LETO XL., ŠT. 7 Ptuj, 19. februarja 1987 cena 100 dinarjev YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA m VSEBINIE: Kako smo porabi/i denar 2. samoprispevka (stran 2) Regres — pomoč ali breme? (stran 2) Večer ljudskih pesmi v Markovcih (stran 4) Še o razstavi v Cankarjevem domu (stran 5) Reportaža iz Crans Montane (stran 7) UVODNIK Slovenija je nekaj posebnega! Dejstvo je, da so razlike med republikami in pokrajinama Ju- goslavije izredno velike. Dejstvo je tudi, da se med sabo premalo poznamo. Spoznavanje temelji — žal — vse prevečkrat na negativ- nih pojavih v posameznih okoljih, posledica tega pa je, da se zaradi tega še manj poznamo. Prejšnji teden je skupina novinarjev iz Srbi- je, Vojvodine in Kosova obiskala severovzhodno Slovenijo in vsak od gostov je ponovno poudaril, da je Slovenija nekaj posebnega. V pogovoru s predsednikom RK SZDL Slovenije Jožetom , Smoletom so novinarji zvedeli mnogo pomembnih in zanimivih in- formacij o slovenskih predlogih v zvezi s civilnim služenjem voja- škega roka, proslavljanjem štafete mladosti, božičem in drugimi, pomembnimi vprašanji. Jože Smole je novinarje prosil, naj vendarle '■ enkrat prenehajo s pisanjem o Sloveniji kot nečem posebnem v Ju- goslaviji. Toda, novinarji so menili drugače. Dejali so, da so se v treh dneh prepričali, da Slovenija je drugačna od ostalih republik in pokrajin, da je nekaj posebnega. Ob tem so zatrdili, da so te poseb- nosti pozitivne in jasno je, da so posledica velike odprtosti te repu- blike do zahoda in vzhoda. Mnogi slovenski predlogi, ki so v zvezni skupščini naleteli na odpor (kot na primer pobuda za dvo oziroma štiriletni mandat funkcionarjev) so bili čez leto ali dve sprejeti tudi v ostalih okoljih. Čeprav so razlike med posameznimi deli Jugosla- vije zgodovinsko in kulturno pogojene, bi jih morali v minulih štiri- desetih letih bolj zmanjševati kot smo jih. To pa bi lahko brez dvo- ma v največji meri storili novinarji, so sami ugotavljali. Obisk novinarjev je organiziralo Društvo novinarjev Slovenije na pobudo kolegov iz Srbije. Pokazalo se je, da je bila pobuda ume- stna in dobrodošla, posebej še zaradi prej omenjenih predlogov Slo- venije. Kljub številnim člankom in oddajam o slovenskih pobudah so še zmeraj nerazjasnjene stvari, ki so jih razjasnili predstavniki Maribora, Lendave in Ptuja ter seveda predsednik RK SZDL. Zanimivo in najbrž logično je, da so novinarji iz Srbije, Vojvo- dine in Kosova med obiskom odkrivali tudi skupne točke Slovenije in ostalih republik. Skupna so prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih, za pospešeno zaposlovanje, za sožitje narodov in narodno- sti, za odprtost v svet in tako dalje. Ob tem pa so seveda ugotovili, da je Slovenija kot običajno korak pred ostalimi. Jasno je, da si v treh dneh ni mogoče ustvariti celotne slike o dogajanjih v eni repu- bliki, posebno še, če so vtisi nadgradnja poprejšnjih — točnih ali netočnih spoznanj o Sloveniji, oblikovanih na podlagi pisanja tega ali onega časopisa. Brez dvoma pa je obisk velik prispevek k boljše- mu, korektnemu informiranju jugoslovanske javnosti o Sloveniji, pa naj gre za republiko kot tako ali za pobude, ki prihajajo iz tega najsevernejšega dela Jugoslavije in pogosto brez potrebe burijo du- hove. Predvsem zato, ker so mnogokrat napačno interpretirane. Vendar, ne zmeraj po zaslugi novinarjev, mnogokrat tudi zaradi premalo točnih in argumentiranih izjav politikov. Nevenka Dobljekar K_.____._^ Montaža telefonske centrale v upravni zgradbi temeljne organizacije za PTT promet v Ptuju so v ponedeljek, 16. februarja, pričeli z montažnimi deli vključevanja naročniškega dela dodatne Iskrine centrale sistema Crosbar. Predvidevajo, da bo montažna ekipa za telekomunikacije delo opravila v treh mesecih, nakar bodo postopoma pričeli s prikla- planjem posameznih naročnikov. Tako bosta Ptuj in bližnja okolica dobila možnost za 2000 novih telefonskih priključkov, s čimer bo lokalni telefonski sistem bistveno razbremenjen. Foto: M. Ozmec Letos že 76 primerov vodenih koz v ptujskem otroškem dispan- zerju so imeli to zimo relativno »zdravo« obdobje. Prehladnih obolenj je bilo malo, sedanja otoplitev oziroma deževje pa sta to sliko »popravila«. Največji obisk imajo običajno v marcu, Yo se zima že poslavlja in ko od- pornost pade. Predlansko leto so v decembru zabeležili manjšo epidemijo škr- latinke, letos pa so se v prvih tednih bolj izkazale vodene koze. Doslej so, kot je povedal vodja dispanzerja dr. Erik Šolman, imeli že 76 primerov. Lani jih je bilo v celem letu 185. Take in po- dobne bolezni se ponavadi poja- vijo, tam, kjer so večje skupine otrok in v določenih obdobjih, ko se število odpornih zmanjša, oziroma je malo takih, ki so to bolezen že preboleli. Letos so se prvič lotili tudi ce- pljenja otrok brez dodatnih va- bil, kot smo že zapisali v eni od prejšnjih številk. Odziv je več kot dober, vendar še vedno ne tak- šen, kot so pričakovali. Bodo pa s takšnim načinom dela nadalje- vali, saj jim omogoča in zagota- vlja novo kakovost pri delu, ki si jo vsi močno želijo. Največ ima- jo od tega starši in njihovi otroci, skupna družbena skrb naj bi bili zdravi otroci, za kar si je potreb- no prizadevati vedno in povsod. Naši otroci so cepljeni v 98 odstotkih, kar je več kot odlično. 