen* te. Ozrem se plaho krog sebe — prazni, grozeči pult dirigentov str* mi z viška name. Ravnokar prihaja tudi moja »boljša polovica«, pozav* nist Markež. To je tedaj gospoa Markež! Kako zija vame! Mu /e diši pečenka! Prha kot nahoden konj in zatrobenta — roka mi že seže po žepnem robcu — ne, tega pa ni treba še posneti! Zdaj se dvigne dirigent na svoje vzvišeno mesto. . Dvigne palčico. Tišina zavlada — in potem udari orkester v blazen trušč. Moje oči se pritajeno, a zvesto dr* žijo Markeža. Ko bi le ta clovek ne tako strmel vame! Ta mi je videl skozi sree že na prvi pogled — to je rojen detektiv! Kje pa najde mož še čas, da ob vsem tern groz* ncm pihanju še mene zasleduje? Tako miren je — tako mojstersko siguren — in malce porogljivo me gleda — ta je tie! No, mislil sem si — oj ri Miha! Kapelnik tudi že začenja sumlji* vo pogledavati v naš konec — glej, zdaj miga proti nama — in grbanči čelo. Ta Markež me čimdalje bolj zaničljivo motri. Bog bodi zahvaljen — zdaj se vzdigne tak glušeč hrušč, da nihče ne pazi name. In zdaj jc trenotek globoke tiši* ne Kapelnik obrnc svojo »kraljev* sko, z grivo obdano glavo« in dvigne tuktirko — proti nama! Markež me spet pogleda — oba se čudiva ka* pelniku — saj izvaja pred nama na pcltu nristen indijanski pies. Ko bi >UORi$KA STRA2A« Strati 5. strankarji smo,« pravijo ti junaki, »cdinost gojimo,« zravcn pa hodijo šuntat čezsoškc ljudi proti ravno* kar ustanovljencmu društvu in ho* čejo ustanoviti drugo protidruštvo. Res lepo edinost, lep mir gojijo?! Privoščimo vam novo društvo, že* limo mu tudi uspeha, a pri tem pa zahtevamo, da nc rabite na tako nesramen način zlatih besed: mir, edinost in ljubezen. Ozirate se za eezsoškimi fanti - društveniki, če imajo že na prsih pripeto svetinjico in škapulir. Ti šuntar ji nai se varu* jejo, da ne bodo tudi oni dobili na prsa kake svetinjice; eno že imajo prišito na svojih junaških prsih: cno za zasluge, ko so izsilievali in cclo mnoiio ljudi prevarili, da so zavrnili »Oolnic«. Res lepa svetinji* ca, slienc nima še nihee na Gori* škem. Liberalci, svobodomiselci so in ne nadstrankarji. Upam, da bo* do mnogi to uvideli in se ne bodo dali zapeljati po njih'sladkih besc* dah. — Pa še nekaj! Po voiski via* da mcd nami veliko pomanjkanje, le Rabel nam nekoliko pomaga, da popolnoma ne opešamo. Pri tej bcdi nam pa hoeejo nckateri navi* dezno pomagati, toda zavcdajmo sc, ko bomo v denarnih stiskah, da iraamo v Bovcu posojilnico. Zave* dajmo se, da od te posojilnicc nc bomo tako odvisni. Žal, premalo umevanja je med nami za zadružno zivljenje; seveda potem je pa tako. Upamo pa, da se bodo že seasoma pri nas razmerc kaj predrugačile in postale vsaj nekoliko slične drugim trgom na Goriškem. Prihodnjič dalje. Bovčan. Stanjel. Zdi se potrebno, da povemo ne* kaj o zadnji veselici našega prosvet* ncga društva. Predvsem moramo povcdati, da je bil spored na vabilih drugačen kakor je bil v resnici. Od* kritosreno reeeno je bilo to, kar je res prosvetnega pri wsej stvari jako lepo zadeto. Igra, dr. Krekove »Tri sestre«, Simon Gregorčičevo »Živ* ljenje ni praznik« in Aškerčeva »Anka«, vse je bilo lepo. Vse tri sestre so res tudi izvrstno pogodile svoje vloge. Istotako so bile tudi de* klamaeije prav dobre. Ako spregle* damo ono pesem »Na pies« je bil spored hvalevreden. Ironijo dneva pa smo imeli pred oemi, ko smo gle* dali oeete, ki so jim skrbi napravile sivo glavo, kako navdušeno vabijo svoje otroke na pies. Ta pesem pač ni za nas, ni za naš eas, ni za naš oder. Še večje razočaranje nas je za* delo, ko smo videli, da bode pies požrl sadove krasne veselice in raz* drl to, kar je prosvetno društvo s trudom sezidalo. Po lepi prosvetni veselici se je začel nerodni pies, ki je trajaj pozno v noč proti jutru. In tako moramo reči: Začetek je bil dober, lep in vesel, konec pa slab, grd in žalosten. Naš čolnič prosvcte so potegnili v liberalno lužo. iJmrla je 23. t. m. Ninin Neža, roj. Drnovšček. Bona je bila 8 let. Bolezen si je nabrala v begunstvu v Italiji. Bila je dobra, pridna, po* štena in potrpezljiva žena. Naj v miru počiva, žalostno družino naj pa tolaži Bog! Štjak. Kar nimamo svojega dušnega pa* stirja, se je veliko spremenilo pri nas. V župnišče, kjer je stanoval duhovnik, so prenesli obeinski urad. Pravijo, da bodo podrli eno steno, pa bo še en oddelek sole notri. Sklc* nilo se je baje še celo, če hoče škof poslati duhovnika, naj mu sam po? pravi staro ždpnišče — grobljo —, ali pa naj mu sezida na svoje stroš* ke novo. Če jim pa ne bo dal duhov* nika, bodo šli pa v lulerš*vero. Tudi sedan j emu oskrbniku iz Vrabč so odpovedali vsako plaeo. Oe pride maševat za nedeljo zjutraj, mora spati v zasebnih hišah. Res dalce nas je pripeljal šjor žepan Žiovani, ki je postal po komunistični volji in komunistieni volitvi kapo*komunc. Kam nas pa bo njegova velika skrb za nas še pripeljala, se bo videlo kmalu. Možje, kmetje, ee bo šla ta* ko naprej, pridemo kmalo vsi na boben. Spreglejte, dokler je še mo* goča kaka rešitcv! Dolgovi rastejo! Eden za 300 njih. Kanal. (Prireditev.) Da ustrežemo splošni želji, po* novi »M. D.« v Kanalu »Malo pev* ko« na praznik sv. treh kraljev. Vabimo vsa prosvetna društva v okrožju, da se prircditve vdeleže v obilnem številu. Zveza z vlaki je ugodna, ker prireditev konea pol ure pred odhodom vlakov. Kozana. Umrla je gospa Elvira Jerebova, rojena Prinčič, soproga kr. notarja v Radečah v Jugoslaviji. Njen po* greb je pokazal, kako so imeli po* kojnico radi vsi, ki so jo poznali. Mir njeni duši! Podbrdo. Dne 23. t. m. je po dolgi in muka* polni bolezni izdihnila svojo blago dušo gospa Mari j a Torkar iz znane Torkarjeve družine na »pošti«. Do* segla je 65 let. Bila je skrbna gospo* dinja in ljubeea mati. Njen slovesni pogreb je j.asno prieal, kako je bila spoštovana. N,uj ji sveti veena lue, cenjeni družini naše iskrcno sožalje! Vipolže. Na Sv. tri kraljc 6. jan. priredi naše izobraževalno društvo »Vr* tec« veselico z igro »Moč uniforme« in raznimi drugimi toekami. Pridite! Kobjeglava. Prosvetno društvo »Kraški Slav* ček« ima dne 3. jan. svoi redni letni občni zbor v društvenih pro* storih pri g. Titu Abramu. Zače* tek toeno ob 1 uri popoldne. Pro* simo za polnoštevilno vdeležbo. Vrtovin. Tukaj je dne 21. dec. nenadoma umrl daleč poznani moister*kovač iz »fužinc« g. Anton Podgornik. Veren in plemenit mož, starega, a vedno novega krščanskega kova, naj počiva v Gospodu! Rihemberg. Silvestrov večer tukajšnjega »Pr. društva« se bo vršil 31. t. m. ob 7 in pol zvečer v dvorani Dolenjega gradu v Vasi. Na vsporedu je Što* kova šaloigra s petjem v treh de* janjih. Društveni pevski zbor pa bo proizvajal A. Lajovčeve »Pastir* čke«, E. Adamičevo »Vragovo ne* vesto«, Mokranjčev II. rukovet in Bethovnovo »Sveta noč«. Med od* mori udarja domači tamburaški zbor. Mestne novice. * Vspored misijonskih dni v Go> rici. V Gorici bomo Slovenci obha* jali misijonskc dneve v cerkvi sv. Ignacija, in sicer v tem le redu: V nedeljo, dne 3. I. ob 7. uri zju* traj bo go vor: »Pomen misijonskih dni za naše versko * nravstveno pre* rojenjc«. Ob Mj5. uri zvečer bo slo? vesen blagoslov in govor: Žalostne versko * nravstvene in socialne raz* mere med pogani«. V pondeljek, dne 4. I. zvečer ob 6. uri bo slovesen blagoslov in go* vor: »Marija, Kraljica misi^onar* jev«. V torek, dne 5. I. zvečer ob 6. uri bo slovesen blagoslov in govor: »Ka« ko sodelujmo pri velikem misijon* skem delu.