100 odstotni rezultat je skoraj ne- mogoč, saj so tudi otroci, ki ne smejo biti cepljeni. Priložnostno cepljenje bo sčasoma nadomesti- lo redno cepljenje. V februar- skem ciklusu so po oceni cepili okrog 1900 otrok, od tega pribli- žno 500 otrok, ki so bili lani si- stematsko pregledani. V tem obdobju v dispanzerju tudi že zbirajo prijave za letova- nje predšolskih in šolskih otrok v zdravstveni koloniji v Punatu in y Zidanškovem domu na Pohor- ju. V poštev pridejo vsi otroci, ki pogosto obolevajo na dihalih in so stari več kot štiri leta. Letos naj bi v zdravstveni koloniji leto- valo 85 otrok, vendar glede na iz- kušnje iz preteklih let tega števila ne bomo dosegli. Pogosto se starši ne morejo odločiti za to obliko preventive, ker se nočejo ločiti od otrok, »odpori« pa so tudi pri otrocih samih. MG Volilno programska seja je prestavljena Na občinski konferenci ZSMS so se odločili, da napovedano volilno programsko sejo presta- vno z današnjega dneva na 5. «iarec. Prestavili so jo zaradi pri- P''ave dodatnega gradiva, s kate- ""1 bodo mladi dobili boljši pre- i dela ter konkretnejše pro-i grame in usmeritve občinske or-1 ganizacije. d. 1. ' Programska seja sindikata v torek, 17. februarja, je bila v nK?"^" letna programska seja oocinskega sveta ZSS Ormož, na ^aten so ocenili enoletno delo in pPrejeli program dela za letos. ^8 tega so obravnavali in sln^^^L ^^^^"tarni sklep ter po- vw ° organiziranosti in delo- anju občinskega sveta ZSS Or- ' ^'"^dsedstva, delovnih teles Občinskih odborov sindikatov delavcev dejavnosti. , Jjrogramsko sejo so zaključili s viio r"'''"' ^P^«^^"j' i" Podelit- J" priznanj bratstva in prijatelj- - Šmarje pri Jelšah 86. *^ MG, Dvojezično šolstvo — slovenski fenomen Novinarji iz Srbije, Vojvodine in Kosova, ki so jih od 12. do 14. februarja gostili slovenski novi- narji v Mariboru, Lendavi in Ptuju, so bili najbolj presenečeni nad dvojezičnim šolstvom v Len- davi. Tam so obiskali edino dvo- jezično srednjo šolo na svetu, prisostvovali učni uri in se pogo- varjali z vodstvom šole o organi- zaciji takšnega pouka. Zvedeli so, da brez pripravljenosti širše družbene skupnosti in ljudi, ki žive na narodnostno mešanem območju, takšne šole ne bi bilo. Pomembno je sožitje med Slo- venci in Madžari, ki so ga s spe- cifičnim šolskim sistemom utrje- vali kar 28 let. Posebno presene- čeni so bili gostje ob podatku, da se tudi Slovenci uče jezika manj- šine. Sicer pa je med novinarji nale- tel na največji odmev pogovor s predsednikom RK SZDL Jože- tom Smoletom, ki so ga povpra- šali o vseh spornih vprašanjih, ki tačas burijo — marsikdaj po ne- potrebnem — širšo jugoslovan- sko javnost. Predvsem so se po- zanimali kako bo letos v Sloveni- ji s štafeto mladosti, kakšna so uradna mnenja o alternativnih gibanjih, bila so tudi vprašanja v zvezi s kabelsko televizijo, s civil- nim služenjem JLA in o božičnih čestitkah. Novinarji so zvedeli tudi, kaj mislijo nekateri sloven- ski gospodarstveniki o vlaganjih na manj razvitih območjih v Ju- goslaviji, kako v Sloveniji uresni- čujemo politiko hitrejšega razvo- ja manj razvitih in se seznanili z gospodarskimi rezultati treh veli- kih organizacij — Tama, Ine naf- te in Mesokombinata Perutnine — ter o njihovih razvojnih per- spektivah. N. Dobljekar Jože Smole se je srečal s srbskimi, vojvodinskimi in kosovskimi novinar- ji v ptujski Perutnini, (foto L. Cajnko) Požrešnost in neodgovornost? Vse težje družbeno ekonomske razmere so pravgotovo pustile močan negativni vpliv tudi na razmere v gospodarstvu ptujske občine. Stanje je toliko bolj za- skrbljujoče, saj se že jasnijo prve številke lanskih poslovnih rezul- tatov. Te pa kažejo na to, da se bo lanskim petim zgubašem v občini letos pridružil še kateri. V temeljni organizaciji Lesna indu- strija Ptuj je stanje tako breziz- hodno, da verjetno sanacijski ukrepi ne bodo več zalegli in bo treba iskati rešitev, žal spet v ste- čaju. Čeprav je nesporno, da ne gre več le za slabo gospodarjenje v posameznih kolektivih, ampak za slabo gospodarjenje celotnega jugoslovanskega gospodarstva, je velik del krivde za takšno — skrajno resno stanje pri nas treba vendarle pripisati ravnanju posa- meznih kolektivov, kjer imajo naj-večje težave. Eden bistvenih negativnih pojavov v lanskem le- tu je pravgotovo nepravilna deli- tev dohodka, oziroma enostavne- je povedano — požrešnost posa- meznih sredin, ki so si delile več dohodka, kot so ga ustvarile. V devetih mesecih lanskega le- ta je od 79 ozdov in tozdov v ob- čini Ptuj bilo kar 32 takšnih, ki so grobo kršili omenjena delitve- na razmerja, torej so trosili pre- cej več, kot so ustvarili, kar je v popolnem nasprotju z zdravo ekonomsko logiko. Žal je tudi v ostalih 47 organizacijah v lan- skem letu ugotovljena nenormal- na rast osebnih dohodkov, ki je dosegla kritično točko prav v de- cembru. In ker omenjena rast OD ni bila odraz vloženega dela in sredstev, ampak le nekakšne- ga brezglavega tekmovanja med kolektivi in sorodnimi branžami, pa tudi posledica strahu pred za- mrznitvijo osebnih dohodkov (o čemer je bilo sicer večkrat govo- ra tudi v zvezni skupščini), smo tu, kjer smo. Ponekod do vratu v težavah in tonemo še globlje. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je do vseh kršiteljev sklenil ukrepati ostro in enako. To pa pomeni, da bodo vsi kolektivi, ki so kršili svoje samoupravne akte, oziroma izplačevali višje osebne dohodke od dovoljene rasti, mo- rali presežek vračati v prvih treh mesecih letošnjega leta. Z drugi- mi besedami — v tem obdobju si »kršilci« ne bodo mogli zviševati osebnih dohodkov glede na zvi-j sevanje življenjskih stroškov v le- tošnjem letu. V lanskem letu je ptujsko go- spodarstvo doseglo 5,4 odstotno rast fizičnega obsega proizvod- nje, kar glede na razmere niti ni tako neugodno. Nerazumljivo pa je, da so osebni dohodki rasli re- alno od 20 do 30 odstotkov. Če k temu primaknemo še tehnično zastarelost proizvodnih naprav našega gospodarstva in nizko produktivnost, potem lahko letos pričakujemo še slabše stanje kot lani. Ob vsem tem pa je še najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da se kljub izvajanju (bolj slabih kot dobrih) sanacijskih programov in drugim ukrepom izgube še povečujejo. Novi zakon o sanacijah, ki velja od 1. januarja letos, je sicer od- govornost na tem področju pre- cej zaostril in odpravil dosedanje »lažne sentimentalnosti«. Kljub temu pa so v delovnih kolektivih z motnjami v poslovanju dolžni še sami zaostriti odgovornost di- rektorjev in kolektivnih poslo- vodnih organov, predvsem pa poostriti tudi pozornost pri od- krivanju vzrokov in motenj ter pravočasno in kar se da učinko- vito ukrepati. Ko bodo čez nekaj dni (ali tednov?) znani rezultati zaključnih računov, bo treba k sanacijam vsekakor pristopiti bolj resno in ODGOVORNO. Naključnostim in sklicevanjem na vedno višje cene (torej obje- ktivnim vzrokom) mora enkrat odklenkati. Martin Ozmec SODELOVANJE IN ZAUPANJE MED PTUJEM IN VARAŽDINOM Zveza sindikatov ima v našem družbenem razvoju vse pomemb- nejšo vlogo. Mora biti na strani delavcev, varovati in zastopati njihove interese, vendar ne more biti v opoziciji, temveč v vlogi aktivnega sooblikovalca razvoja socialističnega samoupravljanja. Če hoče Zveza sindikatov to vlo- go učinkovito opravljati, mora obvladati ustrezne metode politi- čnega dela med delavci in izpo- polnjevati te metode tudi z izme- njavo izkušenj. To je bilo glavno vodilo za sre- čanje članov predsedstev občin- skih svetov ZSH Varaždin in ZSS Ptuj, ki je bilo v petek, 13. februarja, v Ptuju. Po izmenjavi izkušenj pri delu in predstavitvi problemov v obeh občinah, to je bilo v delavskem domu Franca Krambergerja, so obiskali še de- lovno organizacijo Perutnina Ftuj in Srednješolski center Du- šana Kvedra. V Perutnini so predstavniki te, v ptujski občini trenutno najuspešnejše delovne organizacije, seznanili goste iz Varaždina z gospodarjenjem in razvojem ter o delu družbenopo- litičnih organizacij, Varaždinci pa so spregovorili tudi o gospo- darjenju v njihovi delovni orga- nizaciji KOKA, ki s Perutnino sodeluje in je z njo v mnogočem primerljiva. V SŠC Dušana Kvedra je sin- dikalne delavce iz Varaždina navdušil ogled sodobno oprem- ljenih učilnic, zlasti delavnic za izobraževanje v proizvodnih po- klicih. Podrobneje o srečanju na 3. strani. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. februar 1987 — TEDNIK Največ o uresničevanju planov Največ pozornosti so delegati poslovnega odbora PE KBM v Ptuju na seji 13. februarja namenili poročilom o poslovanju PE in banke v prejšnjem letu. Poslovna enota je v tem obdobju več kot po- dvojila bilančno vsoto. Sredstva je pridobila predvsem z zbiranjem di- narskih in deviznih vlog občanov, ki predstavljajo v bilančni vsoti že skoraj polovico vseh sredstev (48,5%). Kljub vsem težavam in omejitvam sta KBM in PE Ptuj v prejš- njem letu vodili relativno dinamično naložbeno politiko, saj sta ob- čutno povečali investicijska vlaganja, poleg tega pa sta zagotovili ustanoviteljicam potrebna sredstva za tekoče poslovanje. V prejšnjem letu je poslovna enota prednostno obravnavala le naložbe, ki pospešujejo izvoz na konvertibilno področje s pozitivnim neto deviznim učinkom in proizvodnjo osnovnih kmetijskih proizvo- dov oziroma hrane. Odobrila je 1.552 mio dinarjev dolgoročnih kredi- tov, kar je trikrat več kot v letu 1985. Na seji so razpravljali tudi o načrtu uresničevanja srednjeročne- ga plana PE in KB Maribor v tem letu, osnutku sprememb samou- pravnega sporazuma o ustanovitvi LB, Kreditne banke Maribor; se- znanili pa so se tudi z gradivom za 13. sejo lO KB Maribor. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili, da bo 4. seja konference delegatov PE Ptuj 23. februarja. Več o razpravi in o sklepih poslovnega odbora bomo poročali v na- slednjih številkah. Osnutek je dober! Pododbor občine Ptuj pri MGZ za Podravje je na seji v prejšnjem tednu razpravljal o os- nutku družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini F*tuj v ob- dobju 1987—1990. Seji je priso- stvoval tudi Nenad Cižmarevič iz MGZ, odgovoren za drobno gospodarstvo. Menil je, da je os- nutek dobro sestavljen v primer- javi s podobnimi dokumenti. Dopolniti ga bo potrebno le v nekaterih delih. Podrobneje naj bi dogovor opredelil kreditiranje in informacijski sistem ter po- dročje izobraževanje za potrebe drobnega gospodarstva. Več članov je tudi predlagalo, da naj bi z ustreznim dokumen- tom določili obrti, ki jih bodo razvijali v letih do 1990. Neznan- ke so tudi glede celovitega turi- stičnega razvoja in kmečkega tu- rizma. Javno razpravo o osnutku družbenega dogovora o pospeše- vanju drobnega gospodarstva v «bčini Ptuj, ki naj bi se zaključila v prejšnjem tednu, so podaljšali, saj sta v prvem roku pripombe dala le MIP in samoupravna sta- novanjska skupnost. Pododbor je ocenil tudi delo v zadnjem četrtletju prejšnjega leta in ga ocenil kot uspešno. Obliko- val je stališča glede razvojnih programov AGIS-a in EMONE KK Ptuj, ekologije in izobraže- vanja ter družbenega plana obči- ne Ptuj za letos. V zvezi z ekolo- gijo bo MGZ za Podravje organi- zirala enodnevni seminar o rav- nanju s posebnimi odpadki, ki bo 26. februarja na tehniški fa- kulteti v Mariboru. Janez Pičerko, predsednik po- dodbora, je na seji tudi poro- čal, da član pododbora Viki Cvetko tako dolgo ne bo priha- jal na seje, dokler ne bodo re- šena vprašanja glede izobraže- vanja za potrebe drobnega go- spodarstva! REGRES — POMOČ ALI BREME Precej skrbi, nejevolje in kritik je v teh dneh namenjeno spremembam pri regresih za mineralna gnojila, semenski material ter zaščitna sredstva. Skrbi nimajo kmetovalci, temveč kmetijske delovne organizacije. Do konca lanskega leta so regres za vse omenje- no pri zvezni blagajni uveljavljali proizvajal- ci reprodukcijskega materiala. To je pomeni- lo, da so kmetijske delovne organizacije pre- jemale umetna gnojila po 30 odstotkov nižji ceni, seme po 20 in zaščitna sredstva po 10 odstotkov nižji ceni. Prav tolikšni so namreč odstotki regresa za posamezne vrste naštete- ga reprodukcijskega materiala. Kdo ve iz kakšnih razlogov je prišel iz Slo- venije predlog, da bi prejšnji zakon o regre- sih spremenili in potrebno je bilo menda kar precej