« Na sv. Tri kralje, dne 6. I. ob 7. uri zjutraj bo skupno sv. obhajilo in govor: »Presv. Evharistija in mi* sijonska misel«. Ob 3. uri popoklne govor: »Plaeilo za misijonsko delo in žrtve«, nato pa bo imel prevz. g. knez in nadškof dr. Fr. B. Sedej slo* vesen blagoslov z zahvalno pesmijo Te Deum. Govore so sprejeli sami splosno priljubljeni govorniki. V nedeljo 3. I. in v sredo 6. I. ob 6. uri zvečer bo* sta v Marzinijevi dvorani misijonski Brici: AU kupca ni, oh njegu od nikoder ni! Tonca: Toda čujte božji vsi Ijus dje! Brici: Oj gor/e - oj trikrat nam gor je! Tonca: V Brdih revolucija, voj? ska, blisk in Lrom! Brici: Oj zi>uba, kafastrofa, oj poc lom! Vsi Brici (razjarjeno) V češpljah svet nas os&ep&ttfU v češpljah svet nas opeharil! Staro leto: Bog vas s šibo je uda; Hl! Vsi Brici: Dnevi vsi in vse noci yzele nase so skrbi! iNa$e vse izcrpoli moči! Tonca: Da ho srečen dorn, 4a srečna bo družimi, Brici: Delali kot črna smo živina! 'Tonca: Češparji y rebiilo svoj obup izUvamo! Rtici: feV menicsm in dolgovom vsem napivamo! Tonen: Jeza maseevanje bull v njih oöejh, mrznja, kreg, prepiri in zasmeh! Peti Bric: (najstarejši): Oh! V Ameriko nam vleta vsa mla- dma! Bo ostala še na naši grudi nuša *o* doviiw? Vsi Brici: Zalostna, oj zalostn# si naša domovirw! Tonca: Staro leto! Ti si bilo leto Brici: A življenje naše? O pref sneto! Tonca: Staro leto! Našo čuj ktes veto! Brici: Staro leto'! Našo čuj kleve* to! (S povzdignjenimi rokami) Tonca: Mi ti kličemo v osveto! (vedno glasneje) Brici: Mi ti kličemo v osveio: Vsi Brici: Doli, doli — staro leto! Staro leto: (vstane) Odpotovalo bom, ko pride moj moment, poprej pu vam izročam kratek te- stament. Vsa vaša kritika je malega pomena, ko sämo södite in to/Ate vremena! Najboljša kritika je duše — ne ie; iesa in ne posvetnega le interesa! Jaz leto sveto bilo polne milosti, iičilo sem svetä minljivosti, delilo bozje dobrotljivosti. Ne davno še, ko je biljanski zvon nas vabil vse na lepi svef mis' jon. Pr-oces' je, vedna počeščenja, evhat ristieni kongres! Kaj hočete na zcmlji več nebe«? Ha, črešnje, češplje, vino — int er es, brjarje zraven, muziko in ples! E Bric! On v cerkvi velik je svetnik, a doli v brajdi velik boljševik! Udarci letin niso b&š tako občutni, dokler še godejo vam U kozanski Šutni! Od lakote še Brici ne umirajo, ¦dvkler &e bratje Gašperji vam svh rajo! Če Sutni Gašperje zadrami — pa pridejo Kojščanje, in rešeno je briško to vprašanje. O še te suhe, male dnarje zavržete jih na brjärje! Postavljen Bric je pred dva vhoda, katerih prvi pelje do liebes, a drugi vodi ga na ples. — O Bog naj dušo mu obvarje! — Naš Bric ze smuknil na brjarje! — JVi" Bric še vina starega prodäl, že novo bi trgatev bral. Se staro leto tu umira, a Bric že novemu Skantira! O čujte rodovitna, lepa Brda! zivljenje vaše je pokora trdn! A kvišku Brici vsi v prenövljeno zivljenje in zraven črešenj, trt in öesp pen; čanih vzajemnost, bratstvo, skromnost in poštenje gojite v vMih sreih — Bögu, delu darovunih! In vera, jezik naših dedov — božji je zaklad! Omika in prosveta — vaš briški vU nogräd! Koncäno! Bl&goslovljam dorn, vaš briški paradiž! Bog z vami in svet božji krii! — (Staro Jeto umrje, a pjrihod nove* ga leta si bodo ßrici sami zloiili.) predavanji z zelo zanimivimi skiop* tičnimi slikami. Preprieani smo, da se bodo v;si slovenski Goričani z ve* seljcm udelcževali teh misijonskih prireditev. Smrtna kosa. 1 Nekdanjega poštnega ravnatelja v Ljubljani g. vladnega svetnika Franceta Lebana, ki živi v pokoju v Gorici, je zadel težak udarec. Umrla mu je po daljšem bolchanju njegova soproga Terezija v staro* sti 69 let, s katero je cez 45 let ži* vel v srečnem zakonu. Pogreb sc bo vršil v čctrtek 31. t. m. ob 2 popoldne. Blagi pokoj* nici vcčni mir, g. svetniku in osta* lim sorodnikom naše sožalie. Usmiljena srea. V nedeljo 27. t. m. je goriško pro* svetno dni'stvo »Mladika« v Gorici pokazalo, da ume svojo nalogo. V njej ni le prostora za zabavo. Že lansko leto je »Mladika« povabila na svojo božičnico otroke revnih slovenskih družin in jih obdarovala z obleko. Tudi letos so bili revni otroci deležni božičnega veselja ubogih otrok, ko so dobivali zavoje z obleko in slaščicami. Mnogo hvas ležnih srčec je bilo zbranih v društ* veni dvorani, ki so po ganljivem govoru g. prof. Terčelja o dobro« dclnosti, obljubila, da bodo molila za svoje dobrotnike. Tisočera hvala tudi vsem tistim blagim gospem in gospodičnam, ki so tiho delale in nabirale od hiše do hiše milih darov za božičnico. »Mladika« naj pa še dalje hodi po tej plemeniti poti. Ne bo zcla sicer zunanje pohyale, a plaeilo bo tem trajnejše. Dvanajsta ura bije... Silvestrova noč se bliža. V noči odbije dvanajst udareev. Staro leto je minilo. V novem smo. Od tega pričakujcmo sto sreč. Stara je na* vada, da čakajo na novo leto. Goriška »Mladika« bo tudi prire* dil.a Sjlvestrovo z zanimivim spo* redom. Poleg tenorskih in bariton* skih samospevov bodo vprizorili »Mladikarji« izvirno šaloigro. line* na ne izdamo, le pridite, pa boste vi= deli. Potem bo tombola; dobitkov je precej. Ob dvanajstih nas bo obiskalo »novo« leto na prav pose? ben način. Vstop je dovoljen le z vabili. (le kdo pri vratih odrine pro* stovoljno kako liro za društvene na* mene, jo bo društveni blagajnik rad vzcl. Tz sipohega sveta. Pod turškim diktatorjem. Odkar je Mohamed iel širiti v Arabiji svojo vero, še ni izlam pretrpel toliko udareev in občutil toliko novotarij kot pod predsed* nikovanjem Mustafe Kemal paše. Ta si je nadel približno tako nalo? go kot nckdaj nemški Staufi ali bi* zantinski vladarji, ki so hoteli na* rediti iz Cerkve državnega priga* njača. Kemal paša hoče tudi iz mo* hamedanske vere izločiti vse, kar diši po prvotni arabski veri in ma* praviti nekako narodno turško y«e* ro. V tem svojem prizadevanju je naJetel na odpor pravovernih mosli* mov, ki ga proklinjajo in z,oV(ejo odpadnika. A močni Kemal se ne briga za te marnje. Zatrl je vse sanaostane. Dvajset tisoč dcrvjšev, turških menihov, je pognal na cesto in zapleuil sarao* stansko imetje. Sv,oj ukrep >e ute* meljil z zdravstvenim stajišeem,, s 'Stališucm javne varnosti in r«.da in javne wioiral-e. JCeanail ipaša >je *el »e dalje. Pc-epovedal ie vernikom uiai* vanje v vodnjakih pretd xnosejami in «ezuvanje ^pankov, V*e spet iz zdravstvenega vStaiišča. Zabranil je tudi glav-ni turčki post Ramazan, eež, da g« deJovno ljudstvo ne mo* re brez >škode na zdravju prenesti. Ukazal >e doslej cdino arabski ko* ran prevesti v turščino in ie usta* novil v Angori semenišče za tmusli* jnajičke bogoslovce. Navsezadnje je šc koledar »premenil. Turki ne Stran 6. >GORISKA STRA2A< smejo več šteti dni po svojem ko* ledarju odkar je Mohamed bežal iz Mcke, marveč po našem gregori* janskem koledarju. Da je bila mera zvrhana je odpravil