prizadevanj naših delegatov in vpliv- nih mož, da so na mestu sprejemanja zako- nov s predlogom uspeli. Niso pa uspeli v ce- loti, namreč tako, da bi bili v bodoče deležni regresiranega nakupa reprodukcijskega ma- teriala le družbeno kmetijstvo in zadružno organizirani kmetje. Sedaj je zakon tu in kar težko je znova predlagati njegovo spremembo. Takšno ali drugačno rešitev pa bo vendarle treba najti, saj smo si skuhali precejšnjo godljo. Ob tem se nam lahko znova smejejo še vrabci na veji. Če vzamemo za primer samo regres za umetna gnojila, ga je do konca lanskega leta uveljavljalo 11 jugoslovanskih proizvajalcev. Po novem ga bo moralo uveljavljati kar okoli 2.400 kmetijskih organizacij. Po dosedanjih izkušnjah je bilo potrebno od zahtevka do iz- plačila regresa čakati nekaj mesecev. Ob toli- ko večjem administriranju, zaradi 2 tisoč in nekaj več zahtevkov, se bo čas od poslanega zahtevka do izplačila regresa povečal. Neka- teri predstavniki ptujskega kmetijstva govori- jo o šestmesečnem, drugi o še večmesečnem čakanju. V kmetijskih zadrugah, kjer bo po- trebno uveljavljati regres za celo vrsto sicer manjših količin semena, zaščitnih sredstev in različnih umetnih gnojil, pravijo, da bodo morali za vso to delo zaposliti novega delav- ca. -4Co smo povprašali v ptujskih delovnih or- ganizacijah s področja kmetijstva, smo izve- deli za osupljive podatke. V kmetijski zadru- gi Lovrenc nabavijo letno okoli 2 tisoč ton umetnih gnojil. Ce vzamemo srednjo ceno teh gnojil lahko približno izračunamo, da bo- do njihovi zahtevki po regresu znašali nad 40 milijonov dinarjev. V kmetijskem kombinatu, kjer porabijo let- no nad 10 tisoč ton gnojil, ogromno semena in zaščitnih sredstev so nam komercialisti in finančniki na hitro izračunali, da bodo njiho- vi zahtevki znašali med 250 in 300 milijoni dinarjev. V starih dinarjih gre za 25 do 30 mi- lijard. Ta sredstva bodo za čas od poslanega zah. tevka do izplačila regresa predstavljala veza, na obratna sredstva. Krediti za ta sredstva se obrestujejo z nad 60 odstotki, polletno čaka. nje na ta denar pa pomeni najmanj 50 odstot. no razvrednotenje teh sredstev. Ce seveda optimistično računamo na samo 100 odstot, no inflacijo. Tako lahko mirno trdimo, d* učinka regresa v tako zamotanem izplačeval nju kmetijstvo ne bo čutilo. Prej velikanskd in usodne posledice na še šibkejši finanči« položaj. j Zasebni kmetovalci bodo reprodukcijska material še naprej kupovali po ceni z odbiti kom regresa. Denar do polne cene bo torej založila njihova zadruga. Toda zadruga jcJ kmetova in finančne izgube, ki jih bo pri tenj imela, bodo slej ko prej prizadele tudi njene, ga člana — kmeta. Tudi ostale organizacije s področja kmetijstva so del našega življenja in dela in ne more nam biti vseeno, kako se jim godi. S hitrim ukrepanjem bo mogoče sicer vso zadevo nekoliko omiliti, o tem precej razpra- vljajo na republiški ravni. Pa je kljub temu dovolj poučno in drago že spoznanje, da z nenehnim spreminjanjem utečenih odnosov škodujemo sami sebi. Koliko odločitev smo že sprejeli, ne da bi prej temeljito razmislili o njihovih posledicah. J. BračiČ Aktivnosti v ptujskih sindikatih Razprava o samoupravni organiziranosti združenega dela V osnovnih organizacijah ZSS so se pričele raz- prave o izhodiščih in usmeritvah republiškega sveta ZSS za delovanje osnovnih organizacij ter organov ZSS pri dograjevanju in utrjevanju samoupravne organiziranosti združenega dela. Naloga osnovnih organizacij ZSS je, da na podlagi razprav oblikuje- jo konkretne ocene in pripombe ter jih do 5. marca dostavijo na Občinski svet ZSS Ptuj. V razpravah je naloga osnovnih organizacij ZSS, da ocenijo samo- upravno organiziranost združenega dela ter njen vpliv na doseganje optimalnih rezultatov gospodar- jenja in samoupravnega odločanja delavcev. V koli- kor v delovni ali temeljni organizaciji združenega dela predvidevajo spremembe v samoupravni orga- niziranosti, je naloga osnovnih organizacij in konfe- renc osnovnih organizacij ZSS, da skupaj z osnov- nima organizacijama ZKS in ZSMS^cenijo razloge za predlagane spremembe ter ugotovijo, če so pred- logi pripravljeni v skladu z Zakonom o združenem delu ter z izhodišči in usmeritvami republiškega sveta ZSS. Naloga osnovnih organizacij ZSS tudi je, da se odločno zoperstavijo spremembam samou- pravne organiziranosti in ukinjanju temeljnih orga- nizacij združenega dela povsod tam, kjer predlogi za spremembe samoupravne organiziranosti v ela- boratih, ki jih morajo predložiti poslovodni organi, niso konkretno opredeljeni. Razprave o samoupra- vni organiziranosti naj bi potekale po sindikalnih skupinah ali na razširjenih sestankih osnovnih or- ganizacij ZKS, ZSS, ZSMS, samoupravnih organov ter vodstev delovnih in temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Naloga in cilj razprav je v praksi pre- veriti predlagana izhodišča in usmeritve republiške- ga sveta ZSS ter jih dograditi s konkretnimi predlo- gi iz združenega dela. V ptujski sindikalni šoli zaključujejo usposabljanje Slušatelji Sindikalne šole ZSS Ptuj bodo 24. fe- bruarja zaključili usposabljanje za študijsko leto 1986/1987, ki seje pričelo 12. decembra 1986. V po- nedeljek, 23. februarja, bo celodnevni študijski pro- gram v bratski občini Koprivnica. V prvem delu učnega programa se bodo v Podravki seznanili z de- lom in življenjem tega znanega delovnega kolekti- va, zatem pa bodo sodelovali na zgodovinski učni uri v muzeju, kjer se bodo seznanili z zgodovino na- prednega delavskega gibanja in narodnoosvobodil- nega boja v Podravini. Tudi torek. 24. februarja, imajo še celodnevni učni program v ptujskem De- lavskem domu Franca Krambergerja. Dopoldne bodo razpravljali o aktualnih nalogah osnovnih or- ganizacij ZSS, ob 13. uri pa se bodo pogovarjali s predstavniki občinske skupščine in družbenopoliti- čnih organizacij občine Ptuj o aktualnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja občine in nalogah na področju gospodarske stabilizacije. Ob zaključ- ku bodo prejeli priznanja za uspešno opravljeno usposabljanje, ki ga z uspehom zaključuje 24 sluša- teljev. Slušatelji so že predložili pisne naloge, ki bo- do objavljene v informativnem biltenu občinskega sveta ZSS Ptuj, odgovorili pa so tudi na anketna vprašanja. Letna programska seja občinskega sveta ZSS Ptuj V Delavskem domu Franca Krambergerja bo 26. februarja ob 12. uri letna programska seja občinske- ga sveta ZSS Ptuj. Obravnavali bodo politično oce- no delovanja občinske organizacije ZSS Ptuj v letu 1986 ter sprejeli zaključni račun, ki ga je že obrav- navalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj, pre- gledal pa nadzorni odbor. Obravnavali in sprejeli bodo tudi statutarni sklep občinske organizacije ZSS Ptuj ter poslovnik o organiziranosti in delova- nju občinskega sveta ZSS Ptuj, njegovega predsed- stva, svetov, odborov in komisij ter občinskih odbo- rov sindikatov delavcev dejavnosti občine Ptuj, ki sta sedaj v obravnavi v osnovnih organizacijah ZSS. Obravnavali in sprejeli bodo tudi program dela za leto 1987 ter sklep o ustanovitvi priznanja — plake- te, ki jo bo podeljeval Občinski svet ZSS Ptuj ob Dnevu inovatorjev, ob 1. maju in ob Dnevu samou- pravljalcev. Vsebinske priprave na letno program- sko sejo so potekale na letnih programskih konfe- rencah osnovnih organizacij ZSS, konferencah os- novnih organizacij ZSS ter na letnih programskih sejah občinskih odborov sindikatov delavcev dejav- nosti. pg ZAKUUCNO POROČILO O URESNIČEVANJU PROGRAMA II. OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA GRADNJO ŠOLSKEGA PROSTORA 00 1/1 — 1982 do 31/12 — 1986 Z družbenim planom Skupščine občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 smo določili, da bomo pospe- šeno nadaljevali z gradnjo šolskega prostora. Za uresničitev tega cilja je bil leta 1981 za dobo pet'h let uveden drugi občinski samoprispevek. Prav tako je bil v združenem delu sklenjen samou- pravni sporazum o združevanju sredstev za finan- ciranje gradnje šolskega prostora v občini Ptuj. I. PROGRAM GRADNJE ŠOLSKEGA PRO- STORA Program II. občinskega samoprispevka za grad- njo šolskega prostora v občini Ptuj za obdobje 1982—1986 je predvideval naslednje: 1. srednje šole: — odplačilo premostitvenih kredi- tov (1981); 2. srednje šole: — specializirane učilnice in delav- nice za praktični pouk z opremo v izmeri 1914,5 m', predvidena vrednost 71,5 mio din; 3. srednje šole: — telovadnica ter jedilnica z raz- delilno kuhinjo in opremo v izmeri 5605 m\ pred- videna vrednost 128,6 mio din; 4. srednje šole: — zunanji športni objekti 5336 m\ predvidena vrednost 8,5 mio din; 5. Osnovna šola Lovrenc v izmeri 632 m', vred- nost 22,4 mio; 6. prizidek k'Osnovni šoli Ivan Spolenak v Ptuju v izmeri 900 m', predvidena vrednost 29,9 mio din. Predračunska vrednost navedenih objektov je po takratnih cenah znašala po področjih: Finančna sredstva za financiranje navedenega programa bi naj bila zagotovljena iz naslednjih vi- rov: n. PRITOK FINANČNIH SREDSTEV Nominalno so sc v ol'K,\iia\uncin obdobju zbrala 3,3 krat višja sredstva od predvidenih, kar je posledica infiacije. Realno pa so bila zbrana fi- nančna sredstva, zaradi izpada republiških sred- stev (PIS, RIS) in manjšega deleža sredstev po SaS OZD, manjša. Zaradi tega je bilo, kot kaže struk- V obdobju od 1/1-1982 do 31/12-1986 so bila zbrana naslednja finančna sredstva: tura, težišče financiranja na sredstvih samopri- spevka, ki pa je močneje naraščal šele proti koncu obdobja. Šole in krajevne skupnosti so zagotovile, svoje deleže. Občasno prosta finančna sredstva na zbirnem računu so bila začasno obrestno plasira- na, zato so med viri prikazane tudi obresti. Sred- stva lastnega prispevka šol (investitorjev) in KS so bila vključena neposredno v finančne konstrukcije objektov, niso pa tekla preko zbirnega računa sa- moprispevka in so zato prikazana posebej. Njihov strukturni delež je bil višji od predvidenega v pro- gramu. Dinamika dotoka sredstev po letih je bila na- slednja: Ker so osebni dohodki v prejšnjih letih počas- neje naraščali (realno celo padali), je zaostajal tu- di priliv samoprispevka. Prispevek iz dohodka po SaS je bil prvič obračunan že po ZR za leto 1981, zaključen pa po ZR-85. Zaradi tega je njegov de- lež nižji od predvidenega v programu. III. PORABA ZBRANIH SREDSTEV Zbrana finančna sredstva v navedenem obdobju so bila uporabljena izključno v namene iz progra- ma II. občinskega samoprispevka. V tem obdobju so bili zgrajeni naslednji predvi- deni objekti in financirana oprema: Po zaključnem obračunu zbranih finančnih sredstev 11. občinskega samoprispevka seje zbralo (zaokroženo) 826,9 mio dinarjev. Po sklepu odbo- ra za nadzor je bilo 816 mio din dokončno razpo- rejeno za naštete objekte v tabeli od 1 do 4. Ti ob- jekti se z vidika financiranja iz samoprispevka smatrajo za zaključene. Za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za zunanje športne objek- te pri SŠC Ptuj pa je namenjeno 7,9 mio din, od katerih je SŠC I*tuj bil nakazan avans v znesku 3,5 mio din na začetku 1986. leta, ostanek 4,4 mio din pa je rezerviran do 31/3-1987. Do tega roka mora SŠC Ptuj odboru predložiti obračun avansa in predložiti dokazila o izdelavi načrtov za zunanje športne objekte. V kolikor sredstva ne bodo na- mensko porabljena, se namenijo Osnovni šoli Ivan Spolenak za opremo. Z gradnjo zunanjih športnih objektov ni bilo mogoče pričeti tudi zaradi zamud pri gradnji telovadnice. Iz programa II. občinskega samoprispevka ni bila zgrajena jedilnica z razdelilno kuhinjo in zu- nanji športni objekti. Vzrokov za to je več. Glavni je izpad republiških sredstev, ki so v predvidenih virih predstavljala (realno) skoraj