še kalis at, tur* ško papeštvo. Vse te novotarije poleg onih manjših o odpravi turških fcsov, lahko vpeljuje mogočni predsed* nik, ker vlada s trdo roko. Iz niča je prišel na vlado. Sprva je imel le par privržencev med oiicirji. S svo* jo vztrajnostjo in spretnostjo je organiziral Ljudsko stranko in se povzpei do diktatorske moči. Po* litične nasprotnike je kar pomctel iz javnega živijenja. Edino močno opozieijo je še imel v Napredni stranki pod Kiazim Kova Bekir pa? so. A se to je 3. junija razpustil in njene voditelje pozaprl. Tako je postal neomejen gospodar turske republike. V zbornici je pred enim mesecem dobil skoraj soglasno za* upnico. Z njo je diktatorjeva moe ! še bolj utrjena. Novotarijam se ne ! bo vee nihee rnugel uprcti. Kemal paša bo pa lahko svoje Turke še bolj moderniziral. Zato so jo prav pogodili, ko so predsedniku turške republike postavili ob Bosporu ve* lik spomenik, ki kaže Kemal pašo v pravi moderni »shimmy«* obleki... Konec svetega leta. 24. decembra na božično vilijo predpolJne se je izvršil slovesni ob* red, ko je papež zatvoril sveta vra* ta in proglasil koncc svetega leta 1925. Sveta vrata bodo ostahi zazi* dana do 1. 1950. Velikanske sloves* nosti pri katerih se razvije ves blesk in sijaj starih obredov privabijo na dan pred božienimi prazniki velike množice vernikov v Rim. To so zad* nji romarji v svetem letu, ki je pri? vabilo v večno mesto ljudi vseh šeg in vseh jezikov, a je vendar bila to le ena ereda... Začetki slovesnih obredov ob koncu svetega leta segajo nazaj do papeža Alexandra VI. Z raznimi spremembamt sc je slovesni obred ohranil do danes. Letos se je zvršil še posebno slovesno. Na dan pred božiči ob 10. uri in pol je sveti oče obleeen v belo sutano šel iz svojih soban. Okrog njega so šli papežev majordom (hišni oskrbnik), pred* stojnik papeževih zasebnih soban, tajni miloseinar in zakristan, veliki obrednik, tajni komorniki prve stopnje, vatikanski poštni oskrbnik, povcljniki papeških čet, cela vrsta drugih monsinjorjev ter Švicarji z golimi meei v gala uniformah. V posebni dvorani so eakali na papeža kardinali, patrijarhi, nad* škofjs, škofje in opati v škofovskili obiekah. Tu so papeža oblekli v mašna oblaeila in mu deli na glavo zlato initro. Kardinal dijakon Bileti pa mu da v roko prižgano sveeo. Pa* pež sede na nosilnieo. Oscm obred* nih mojstrov pod vodstvom glavnc* ga obrednika mons. Respigluja ure* dijo nato sprevod kakršncga po pe* strosti in sijaju ne dobiš nikjer zle* pa. Trideset kardinalov, dva patri* jarha, nad šestdeset nadškofov in škofov ter nepregledna vrsta rim* skih prelatov v slovesnih oblačilih koraka' pred papeževo nosilnieo. V sprevodu koraka jo tudi papeške če* te, njih poveljniki in višji častniki pa tvorijo krog svetega oeeta eastno stražo. Nad svetim očetom pa se sklanjata značilni dve dragoceni pahljači iz nojevih peres. Tako se sprevod poeasi pomiče do vatikan* ske bazilike. Ko vstopi notri zadone raz visokih balkonov glasovi srebr* nih tromb v pozdrav Kristusovemu namestniku. Pevski zbor pod vod* stvom slovitega mojstra Perosija pa začne znano himno »Tu es Petrus« (Ti si Peter). Najprej počasti sveti oče, ki je med tern stopil raz nosilnieo, relikvi* je sulice, s katero je bil križani Zve* ličar preboden, križa in potnega prta: od tu stopi na poseben oder od koder podeli apostolski blago* ;Na to se sprevod spet uvrsti do kapele, kjer se hrani Najsvetejše. Po kratki molitvi in med pevanjem panezevib kaplanov se sprevod j vstavi pred svetimi vrati. Delavci so med tern že pripravili zlato kladvi* ee, žlico, spominske svetinje in zla* to skrinjico, ki so jo darovali Mi* lanci. Na strani pa jc pripravljena opeka, da se zazidajo sveta vrata. Kardinal * strežnik opaše svetega oeeta s predpasnikom. Sveti oče po* klekne na prag svetih vrat, zajame z žlico trikrat malto. Nato položi na malto Iri kose opeke in jih blagoslo* vi. Nato si papež umije roke in se* de na prestol. S pevci si potem od=- peva himno »Nebeški grad Jeruza* lem«. Ko je papež sedel na prestol, se pribli/a svetim vratom kardinal mi* loščinar. V kardinalskih oblaeilih položi mi v>rag svetih vrat tri kose bele obleke, dva na desno, enega na levo stran opeke, ki jo je položil na prag sveti oee. Na to se približajo miloščinarji posameznih bazilik in | duhovščina šempeterske cerkve, ki j polagajo po vrsti opekc, dokler ne segajo oc" enega nodbojs. do druge* ga. Nato sc še prazna vratna odpr* tina zagrne s platncnim pregrinja* lorn, ki ima na sredi velik križ. Med tern so pevci končali himno, papež sc pokrije z mitro in zmoli oeenaš. Sveee se pogase. Nato se sveti oee dvigne s prestola in za* poje »Te Deum«. Ko se zahvalna pesem konča, mu prelatje denejo na glavo papeško tijaro. Papeški blagoslov, razglasitev popolnih od* pustkov in slovesnosti so pri kra* ju. V enakem sprevodu kot sprva sprcjmejo svetega oeeta nazaj v Vatikan. Slieni obredi kot pri sv. Petru so se izvršili tudi pri sv. Ivanu v Latcranu, pri sv. Mariji Snežnici in v baziliki sv. Pavla. Tu so opravili obrede posebni kardinali, ki jih je papež v to doloeil. S temi slovesnimi in pomcnljivi* mi obredi se je zaključilo letošnje jubilejno leto. Sveta vrata sc bodo otvorila spet leta 1950. Tcdaj bodo romarji znova hiteli v večno mesto in vesoljni svet bo spet strmel nad vedno se ponavljajoeim čudežem, da peklenska vrata ne zmorejo Cerkve Kristusove. Svetoletna skrinjica. Pretekli teden je sprejel sv. oče ro* marje iz Milana. Ti so mu prinesli v dar skrinjico, ki so jo vzidali, ko so na božič zazidali sveta vrata v Vatikanu. Ta skrinjica ie krasno umetniško delo. V njo so polo* žili pri slovesnih obredih zazidanja spominske svetinje in listine o o* pravljcnem obrcdu. Omeniena skri* njica jc izdelana v obliki žare na štiri ogle. Prednja ploskev ie raz* deljena na tri dele. Na sredi je grb Pija XI. Ob straneh se pa bere: »Papežu Piju XL, Milanci« in »Raz* stava katoliških misijonov v Va* tikanu v svetem letu 1925«. Na oglih so majhni kipei sv. Petra in Pavla, sv. Ambroža, milanskega za* vetnika in sv. Karla. Na spodnjih oglih pa znaki vere, upanja, pra* vičnosti in miru. Nad žaro ie sku* pina angelov, okrog sc pa vije na* pis: Papcž Pij XI. Leto IV. Skrinji* ca je bila prinešena v šatulii oviti z biscri in pregrnjeni z umetnimi vezeninami. Vesoljni cerkveni zbor. Nekateri italijanski časopisi pri* našajo vesti, da se bo prihodnje le* to zbral vesoljni cerkveni zbor v Rimu. Prislo bo skupaj baje 2000 škofov od raznih strani. Voščilo izseljencev. Myjava na Češkem: Srečno novo leto voščimo našim staršcm, bra* torn, sestram, fantom in dekletom, oženjenim svojim družinam ter splori vsem znancem in čitatcljem »Goriškc Straže«. Vinkler Peter, Hojak Anton, Vogrič Luka, Pičulin Leopold, Bratuž Ludvig, Podgornik Peter, Groser Peter, Šauli Mirko, Logar Ivan, Rijavec Rafael iz Čepo* vana pri Gorici. Žbogar Franc, Bre* mec Alojz, Lorn kanalski. Mrdjen Matija, Modreje. Baudaž Ignac, Le* ban Viktor, Idrija ob Bači. Miklau* čič Andrej, Modrejce. Bremec Leo* pold, Humar Franc, Paušič Jožef, Lokovcc. Štrukelj Anton, Bukovica. Krajnc Alojz, Krajnc Ignac, Rukli Franc, Rukli Ludvig, Staro Selo. Četrtič Ivan, Kaučič Ivan, Kutin Ivan, Volarje pri Tolminu. Žagar Ivan, Žaga. Čebokli Bogdan, Sedlo. Brginc Ivan, Sužid, Školč Anton, Ši* mic Anton, Rrednj. Čušin Jožef, Podbela. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Rihen* berški pevci 12 L; p. n. Rudolf Va* lentin, lesni trgovec v Gorici 100 L; p. n. Krištof Tomšič, kurat na Tr* novem 23 L; p. n. župnik D. Janež 3 L. — Srčna hvala! Listnica uredništva. M. D., Livek: Preveč osebno, od* stopili kompetentnim krogom. Mladcmič, Gorenju Borjana: Vaš dopis nam ugaja, toda priobčiti ga ne morerao, ker ni podpisan. Izjava.*) Zastopnik neke tržaške tvrdke hodi okrog naših mlekarn po Cer* kljanskem in jim prigovarja na razne načine, da sklenejo z njim pogodbo za oddajo masla. Med drugimi sredstvi, da bi liudi pres mamil, pravi, da sem jaz podpisani družabnik njegove tvrdke in da bom v kratkem pustil službo pri Zadružni zvezi v Gorici. lzjavljam, da so take govorice gola izmišljotina in prosim odbor* nike naših mlekarn, naj ljudem, ki si hočejo na tak način pridobiti kupeijskih zvez, enostavno pokažc* jo vrata. Agrarni inžinir Josip Rustja uradnik Zadružne zveze v Gorici. ¦) Za članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahtcva zakon. Zahvala. G. primariju drju Sussig*u Aloj* ziju, ki me je s svojimi lastnimi ro* | kami in s svojo sposobnostio rešil iz težkih muk, v katerih sem se v zadnjem času nahajal, ter mi s tern tudi rešil življenje, izrekam tern potom svojo najiskreneišo zahvalo. Samo njemu se moram zahvaliti j za svoje zdravje. Istočasno mu voš* i čim tudi srečno novo leto. j Bregant Ivan, Gorica, V. Brigata Pavia 77. i Zahvala. Podpisana se tern potom naj* iskrenejše zahvaljujcm veleccnje* nemu g. drju Al. Susiču, zdravni* ku*kirurgu za njegovo požrtvoval* nost pri tcžki operaciji, pri kateri mi je rešil življenje. Obcnem mu voščim veselo in srečno novo leto 1926. — Jožefa Srebrnič, Solkan. Zahvala drju Gentilisju, občinskemu zdravniku v Sv. Luciji. Družina Torkar v Podbrdu št. 5, se tern potom iskreno zahvaljuje cenj. g. zdravniku za vso njegovo veliko požrtvovalnost ob priliki njegove zdravniške oskrbe, ob smrt* ni postelji preljube rajnke mame. Storil je vee kot svojo dolžnost in zastavil vsa sredstva za zopetno ozdravljenje bolne naše mame. Po* sebno srena zahvala za lepo ravna* nje in tolažbo, s katero ji je zelo olajšaval bolečine. Priporočamo ga kot izvrstnega zdravnika. Podbrdo, 27. dec. 1925. Družina Torkar. i Ljudska posojilnica v Otaležu I sklicuje dne 10. januarja 1926 svoj redni občni zbor po službi božji v župnišču. V slučaju nesklepčnosti se vrši isti pol ure pozneje neglede na število navzočih članov. Razpis tajniške službe. Občina Kojsko nad Idrijo razpi* suje službo občinskega tajnika. Prosilci naj vložijo tozadevne pro* šnje opremljene z zahtevanimi do* kumenti do 10. januarja 1926 na tukajšnje županstvo. Prednost ima* jo državncga in občevalnega jezika zmožni. Plača po dogovoru. Vončina Peter župan Riimmler Oton začasni tajnik Vaga decimalka, ki dvignc 6 sto* tov, malo rabljcna, je na prodaj pri »Vinarski zvezi« v Gorici, Via Formica št. 1. po zelo nizki ceni. Malo posestvo, lepo nasajeno s trtami in sadjem, z novo hišo in 2 njivama zemlje v bližini Goricc je na prodaj. Naslov pri upravi. Radi preselitve se proda malo posestvo, obstoječe iz hiše, treh njiv in malfega gozda. V hiši je vo* dovod. Cena 90.000 dinarjev. Od* daljeno je eno uro od Kranja na Gorenjskem in najbolj pripravno za mlad par. Hiša je v jako dobrem stanju. Ponudbe na upravo lista pod »Posestvo«. Radi izselitve prodam po ugodni ceni hišo sredi vasi Čepovan, z nji- vami, travniki, pašniki in gozdom. Ivan Plesničar, Čepovan št. 23. Odda se trgovina na glavni cesti 10 minut oddaljena od mesta za 8.000 lir s koncesijo. Naslov pri upravi lista. Izšolan ekonom v zelo dobri stal* ni službi išče v svrho žcnitvc go* spodično do 32 let s premoženjem. Ponudbe na upravnistvo »Straže« pod »SreČa«. Tajnost zajamčena. Proda se 800 dvoletnih cepljenih jabolk raznih vrst; od kraia po 1 L steblo, na izbero po 1.50 L: pri konsumu v Solkanu. Trtnica Josipa Pipana. Preserj.e 16, Komen ima na prodaj več tisoč cepljenih trt erne in bele vrste na raznih amerikanskih podlagah. Na zahtevo požlje cenik. Bik 5 piemenjak, 17 mesecev star, sive švicarske pasme je na prodaj. Murija Bizjak, Sv. Peter pri Go* rici 186. K}e dobite pristna domača vina? Pri »Vinarski zvezi« v Gorici, ulica Formica štev. 1 (tik Korna). Zvcza ima v svoji zalogi izborna domača vina vseh vrst, po zmcrni ceni. — Poskušajte! Gorica — IVAN KACIN Piazza N. Tomaseo 29. * Tovarna eerkvenih orgelj, harmonijev se pri* poroča preč. duhovščini in pevskim društvom. — Za vsako delo se jam* C:i. Plačila na obroke. Zahtcvajte ccnik. Trvdka Speciality Cafle Hausbrandt se je preselila v ulico Arcivescovado St. 7 Priloga „Goriške Straže" št. 103 »GORIŠKA STRA2A« St.ran 3. f Vikar Janez Vuga. Vrsta delavcev v vinogradu Go* spodovcm jc šla letos po plačilo. üb zatonu lcta je smrtna kosa šc enkrat zamahniia. V pondeljck 28. t. m. jc umrl v Kanalu ob 11. uri prcč. g. Janez Vuga, vpokojeni vikar. Rojen je bil 7. maja 1856 na Marskem nad Kanalom. Mašniško posvcčenje jc prejel 21. septcmbra 1878. Svojo prvo službo ie nastopil kot kaplan v Libušnjem. Potem je po vrsti pastiroval v Biljah, Solka* nu, kot župni upravitelj v Koj* skem, kot vikar v Kamnem, v Ko* zani in slednjič v Gabrovici pri Komnu. L. 1920. je stopil utrujen po dclu v pokoj in se naselil v roj* stnem kraju. Umrli vikar je bil pravi dušni pastir. Med liudstvom je delal kot goreč duhovnik. S svo* jo prijaznostjo si je pridobil kmalu srca svojih laranov in vseh, ki so ga poznali. Vsemogočni naj mu bo plačnik za njcgov trud! Spominjaj* mo se ga v molitvi! R. I. P.! - Pozorl Med tcm ko po drugih pokraji* nah stari in mladi preganjajo krta, ker ima njcgova koža trgovsko vrednost, se pri nas ta žival ščiti in naša polja trpe raditega vedno več* jo škodo. Začnite tudi vi z lovom na krta, čigar suha koža bo vam dobro plačana. Kože kupuje W. Windspach, Gosposka ulica 6, Go* rica, ki jih porablja za kožuhovino. V dobi spreobračanj. Neapoljski opozicionalni list »Mattino«, o katerem smo zadnjič pisali, da izhaja le še pod težkim pritiskom, je prešcl za 20 milijonov lir v fašistovske roke. — Zdaj je na vrsti še liberalni »Giornale d'ita* lia«. Fašistovski »Impero« je že od* prl nanj glavne kalibre. Prav goto* vo se bo tudi »Giornale d'ltalia« spreobrnil. Kaj je vse na poti? Odrcjeno je, da mora.io iz južno* tirolskega mesta Bolcana spraviti proč spomenik starega nemškega pesnika Valterja von der Vogel* weide. Na njegovo mesto pride neki drug spomenik. Dunajska mestna občina pa se je zavzela za nemško narodno svetinjo in je za* prosila italijansko vlado, naj pre* pusti spomenik Dunaju, ki ga bo postavil na častno mcsto. Začetek in konec. Še ni dolgo od tega, kar so po* tihnili glasovi o polomu velikega bankirja Castiglionia. Je sin revne* ga tržaškega judovskega duhovni* ka. Svojo sreeo je začel kot skro* men uradnik ob pričetku svetovne vojne. S