četrtino predvi- denih virov. Precenjen je bil tudi prispevek iz do- hodka OZD po SaS, ki je v predvidenih virih pred- stavljal 16,8 %, realiziran pa 8,5 %. Tudi prispevek zdomcev ni bil v celoti realiziran. Tako je izpadlo realno od 25 — 30 % predvidenih sredstev. Svoj de- lež k manjši učinkovitosti zbranih sredstev pa je prispevalo tudi zamujanje s pripravo investicijske dokumentacije objektov. Vzrok za to je nestroko- ven pristop v izvajanju gradnje. Šolskim ustano- vam je bila naložena vloga investitorjev, za takšno odgovorno dejavnost pa niso bile kadrovsko uspo- sobljene. Kljub temu, da so bili pri investitorjih imenovani zunanji gradbeni odbori, ki so veliko naredili, ni bilo mogoče preprečiti zamud pri pri- pravi investicijske dokumentacije in pri gradnji objektov. Težave so bile tudi z objektivnostjo nad- zornih organov, razen pri OŠ Ivan Spolenak, ki ima organiziran zunanji gradbeni nadzor. Navede- nim težavam je svoje dodala še inflacija, saj so gradbeni stroški hitreje naraščali kot viri finančnih sredstev. Toda, kljub naštetim težavam je bila ob uporabi vseh možnih finančnih instrumentov vendarle zgrajena večina predvidenih objektov brez zadol- žitve na račun bodočih prilivov. IV. DELO ODBORA ZA NADZOR Nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka, njihovo razporeditvijo ter izvajanjem del iz pro- grama drugega občinskega samoprispevka je izva- jal sedemčlanski odbor, ki ga je imenovala Skup- ščina občine Ptuj 28/12-1981. Odbor je imel 19 sej, na katerih je spremljal priy live sredstev, sodeloval z izvršnim odborom pri Izobraževalni skupnosti Ptuj in z investitorji, se vključeval po potrebi tudi v aktivnosti za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije in gradnjo objektov, opravljal nadzor nad namensko porabo sredstev ter pripravljal informacije za zbore SO Ptuj. Odbor je občasno (tromesečno) in letno red- no obveščal zbore skupščine o planiranih prilivih in porabi sredstev ter poročal o finančni ter stvar- ni realizaciji sprejetega programa. Po potrebi je in- terveniral tudi pri investitorjih in pri izvajalcih, da bi zagotovili čimbolj usklajeno in hitro gradnjo objektov. Tudi o tej problematiki je skupščino sproti obveščal. Odbor ocenjuje, da je kljub številnim težavain pri realizaciji programa referendumski denar bil namensko in učinkovito porabljen. S tem poročilom je odbor za nadzor zaključil s svojim petletnim delom. Ptuj, 19/1-1987 Predsednik Odbora za nadzor nad zbranimi sredstvi samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nanekaj sitnari<, toda navsezadnje tudi ona po- pusti, saj fant >zna< in zato po njenem in seveda tudi njegovem last- nem mnenju zasluži odlično oceno. Toda ali se ta nadobudnež hkrati s pridobivanjem odličnih ocen zares vzgaja tudi za lepo in pravilno iz- ražanje ter za ustrezen odnos do jezika sploh, je za njegove vzgojitelje očitno precej postransko vprašanje. Posledica te brezbrižnosti pa je, da se fantu kultura izražanja ne zdi pomembna zadeva, saj tudi brez nje dosega najvišje šolske uspehe. Jaz pa si ob tem mislim: Spet nam raste uspešnež, ki bo tako kot že številni pri nas prepričan, da je ukvarjanje z jezikovnimi vprašanji servisna dejavnost zastonjkarskih zanesenjakov, ne pa kulturna in narodna dolžnost slehernega člana naše narodne skupnosti ter pomemben pogoj za uspešnost vsakršne družbene in gospodarske dejavnosti. Toda ali ni vzgrajanje take zave- sti prav naloga šole?« J. H. iz Ljubljane. Naša dopisovalka opozarja na žal dokaj pogost primer, kako učite- lji zanemarjajo slovenščino kot učni jezik in učno načelo in jo poeno- stavljajo samo v vlogo šolskega predmeta. Ker pa ima šola pri razvija- nju jezikovne kulture odločilen pomen, bi morali šolniki v praksi bolj dosledno uresničevati tudi drugi dve zahtevi, zapisani v šolskih aktih. Kot učni predmet je namreč slovenščina skrčena na nerazumljivo majhno število ur (ponekod celo samo na 2 uri v tednu), tako da smo slavisti učencev ne bodo mogli naučiti lepega in pravilnega izražanja v vseh (npr. strokovnih) okoliščinah. Jezikovna kultura pač ni samo izobraževalni smoter, ki ga uresničuje en šolski predmet, ampak vzgojna naloga vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju od osnovne šole do univerze. Samo če bi učenec čutil, da mora tudi pri zgodovni, samoupravljanju, matematiki ali fotokrožku paziti na izražanje, ker učitelj to ceni in zahteva ter tudi nagrajuje, bi si izoblikoval do jezika pravo zavest, tako do njegove pravilnosti in lepote kot do njegove družbene pomembnosti sploh. Morda bi v takem primeru slabo izra- žanje sprva pokvarilo kako odlično oceno. Toda mladi ljudje smisel- ne in dosledne zahteve, ki z malo učiteljeve iznajdljivosti spodbujajo tudi ustvarjalnost, hitro dojemajo. Petice, ki bi poleg stvarnega znanja dokazovale tudi lepo izražanje, bi zagotovo bolje opravile svojo vzgojno nalogo kot tiste, o katerih piše naša dopisovalka. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. VABILO ROJAKOM — ČLANOM SK IN ŠD MARIBOR V HILDNU v slovenskem kulturnem in športnem društvu Maribor v Hildnu že načrtujejo kako bodo proslavili letošnji mednarodni praznik žensk — 8. marec. Rudi Potrč iz Wuppertala v ZR Nem- čiji nam sporoča, da so v okviru društva povabili vse rojake iz Hildna, Wuppertala, Diisseldor- fa, Solingena, Remscheida in drugih bližnjih in oddaljenih krajev na veliko kulturno zaba- vno prireditev, ki bo 7. marca v Biirgerhaus-Gruiten v Diissel- berg str. 40 z začetkom ob 19. uri. V kulturnem delu programa bodo nastopili otroci, ki obisku- jejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in bodo s pestrim spore- dom čestitali svojim mamicam za praznik. Njim se bodo pridružili še pevci iz društva Bled iz Esse- na ter otroška folklorna skupina iz Langenfelda. Seveda pa tudi na ples in glasbo niso pozabili, saj bo goste tudi