svojim trgovskim duhom in drznimi spekulacijami si je V treh letih pridobil ogromno pre* možcnje čez eno milijardo Hr. Ob* enem je bil tudi navdušcn zbiratelj starinskih slik. Pred dvema lctoma pa je drzni bankir, ki ie živel kot kralj in so r>c pred njegoyim finan* enim veleumom tresie cele drzave, zaeel špekulirati s francoskim Iran* kom. Tu ga je pa sreča zapustila. Izgubil je vse svoje premoženje. Zdaj prodajajo v Amsterdamu na dražbi vse njegovc dragoccnosti, da se izplaeajo upniki. Kako »malen? kost« si je pa navihani Spekulant najbrže že znal dati na stran. Novo glavno mesto Avstralije. V Avstraliji so tri velika, svc* tovna mesta: Melbourne, Sydney in Brisbane, ki si lastijo naslov »glav* nega mesta« avstralske drzave. Sc* daj so prišli avstralski politiki na izvirno misel, kako koneati prere* kanja in prepire med omenjenimi mesti. V parlamentu so sklenili ustanoviti in zgraditi novo mesto z imenom Canbera, ki bo bodoea pre* stolica Avstralije. Nova, uradna prestolica bo prilieno enako odda* ljena od imenovanih treh velmest. Razprostirala se bo na vznožju hribovja Soromlo ob morju in bo imela zelo ugodno podnebje. Z gradnjo so že začeli. Iz tal rasejo obširni parki, nasadi in javni vrto* vi, grade se ceste in tudi ogromne palace, v katerih bodo imeli številni uradi svoje prostore, so že v delu. Tarn, kjer je dozdaj samevala skromna vas, bo v par letih "bobnel velikomestni hrup in trušč. Kakor se vidi hoeejo Avstralci pokositi še Amerikance v ustvarjanju poze* meljskih eudes. Po kitajsko. Na Kitajskcm se koljejo in morijo generali kar naprej. Znani straho* valee Cang*Tso*Lin je pri Mukdenu potolkel svojega nasprotnika gene* rala Kuo. V strah svojim nasprotni* kom je ukazal nositi po mestu Muk* denu nde umorjenega generala in njegovc žene. Sličnih grozot je pol* na v.sn Kitiijska. Človek bi mislil, da berc srcdnjeveške dogodke. dobi „Goriško Pratiko" za 1926, kdor plača naročnino (15 L) do 15. januarja 1926. Na delo! KDO VE? Na vrhu hriba je mož ustavil ko* rak. Premeri z očesom pot, ki jo je prehodil in potem se mu pogled vtopi v strme bregove na oni strani in v globel, ki jo zastira gosta megla. Kaj je tarn v tem neznanem svetu? So šumeče dobrave ali je /alostna pustinja? Cvetö tarn bo* gati vrtovi, šume li potoeki med žitnimi polji — ali se tarn leskeee mrtva dežela, pušeoba brez his in luči, kjer čuješ lc tuljenje volkov in presunljivi krik ptic*roparic? Kdo ve, kdo vc? ' Na vrhu hriba nam zastane ko* rak: Na prrvulu dveh let stojimo, v novo leto bomo stopili. Kam gre* mo? Tako nam pravi sree: Kdo ve, kdo ve? * * * Ej deklica, ki pritiskaš čelo na šipo za nageljni — morda boš letos že prstan dobila in boš šla v nov dom? Sreeno, sreeno! In fant, mo* can in slok kot jelka, uren v dclu in zdrav po sreu — kam? Kdo ve, ali ne boš ti, ki si rojen, da bi stra* žil in po koncu držal slovenski kmeeki dom, že v novem letu ko* pal kje v globinah francoskih rud* nikov... Tamkaj v Ameriki, tarn* kaj v Vestfaliji — več ne doseže jih naše oko! Pa deček je tu, pravi tol* minski pobie, ki poleti ovce pase in spomladi pišeali rezlia — kam? V šolo. Kaj bo s tcboi? Ali boš zrostel v moža, ki trpi in prenaša mraz in vročino, rane in zasramovanje, da le izroči trdno in pošteno hišo otrokom in slednjie daie raeun enc* mu samemu Gospodariu? Kdo ve? # * * Pa bi se sklonil k sreu sloven* skega naroda, da čujem, kako bije. Ali ga je strah novega lcta? Ali trepeče tako, kot je moralo trepe* tati sree Matija Gubca, našega kmečkega kralja, ko ie vidcl v og* nju žareti krono, ki mu io zasade v ponosno eelo? Kaj prinese našemu liudstvu no* vo leto? Sivi oblaki zagrinjajo vse nebo od kraja do kraja. Spomnimo se nekdaniih casov, premislimo vse slovcnske rodove, prašajmo naše pradede: Kam ste se zatekii, ko so kresovi naznanjali trpljenje in boj? — V cerkev, v trdni tabor vrhu gore, na sveti kraj, kamor ne stopi noga krivičnika. * * * Pa nehote sc prikrade misel, ki je ne maramo, ne maramo in se nam reži kot razklcnjcna mrtvaska. lobanja: Smrt. Do korenin ti vztre* peče sree: Kdo ve, kdo ve? V od* govor pa zazveni iz neskončnih daljav, z nebeških poljan glas bra* ta Frančiška Asiškega, ki oznanja, da bo prišel — On, ki je svet, njegovo sree hrani v sebi moč prcnovljenja za vse, tisto moč, ki bo nekoč na zemlji zopet povzdignila pravico in resni* co in potem bomo vsi očiščcni, lju* bill se bomo, ne bo več revežev ne bogatašev, ampak vsi bomo otroci božji..... GOSPODARSTVO. Žganjekuharjem. Zadnjič smo obljubili, da priob* eimo uradni odgovor o tem, ee smejo držati kmetje tudi še po 31. decembru 1925. lcta tropine doma, ee so jih prodali žganjekuharjem. Tega uradnega odgovora ni. Te* hnični finančni urad v Gorici pa je dal predscdniku zadruge v Do* bravljah g. Bone*ju izjavo, da sme* jo kmetje tudi še po 31. decembru držati tropine doma, če so jih za* drugi prodali za žganjekuho. Za* druga naj izda kmetu potrdilo, da je od njega kupila tropine, da se kmei labko izkaže s tem potrdilom nasproti finančni straži, ki bo po 31. decembru izvršila tozadevni prcgled. Enako potrdilo pa mora imcti zadruga tudi zasc. Tega na* vodila, ki ga je dal tehnični finan* čni urad v Gorici predscdniku do* bravske zadruge, naj se drže tudi vsi drugi žganjekuharji, da ne bo* do imeli sitnosti s financo. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. Kedaj se presaja sadno drevje? Sadno drevje je najbolje presa* jati v jeseni, koj ko dozori, to je v oktobru * novembru. Če zemlja ni zamrzla, ga je dobro presa jati tudi pozimi. Na vsak način pa je spomla* dansko presa j an je že kvarno. V tem slučaju je dobro, če se mu v jeseni ali pozimi vsaj prisuje. Konjerejci! Dne 5. januarja ob 10. uri pred* poldne bo v žrebčarni v Lipici javna 'prudaja. Na prodaj bo sedem kon* jev pristne lipiške pasme. Valuta. Dne 29. decembra si dobil za li/J za 1ÜÜ za 100 za 100 za 100 za 1 za 1 Novci za 100 franc, frankov belg. frankov švic. frankov češ.-slov. kron dinarjev sterling dolar po 20 frankov avst. kron 91 25 112.— 478.— 7350 4380 120.10 24.70 94.— 0.0343 do 91.75 Lir do 113.- Lir do 481.~ Lir do 73.80 Li', 44.- Lis 120.30 Lir 24.85 Lir 97.— Lir do do do do do 0.0353 Lir le ne kazal taktirke proti meni in Markežu! Joj, — ali naj mar pihava? Da, zakaj ta Markež ne piha več? Nekdo me sune od zadaj pod're* bra: >^Solo na pozavno — hitro — za božjo voljo — ali spite?« No, zdaj sem v pasti — čakaj, Mi* ha! — če te dobim — kaj pa je Mar* keža prijelo? Dvignem pozavno — hvala Bogu — slednjie sc je vendar spomnil na svojo dolžnost — tudi on jo dvigne. Zapiham kolikor mo* rem — tudi on piha — vse tiho! Na* pnem lica, da mi skoraj počijo — da mi oci kmalu privro iz glave — tudi Markež piha — grozno ga je videti! Ampak tiho je — grozno tiho ko v grobu. Med poslušalci se čuje priglušeno hehetanje. Na galeriji začno plos* kati in začuje se glas: »To je pravi »pianissimo«, bravo!« Zdaj pa — kapelnik potrka po pultu — in zabučijo trobente in ro* govi, gosli in piščali in kakor se že vse te reči kličejo — divja reka gla* sov se razlije črez najino polomijo. Potem zabrni zvoncc, zavesa se dvigne in igra se začne. Skušam se zmuzniti — toda že stoji sluga prcd menoj in mi namig* ne — tudi Markež, nesrečni mož stoji že pod njegovim varstvom. »Prosim, gospoda, počakajta tu v oblačilnici, gospod kapelnik želi z ! vama govoriti!« J Strmim v Markeža, Markež vame — ne morem več zadržati jeze. »Zakaj niste svirali, gospod!« za* grmim. »Zakaj niste vi svirali, spostova* ni?« »Ker sem osel,« se mi utrga, »ker zastopam svojega prijatclja Miho Trnovca, ne da bi imel kedaj po* zavno v roki — ker mi je naročil, naj vas posnemam.« »Čujte, to bi tudi jaz moral de* lati!« je dejal »Markcž«. »K*a*a*aj?« »Saj jaz nisem Markež, veste — Markež, revež, leži doma v postelji — prehladil se je. Sem ga že enkrat zaslopal — in njcgova žcna me je tako milo prosila, naj ga grem še enkrat zastopat — saj sem tako lepo posnemal pozavnista — ampak če vi ne igrate, vas ne morem posnemati — čujte, saj razumete?« Kaj je sledilo, o tem molčim. Miha in Markež bi že znala zapeii pesmi* co o i.em. Kmalu bi bila prišla s po* zavnc na boben. Jaz pa sem trdno sklcnil, da se bom odsihmal trdno držal bnbičine* ga nauka, da ne sprejmem stvari, ki so pretežke za moja ramena in pre* nežne za moja ušesa. Ljudevit Zt. Slovo starega leta v Brdih. (Šala na Silvestrov večer). Siaro leto: (sedi pri mizi, ki je ob* ložena s steklenicami in darovi): Oj negnil se je preko pisunih poljan moj zadnji tristopetinšestdeseti dan. In čuj! — že trka Smri na staroletne duri ob ti prebridki moji zadnji uri! A svet? — Oh, njemu ni. ta ura sveta, norčuje se z mene star'ga leta! In prišli so Ijudje iz vseh vetröv in vseh stanöv, nanesli mi v slovö so raznih teh dan rov. Likerji, vina in še take vrste medU cine naj lajšajo vse moje bolečine! In obračun Ijudje od mene iirjajo, želijo mojo naglo smrt, me zmirjajo. Odpravila sem ze Vipavce, Krašev; ce, Gorjune, pozdraviti imam šc zndnje Goriča? ne. So ti nnjvečji godrnjači, li rebulski strici, halo — le vstöpite — naprej prijafli Brici! (vstane). Brici: (vstopijo dobro razpolože* ni pojoč) Hej! Brda naša — pčvajte nocoj! Te Deum naj doni po svetu! Gospod daj večni mir in blaženi pokoj, pozdrav naš zadnji star'mu letu! Prvi Brie: Je čas, ej — slis'te vi, da se požurite da kmalu jo od nas odkurite. Drugi Brie: Poslanci mi nesrečnih briških brajd ti pravimo: zadosti je, zdaj hajd! Vsi Brici: Se zarotila proti tebi cela Brda, če nočeš z lepa — pojdeš z grda! Staro leto: Priljubi moji, ni odbila še polnoč in vam šc vlada moja stura moč! Navžijte se sladkosti mojega Silves? tra! »Naplc.šte se« po taktih mojega or* kestra! in rešili se boste vašega sekvestra! Scdaj pa kritiki, sodniki Brici življenje moje södite, vse po pra? vici! (sede). Brici: Besedo dajemo poslancu Toncu z Gmajnef Staro leto: Da čujem no te vaše briske drajne! Tonca: Staro leto upapolno, u golj'fivo^ staro leto si lažnjivo, ti si krivo, za to briško žalostno razmerje! Suafl 4. .»üORJSKA STRA2A« Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Zahvala. Dne 13. decembra t. l. je prevzvišeni goriski knez in nadškof blagovolil posvetiti našo novo cer? kev v Vrtojbi v cast prcsv. Srcu Jezusovemu. V prijctno dolžnost si šteiem, da pri tej priložnosti izrazm svojo iskreno zahvalo vsem ciniteljcm, ki so prišli v poštev pri zidavi naše nove cerkvc. V prvi vrsti bodi iz? rečena zahvala nasim občinarjcm, ki so se pri plebiscitu vsi odločili za eno cerkev. — Naše obeinarie so v njihovem sklepu potrdile in podpi? rale vse cerkvene in civilne oblasti. Tudi tem bodi izrečena prisrčna zahvala za njihovo razumevanje položaja. Obenem je čislano župan? stvo v Vrtojbi enotno nastopilo za eno cerkev. Sedan je županstvo pa je v olepšavo cerkve preneslo ob* einsko hišo ter jo dalo zidati poleg nove cerkve in jo odločilo za obrt- no šolo ter s tem dokazalo svojo naklonjenost za eno cerkev. — Isto? tüko zahvala cerkvenemu odseku, ki mi je vedno in povsod s svetom in delom Sei na roke za zidanje lc ene cerkve. Zahvala cele duhovnije pa gre »Vzpostavitvenemu uradu« v Go? rici, v prvi vrsti comm. d'Orlandu, ki je kot voditelj urada sprejel de? lo v svoje roke ter načrte in prora? čun dovršil v 40. dnevih; potem njegovcmu zaslužncmu nasledniku cav. Venierju, ki je s toliko natane? nostjo izvršil načrt g. Silvestri?;ja ; ter našima »Stavbenima zadruga? nw«, ki sta udejstvili to, kar so ji? ma drugi dali na papirju. — Bodi vsem, ki so količkaj prispevali k zgradbi našc cerkve, moia in moje duhovnije iskrena zahvala, a poleg eloveškega plačila tudi od Boga na* grada vsaj v veenosti. Frančišek Švara, vikar. Sv. Križ na Vipavskem. (Svež grob.) Pretresljiva vest se je raznesla v pondeljek v jutro po naši dolini. Smvtna kosa je pokosila in nam iztrgala dobro in plemenito sree, gospo Kristino Mrevlje. Pokoj? nica nam je bila poosebljena dobro? ta in ljubezen, zato jo bomo bridko pogrešali vsi, ki smo jo poznali. Bridko Te bo pogrešal, blaga duša, Tvoj soprog, ki Te je visoko cenil in spostoval. Bridko Te bodo po? grešali reveži, ki si jim bila velika dobrotnica. () smrt, kako si kruta! To pot si izbrala bogat plen. S Te? boj, draga Kristina, smo izgubili nenadonvestljivo dobrotnico. Žalu? joče množicc, ki so Te spremljale na Tvoji zadnji poti na pokopališee k sv. Ani, so živa priča Tvoje pie? menitosti. Kljub skrajno neugodne? mu vremenu so prlhitele množice od vseh strani, da vzamejo od Tebe slo? vo ter Ti izkazejo zadnjo ljubav. Trpka je naša bolest. Otrpnüa je roka, ki je delila toliko dobrot; otrp? nilo je sree, polno ljubezni do zati? ranih. Bila si skromna in tiha; Tvo? ja priprostost Te je priljubila vsem, ki pmo Te poznali. Zato plakamo danes z neutolažljivo žalostjo v srcu ob Tvoj cm grobu. Odpočij si, blaga žena, v domači slovenski zemljici, ki si jo iskreno ljubila. Spavaj mir? no, snivaj sladko do svidenja — nad zvezdami. Vsi, prav vsi, Te bomo ohranili v najboljšem spominu, Ti dobra in blaga! Dornberg. Ob svoji sestdeselietnici je daro? val g. Ignacij Križman »Slovenski Čitakiici« lir v>ü, za kar se mu društ? vo naiiskrenejše zahvaljuje in mu kliče: »Še mnoga leta!