tokrat zabaval priljubljeni ansambel Štaten- berg. Organizatorji pričakujejo, da bodo naši rojaki prišli na prosla- vo v čim večjem številu in da bo- do s seboj pripeljali tudi znance in prijatelje ter svoje nemške so- delavce. Za vse so poskrbeli, da bo domačih specialitet in sloven- skega vina dovolj. Sporočajo pa tudi, da bodo imeli 8. marca ob 14. uri svoj redni občni zbor, ko bodo volili novi upravni odbor ter spregovo- rili o delu, ki je opravljeno in ki jih še čaka. Po občnem zboru bo v društvenih prostorih v Heiligen str. 39 še sestanek z delegacijo OK SZDL Maribor, s predstav- niki drobnega gospodarstva, ca- rine ter pokojninsko invalidske- ga zavarovanja. Torej, dovolj za- nimivega in aktualnega za dobro udeležbo. r»š KRITIČNO O DELU IN NAČRTIH v sekcijah in društvih so zimski meseci najprimernejši za delo in tudi za ugotavljanje tistega, kar je bilo na področju ljubiteljske kulture narejeno, kakšne so pomanjkljivosti in načrti za leto 1987, oziroma za naslednjo sezono. Večina prosvetnih društev je že imela letne delovne konference, na katerih so po-^ nekod volili tudi nova vodstva. V razpravah pa je bilo čutiti, da ljudem ni vseeno kako in pod kakšnimi pogoji delajo. Prostorske raz- mere so vse slabše, saj ni denarja za vzdrže- vanje ali obnavljanje kulturnih domov, tudi v sekcijah in društvih je sredstev le za najnuj- nejše. V večini so prepuščeni svoji iznajdlji- vosti in sposobnostim tistih, ki jih vodijo. Sinoči so se na taki delovni konferenci ali občnem zboru sestali tudi člani ptujske gle- dališke sekcije in delavsko prosvetnega dru- štva Svoboda ter volili tudi novi upravni od- bor. Potem si je Marin hotel prižgati cigareto, pa se je ustrašil njenega *^Draza. »Saj bom šla takoj pomivat.« »Ne bom kadil v sobi.« »Oče so prišli iz špitala, roke nimajo več, rokav jim tako smešno planeta v vetru. Komaj sva jih nasitili z materjo. Nato so me oče zače- ' '^'apouškati, mati so me branili, oče so naju pretepli obe in mene so zapodili iz hiše. Šla sem k tebi. Kam pa sem hotela drugam pod milim ogom?« Molčala sta. Marinu so se zibala tla pod nogami, prijel jo je roko in jo poljubil. , »Ne bodi smešen. To so gosposke šege. Ti me imej tako rad, ka- rje pri nas navada. Ce me boš tudi včasih udaril, bom že potrpela, arno oženiva se in delajva skupaj. Mati so rekli, da bodo oče že dru- »N-l' P*^^^^''- Zdaj so vedno v kleti. Tačas naju bodo mati podpirali. 'Kdo drug ne bo grunta dobil kakor ti,« so rekli. »Tudi njegovo ^ter bomo spravili domov in očetu postavili križ.« ^- ""povedovala je z navdušenim glasom, včasih je spremenila za OČI . ptraza, se plašno oprijela života, a koj nato so ji zagorele ^ mirni, rahlo zasenčeni sreči. Marin je molčal. »Zakaj ničesar ne rečeš? Ali me res nimaš rad? Še zdaj ne?« ... mi ^'^"'^ ^' obraz. »Saj sem te res hotela imeti, ne tajim, da si se kriv < ' ^^^^'^^ srečal, bi bilo vse dobro. Tudi ti si ....'^j^n očitek gaje zdramil. »Čez teden dni moram k vojakom. Po- '■^^"i so me danes.« Sen ^^^^^^^^^^^ Vstala je, ker je tudi on vstal in se sit pretegnil proti \e- "emu stropu. Objela ga je z ljubeznijo. ne boš šel. Ti si preveč pameten, da bi ubogal cesarja, ki bi ""el še srbsko krono. Vojska je greh.« »Moram,« je odvrnil malomarno in jo je hotel odriniti od sebe. »Ne smeš,« je rekla mirno. Zasmejal se ji je. »Ti mi ne moreš prepovedati. Ali ne veš, da je to moja dolžnost, ki se ji ne smem odtegniti. Sama veš, kaj bi se zgodilo, če ne bi hotel iti. Saj bom prišel nazaj.« »Ne, ne. To ni tvoja dolžnost. Ti moraš ostati doma in mi poma- gati živeti. Dobro veš, kaj je v meni.« »Kam se hočeš skriti? Zdaj, ko sem potrjen, me bodo povsod iskali in tudi nočem biti strahopetnejši, kakor so bili vsi drugi.« »Ti moraš biti pametnejši, kakor so drugi. Saj vidiš, kaj se godi na svetu. Tvoj oče in ...« »Ne govori!« je jeknil in se opotekel k peči. Videla je, da zmagu- je, in je govorila še več. »Me ženske vas ne moremo razumeti. Kaj počenjate, za božjo voljo! Saj vidite, kaj vas čaka tam in vendar drvite brez pomisleka .. . v smrt. Me bi vas naj rodile? Zakaj? Da bi drug drugega pobili iz sa- me moške neumnosti. Vojska je smrtni greh zoper matere, žene in otroke. Kolikokrat sva se z materjo pogovarjali o tem, ko so odšli oče na vojsko. >S tem zaničujejo nas, ki smo jih rodile in ki jim rodimo,< je rekla.« Marin ji ni znal odgovoriti. »Naj se kralji in cesarji med seboj prepirajo in pobijajo, kolikor se hočejo, nas kmetov to nič ne briga. Mi imamo svojo zemljo in svoje meje, ki jih moramo spoštovati, čeprav je sosedova zemlja boljša ka- kor naša. Zakaj pa je za nas Bog in sodnija, za take pa je ne bi bilo.« »Ti tega ne razumeš. Govoriš pa čisto resnico.« »Le ubogaj me, jaz ti hočem dobro. Ne pustim, da bi tvoje telo gnilo nekje daleč, kjer ti ne bi mogla postaviti niti križa, doma pa bi te čakala zemlja in jaz. Skrila te bom tako varno, da te ne bo našel no- ben žandar. Razumem pa dobro, kar ti misliš. Siromak nima na svetu nobene pravice kakor trpeti za drugega. Ti moraš trpeti zame in jaz že dolgo trpim za tebe.« »Oblast je baje od Boga.« »Kaj pa materina oblast? Ta tudi ni od hudiča. Še Bog ni mogel drugače na zemljo kakor skozi materino telo. In če bi se vsi ti, ki so začeli vojno, spomnili na matere, bi opustili Svoje strašno delo.« Marin jo je poslušal. Vedel je za razloge, s katerimi bi se moral boriti z njenim pojmovanjem vojne, vendar se je popolnoma uklanjal njeni materinski ogorčenosti in naravni odkritosrčnosti. Molčal je in ona ni vedela, ali sledi njenim mislim s soglasjem ali pa jih odklanja in se skriva v laž molka. Naenkrat se ji je zmedla vsa ta miselnost. Za- jokala je kakor otrok. Nič več se ni čutila žensko, privila se je k njemu in skrivala obraz na njegove prsi. »Saj ti nič ne rečem, samo mene je strah. Ti ne veš, kako se bo- jim. Ostani pri meni! Oče so me napodili in v meni je taka groza.