« Odbor. Iz Vel. Žabelj. Po vsestranskem prizadevanju za obnovitev prosv. društva, se nam je slednjie vendar'le posrečilo pri? veslati do eilja. Ustanovili smo si namreč društvo pod imenom prosv. dr. »Mladina«. Poscbno pobudo za obnovitev so nam dala naša dekle? ta, katera so si že prej ustanovila svoj dekliški krožek ter se potrudi? la, da so dobila vsaj začasni koti? eck. Sedaj po obnovitvi društva smo se preselili v skromni, a ven? darle stalni prostorček. Koj na obč. zboru je vplačalo vstopnino 20 moških elanov, a v dekliškem krožku jih je bilo 18, ta? ko, da tvori sedaj društvo 38 ela? nov in članic. Dekliški krožek je takoi dal duš? ka svojemu vcselju s tem. da je priredil »Miklavžev večer« s po? močjo nekaterih moških clanov, kar pa je tudi izpadlo v splošno zadovoljnost občinstva. Sedaj se vežbamo v petju in dramatiki, kar pa nam ni glavni smoter, ker preiti hočemo na razna koristna preda? vanja ter tako pokazati, da nam ni samo za veselice in zabave. — Pri nas so duhovi precei umer? jeni. Ako vlada med občani prija? tcljstvo in sloga, tudi uspehi ne iz? ostane jo: Za sv. večer nam je zapelo, Kot pelo bi angeljeev krdelo; Zapeli pesem sveto so zvonovi, Trije zvonovi lepi, novi. Tedaj zvonovi, lepi — novi! — Na predvečer božiča smo imeli slo* vesno službo božjo z zahvalno pe? smijo ter smo tako proslavili ta ve? seli dogodek. Na božični dan pa nam je preč. g. župnik pri pridigi prav lepo obrazložil pomen novih zvonov. Pri tej priliki moramo omeniti tudi, da ima pri tem največjo za? slugo nas dclavni g. župan, po ka? terega zaslugi se je delo pričelo in tudi srečno dokončalo. Občina si je sicer s tem naložila breme, toda s pomočjo nekaterih velikodušnih daroviilccv se je to breme obeini preccj olajšalo. Tako je n. pr. da? rovala gospa Justina Palik za mali zvon, a gg. Vinko Bat, Aloiz Jejčič in Merkelj Ferdo vsak po L 500. Po njih zgledu je tudi več drugih darovalo precejšnje svote, bodisi v denarju ali v vinu. Le tako naprej, draßi vaščani! Darujmo vsak po svojih močeh na? šim zvonovom, sai oni so najzve? stejši naši spremljevalci od rojstva do — groba. Kamnje. Številko za številko »Gor. Straže« sem hitel odpirat, radoveden^ da li prinese kako porocilo izpod Cavna. Pa nie in zopet nie. Res čudno, ko pa tarn v Kamnjah, kot smo svoi čas čitali, zidajo novo farno cev? kev... No, v veselje vsem po širnem svetu -lazpršenim znancem in prija? teljem kamenske fare sporočamo veselo blagovest: Veselite se z na? mi, ker v osrčju naše starodavne fare se dviga že nova stavba. popol? noma predelana in — skončana ctr? kev. Slabi preroki in -ck) zadnjega neverni Tomaži, ki so prerokovali, da jo bomo dve leti samo podirali, tri leta pa zidali, so se sedaj kar poskrili in umolknili. Kajti neveriet? no sieer, toda resnično je: petorica prerokovanih let se je skrčila v pe? torico — mesecev! Dne 21. jul. t. 1. se je prieelo z rwsenjem cele cerkve izvzemši severne strani in stolpa, — 21. decembra pa je bilo stavbinsko delo popolnoma končano. Dne 20 in 21. julija smo v stari cerkvi v zadnjc celo noč s pevajočo molitvi? jo dclali družbo nasemu Bogn ? jet? niku pred odprtim tabernakeljem, dne 24. dec. pa je postala nova cer? kev že nov Betlehem, živ taberna? kelj, nove jaslice, na katerih je sme? lo iežati božično Detece — Jezus. Predno pa se je to zadnje zgodilo, je preč. g. dekan iz Črnič v sprem? stvu duhovščine slovesno blagoslo? vil novo cerkev ter imcl primeren zgodovinski nagovor na veselo zbra? ne vernike, nakar je domači pevski zbor navdušeno zapel ganjivo Ki? moveevo pesem: »Pozdravljcn za? puščenih dorn«.... Da se je delo ru? šenja stare in zidanje nove cerkve tako nenavadno hitro zvršilo, se imamo zahvalili predvsem ljubemu Bogu za prelepo in üüodno vreme ter stavbcni zadrugi iz Vrtojbe in njenemu agilnemu predsedniku g. Alfredu Stepančiču. Seveda je cer? kev sedaj še gola in povečini praz? na. Na spomlad jo bo treba primer? no poslikati; trebalö bo novih or? gelj in pa — srebrnodoneeih zvo? nov — ogromni stroški! Da se bodo ti pokrili ali vsaj zmanjsali, se obra* čamo na vse dobre prijatelje in znance širom domovine in sveta, da priskočijo časti in slavi sv. Mihaela v Kamnjah na pomoč z dobrovolj? nimi prispcvki in darovi. Doseda? njim dobrotnikom v fari in zunaj nje, Bog in njegov slavni nebeški vojskovodja Mihael stotero popla? čaj! — Še enkrat tcrej veselo kli* cem: veselite se v duhu z nami in sreeno, blagoslovlj eno novo leto! ¦ * * Dne 6. decembra je po dolgem hi* ranju umrl itai. učitelj in tajnik g. Danijel Cortollczzis. Bil je blaga in mirna duša — kar je pokazal tudi njegov veličastni pogreb. V slovo sta mu govorila ob odprtem grobu: g. ravnatelj Semič in g. nadučitelj Vodopivec. Naj počiva v božjem mini! — Naši fantje so v zadnjem času kaj zelo vzljubili »Čolnič«. Pa ne toliko v smislu čitanja in orga? niziranja po društvenih pravilih ka? kor marveč v dobesednem pomenu besede, namreč da hitijo in plovejo s »čolničeni'< po morju iz domovine v tujino, kjer se baje cedi amerikan* sko mleko in med.... To je že neka? ka nalezljiva bolezen in strast, da vse mlado beži od doma s trebuhom za kruhom. Žalostno poglavje. o ka? terem bi se dalo veliko pisati!... Bog in Vaš angelj varuh vas spremljaj, dragi mladeniči, ter Vas konečno pripclji v večnovarno nebeško pri* stanišče! * * * (Gibanje prebivalstva.) Naša fara štejc 2000 duš. V letu 1925. j ebilo rojenih 50 otrok in si? cer 25 moškega in ravno toliko ženskega spola. Umrlo iih je 33. Oklicev je bilo 10; doma poročenih šest parov. Drugo leto v novi cer? kvi se obeta kaj več. Bovec. Malo se sliši in bere o tem pozimi zapuščenem bovškem okraiu. Je pa le dobro, da pride kaka novica v javnost, posebno sedaj, ko se bli? žamo sklepu starega leta. ' »Kakor velika družina« živimo v Bovcu je nedavno poročala »Edinost«. Mir, edinost in ljubezen gojijo ti edinja* ši, bolje povedano liberalci. »Nad? Brrci: Ti si krivo briške vse mi; žerije! Tonen: Mesdcev dvantnjst — hU mivski Tvoji so sinovi! TSrici: Mi pa ceo leto njih robovi! Tonen: Zimski junuar in njei{a bvatec februnv dala sta num milo zimo v dar. Briet: Brajde smo skopali in vse vinogrude, v zemljo posejali naše upe, naše nade Tonca: z žuljavo in neutrudljivo skrbno röko -— Brici: Kopäli, tokli trdo smo opos ko. Tonca: Rili v zemljo — v brazdah razorak brajde, kukor du se samo v zemlji srečo najde — In kur januar in februar sta nasadila Je pognalo toplo solnce marca in aprila, ¦zemlju koprneča se je oplodila. Ali prišti drugi tvoji so sinovi: Muj in junij in še julij — vsilopovi! Njih oblaki temnosivi preko vse de? žele siresaH viharje, blisk in grom in strele. In nevihte in vetrovi in dezevje! Brici: Oh uboge naše trte, naše sad no drevje! Tonca: Po strminah müeili smo se — »nwtt'tli vederju« — Brici: Dež nadlezni pa je nas po: dil domii! Tonca: Čresnje brali smo, ki so naš up in nas 'kredit — Brici: u razpokane od dc/.ja — ¦ula'b, oj slab prosit! Tonca: Toda — oj gor je — so Brda zadrhtela! Vseh ncsreč nesrečn — toča -prihrm melaf Brici: (vznemirjeni) Sedemkrat je klestala in nam je »tiu kla .tuča« nase brajde, vinograde, ki so naša pljuča! (z vzdignjenimi pestmi) Sedemkrat nesrečno leto — stara 'bttčii! Prvi Bric: Na ognjiščih oljčjc žgali smo v durilo da bi use oblake sive razkadilo. Drugi Bric: Po vseh Brdih je ¦»zvonilo gvom«, lupili zopet briško io industrijo razvili. Tonca: Ko smo čespije kranjske, istrijanske nalupili, Brici: smo pod kad "široko fih po; krili. Tonca: Ko smo z žveplom vse jih pokadili, 'Brici: N>a ipiconih smo na solncu jih sušili (vcdno oponašajo delo.) Tonca: Ko zvečer domači in so; sedje smo se zbrali, Brici: smo te česplje vsc lepo spenčali, jih natö poglädili, zrahljali in otroci — »sraka ieče« se igrali, fanije se z dekleti šalili, smejali. Tonca: Ko imeli smo spenčane vse picone — Brici: smo te česplje spravili v ka* sone. Tonca: A nazadnje jih z očmi še poljubili! Brici: In natö kasone smo zabili! Tonca: Češparji so peli, vriskali, se veselili češparji presrečni so ze likof pili — In potem v oktobru mi smo vende; mali, Brici: smo poprokali, zmasfili in sprešali. Tonca: Redki so, ki polni so sire; 4ini. Brici: Drugi brittje zevajo v praz; nini. Tonca: A nekdaj zare's je lustno b'lo za Brice. 'Brici: :Po kletčh äumele polne so lodrice! Tonca: Tudi južno vino ve prodi; ra med Slovence, ki nad našim moč imä 'le konkuren; ce. &alostne so letos vse kleti. fBrici: Vino pa le čaka in stoji. Tonca: Je svet Martin vabil že vse dni. »ÜORJSKA STRAZAi Stran 7 Srecno in veselo novo leto 1926 voščif© vsetn svojim cenjenim odijettioleenn!, gjostom, sorodniltoiii, prije&tfeljem In znancem ^ Gorlcf In no dezeü n&slednje tvrdke« asalogie, knjig^rne, Rrojaicnlce, gro&tälne, restavracije, posestnilci ltd. SfidL Katoliska knjigarna Svečarna Zaloga devocijonalij Goricu (Moniova kišii) Via Carducci 2 Horvat Josipina klobučiirnu Gorica Via Oberdan 15 (naspvoti trga z zelenjavo) Ivan Temil noiixr in brusar Gorica Via Carducci 6 Andrej Golja irgovina z lesenim blagom Goricii Piazza Vittoriü (Travnik) 22 Mavrič Andrej trgovec z manufakturo Gorica Via Carducci 3 Peter Murovec Irilovina z ogljem in drvmi Goricu Piazza de Amicis Reščič Ivan ilostilničar Gorica Piazza de Amicis 11 Josip Valentinčič pekovski mossier Gorica Via Rüstello Ruggero Venuti zaloga munufakiure Gorica Corso Verii 19 „Zadružna Zveza1 v Gorici Corso G. Verdi 37 Mihael Kozman irgovina z lesenim blagom Goricu Via Rastello 27 Giuseppe Massig zaloga tkanin Gorica Corso G. Verdi 18 Jakob Bratuž odlikovana pekarna in slaščičarna Gorica Via Marneli 6 Anton Koren nasl. zaloga porcelana, šip in kuhinjske posode Gorica Via Carducci 4 Trevisan Umberto gostilna pri Marziniju Gorica Corso G. Verdi 1 Maks Petrovčič V.astilna pri »Maksu« Gorica Via S. Giovanni L. Vida Hotel »Zlati Jelen« Gorica Via Siretta Rudolf Knez irgovina z manufakturo Gorica Piazza d' Amicis 13 G. Ussai trgovina s čevlji Gorica Via G. Oberdan 15 in Piazza della Vittoria 28 Teodor Hribar nasL irgovina z manufakturnim blagom Goricu Corso G. Verdi 32 Josipina Podgornik »Hotel Central« Gorica Corso G. Verdi 32 Ottilia Callig ar is modislka Gorica Vin Mameli 6 Angelj Kodric trgovina jestvin Gorica Via Morelli 4 Rudolf Saksida irgovina jestvin Gorica Piazza de Amicis (nn Kornu) Sfiligoj Josip üostina »AI bon Furlan« Gorica Via S. Giovanni 8 Vinarska Zveza Gorica Via Formica I (iik Koma) J. in Pavla Kamenšček gostilna s prenočisčem Gorica Piazza de Amicis 8 Prinčič Karol gostilna Gorica Via Dogana 3 Andrej Fiegl Rostilnu Gorica na Travniku 12 Tvrdka /. Cociancig znloga čevljev Gnricii Corso G. Verdi Čevljarska zadruga Mircn Roiich & Felberbaum irgovina z manufakturo Gorica Corso Verdi 7 Josip Kersevani trgovina s šivalnimi stroji Gorica Piazza Duomo 9 (desno) Martin Okretič mlinar Nabrežina Tvrdka Anton Kustrin trgovina z jestvinumi Gorica Via Carducci 25 Peter Cermel/ trgovina s kolonijalnim blagom Gorica na Kornu Josip Lipicer izdelovatelj cerkvenih posod, orodja itd. Gorica Via Morelli 17 Giuseppe Culot irgovina ignič Gorica Via Rastello 2 Stran 8 »GORIŠKA STRA2A« Brata Abuja zaloga vina, žganja in špirita Goricu Via S. Antonio 4 Anton Breščak zaloga pohištva Gerica Via Carducci 14 Clede & Stecctr elektrotehnični in vodovodni inste.later Goricu Coriio Vitt. Em. 111. h Fotograf A. Jerkič Gorica Corso Verdi 36 Leopold La rise khibučnrnn Gorica P. Cnvour 2 Zadružna trgovina v Batujah Ant. Malnič Restavracija „Tri Krone" Gorica Via Carducci 12 Agiiirajte za našo ,STRAŽO< od hiše do Eiiše, naročajte jo skupno. Diplomirani zoboteh- nični ambulatorij - - RUDOLF BREZIGAR v Gorici Via Mameli 5. 1 nst. sprejema vsak dan od 9-12 in od 2-5. Delo zajamčeno !! !! Za man] premožne po znižanih cenah. ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Stolpne ure najmedernejšega sistema ki se navijajo vsa- kih 8 dni imam v zalogi Franjo Štolfa, urar Komen na Krasu ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/IL od 9. do 12. in od 3. dO 5, V IDRIJI vsako prvo in tretjo so boto in nedeljo v mesecu (ok;-. hranilnica). Stolpne ure Tovarniško zastopstvo ene najboljših to- varen za stolpne ure, ki se same navijajo in regulirajo. Uteži jako lahki, od 25 ki- logramov naprej. Raznovrstne druge ure za kapelice, občine, sole, samostane, vojašnice, železnice, tovarne, vile i. t. d. Pri vseh urah največja preciznost z večletno garancijo. Prodaja se tudi na letne obroke. - - Glavni zastopnik za GoriŠko Jakob Suliflo], urar, Gorica Via Carducci 19 (prej Gosp. ulica 19) POZOR! Tvrdha Anton Terpin I Gomp. manufakturna trgovina, Gorica, Raštelj 10 je sedaj za božične praznike in novo leto otvorila razpro- dajo velike zaloge blaga po tovarniških cenah. Potrt neizmerne žalosti naznanjani tužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga Terezija Leban dänes ob 12. uri previdena s sv. zakramenti po dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki pokojne se prepeljejo v Ceirtek dne 31. decembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Corso Verdi 32 na goriško pokopališče. Gorica, dne 29. decembra 1925. France svetnik Leban, soprog, v lastnem in imenu vseh sorodnikov. Zahvala. Povodom nenadne in nenadomestljive smrti našega predob- rega očeta, svaka, brata, strica itd. tfc Antona Podgornik-a mojstra-kovača in posestnika, umrlega dne 21. decembra, poko- panega 23. decembra, čutimo globoko dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili našega nepozabnega očeta na njegovem zadnjem potu, predvsem preč. duhovščini in celokupnemu županstvu občine Vrtovin. Naj bo še v nadalje pri- poročen Vašej molitvi, za kar Bog povrni ! Vrtovin, dne 23. decembra 1925. Žalujoče družine: Podgornik, Kandus in ostali sorodniki. Zahvala Najprisrčneje se tern potom zahvaljujemo vscm ki so nam z innogo- brojnimi dokazi iskrenega sočutja ter izrazi odkri alja povodom smrti naše nepozabljene manic in taščc gospe:^ >¦¦?... ."„>¦•;?.:;" v'r-'^': Marije wd. Toroš roj. Kuriin skuiali olajšati neznosno bol. F^-ülfiiSSl^* ¦/¦ "'^ $**?¦- Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. gösp. kuratu Müanicu za več- kratne obiske in tolažbo pri pokojnici, kakor tudi preč. gg. duhovnikom iz Fojane, Kozane in Vipolž za pogrebna opravila. — Nadalje se zahvaljujemo družini Zucchiati-Perin za poklonjeni venec, ter koneeno 'vsem onim, ki so v tako miiogobrojriem številu spremili pokojnico na njeni zadnji povi. Srčna hvala vsem ! Medana, dne 25. decembra 1925. Družina Toroš. 0 priliki nenadomestljive izgube naše preljube mame JHarije M Torkar roj. Kotau si štejemo v našo posebno dolžnost zahvaliti se preč. domačemu g. župniku za dušno tolažbo, g. drju. Gentiliju in vsem dragim sorodnikom, učiteljstvu, znancem in domačinom, posebno pa dorn. pevskemu zboru za v sree segajoče nagrobnice. Vsem tem in dru- gim sreem bodi stoterokrat povrnjeno. Podbrdo, dne 26. decembra 1925. ŽalujoČa družina. Flačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev,mačk veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Dßlavnica zs strojenje in baruanje ¦=«««¦ NihČe nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni jn«slovl „Mundlos" šivalni st roj \ „Göricke" dvoliolesa, motorini „Fiam" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 IHehanična delavnica, Piazza favour štev. S.