« Premagalo ga je sočutje. Dvignil jo je k sebi. Obrisal ji je solze. »Nikamor ne pojdem. Prav imaš, do tebe imam več dolžnosti kakor do vseh drugih.« »Na mater ne smeš pozabiti.« »In na očeta.« Ostala sta tesno objeta vso dolgo noč in daleč v beli dan. Pozabi- la sta na vse izven sebe, prisluškovala sta in hrepenela po novem ži- vljenju, ki je trkalo skozi njo. Kaj je pomenila vojna s svojim strašnim trpljenjem in ponižanjem? Dvoje ljudi jo je preziralo, kakor so jo pre- zirali milijoni, pogreznjeni v njen pekel, umirajoči, stradajoči, poniža- ni v morilce, vendar živeči v vstajenju življenja, ki neprestano kipi iz smrti, upajoči v moč pravice, ki neugnano raste iz krivice, in verujoči v zmago resnice, ki mukoma prodira iz laži. V teku enega tedna bi moral Marin odriniti k vojakom. Micka se je napotila domov. V kuhinji je našla mater, ki je vsa objokana kuhala kosilo. Povedala ji je, da jo ima rad in da se bo skril in da ne bo šel k vojakom. Mati je bila zadovoljna. Kaj bo pa oče rekel? Idi v sobo pa ga prosi, naj bo dober s teboj in naj vama pomaga. Sinoči je pravil, da bo vojske tako kmalu konec. Danes še ni bil v kleti, mogoče se te usmili.« Hči je šla k očetu. Sedel je za mizo. Pred seboj je imel kup rožja, s katerega je strgal skorjo, jo rezal in deval v pipo, kadeč jo zaradi ki- slečega okusa, ker ni imel tobaka. Ni dvignil oči od svojega opravila, dasi je zapazil, da je vstopila hči. Ona pa je stopila predenj. »Oče, pomagajte mi! Vaša dolžnost je, da mi pomagate.« Starec jo je osupel gledal. »Kaj hočeš, vlačuga, od mene?« »Naj bom karkoli že, vi ste moj oče in jaz sem vaša hči. Kam se naj drugam zatečem v tem podivjanem svetu in času.« »Poberi se izpred mene. Jaz sem pošten človek.« Nadaljevanje prihodnjič 6 - ZA RAZVEDRILO 19. februar 1987 - TEDNIK Dober den! Jej, kak se nam hitro fašenk bliža. Kumer je malo posi- jalo sunce. že so se kurenti prebudili no začeli preganjati zimo no vobiti v deželo pomlad. Kak vena že vete bode letos ptujsko korantovonje v nede- lo 1. merca. Mija z Mico tuhtamo no tuhtama v kaj bi se letos maskira- la. Pa nekak ne pridema do ta prove ideje. Jaz sen predlaga, da bi jaz gospod CENE bija. trna pa hi bila požrešna INFLACIJA. Ker pa sta to zlo nepriljubljena ne samo fašenkova, pač pa tudi vsokodnevna lika, se malo bojima, da bi naju Udje od jeze v tisti gužvi pohodili no v blato ali sneg poklačli. To seveda nibene škode ne bi bili, če bi se to s ta provimi skakajočimi cenami no inflacijo zgodlo, ne bi pa bilo prijetno, če bi bila toga deležna dvo nič kriva pa vseeno vsoki den prizadeta potrošnika, krajana, občana no ne vem kak še se vse meni podobnim reče. To prejšje dni gdo blo tak toplo, sen malo že začeja v gorici trseke obrezovati. Sneg je resen hitro odjuga polizala no sunce vzelo, samo vete, da se jaz bojim tistega pregovora, ki provi v januari no februari mušice — v aprili rokavice. Jaz zaenkrat še nesem dugih got no druge zimske opreme doj sleka. To je pač preventivna medicina, saj mi je dohtar en- krat reka, da je proti kunci zime bojše meti duge gate en tjeden duže, kak pa en den premalo. To ovi den sem prešlima, da me fejst po rokah no v nogah trga. V gorici sem premišlova, gdo bode trseke obrezova, če bode noji z Mico vrag vzeja. Priša sem na eno dobro idejo: naj naju v gorici pokopljejo tak, ke boma roke vun iz zemlje mela no lehko tote gorične posle naredla ali pa si vsaj z groba trovo spipala .. . Pa naj bo zadosti za gnes. Mica me že zove: »Lujz pridi, delo te čo- ka . . .« Una bi resen mogla kokšni delovodja biti. Vaš zdelani Lujz. RADIO PTUJ (93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 19. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zaba- vna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, ju- tri); 18.00 do 19.00 Iz naših krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi. PETEK, 20. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Kultura in Za konec tedna, vmes zabavna glasba. SOBOTA, 21. februarja: 13.10 Čestitke; 17.00 do 19.00 V SOBO- TO POPOLDAN (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, da- nes, jutri, Gost oddaje — vmes zabavna glasba). NEDELJA, 22. februarja: 8.00 Čestitke; 11.00 Tedenski pregled, obvestila Izbor iz hitov dneva, reklame; 11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Iz vasi v vas (Cirkulane); 12.50 Aktualnost tedna; 13.00 Čestit- ke poslušalcev. PONEDELJEK, 23. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Dogodki prek vikenda, nasveti. .., vmes vedno lepe melodije. TOREK, 24. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri); 18.00 do 19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih ko- lektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 25. februarja: 17.00 do 18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, hit dneva, reklame. Včeraj, danes, jutri; 18.00 do 19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gre- mo v disko in sodobna popularna glasba. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TEDNIK - 19. februar 1987 ŠPORT IN DRU.^TVA — 7 CRANS MONTANA '87 Svetovna prvenstva so ruleta! Svetovni smučarski cirkus v Crans Montani je za nami. Jugoslova- ■ smo želeli vsaj dve kolajni, eno pri fantih in drugo pri dekletih, naši 'nortniki pa so se domov vrnili s tremi odličji in vse tri je privozila odli- čna Mateja Svet. Srebro za vožnjo v veleslalomu in bron za odlični vož- ji v superveleslalomu in slalomu. Po številu medalj smo torej naša pri- čakovanja presegli, žal pa je bilo slavje manj veselo, saj smo pri moških disciplinah ostali brez tako želene medalje v slalomu. I>ravgotovo sta bila najbolj za- nimiva prav zadnja dva dneva svetovnega prvenstva, ko so se v slalomu v soboto najprej pomen- la dekleta in v nedeljo še fantje. In prav ti dve tekmi smo z zani- manjem, pa seveda z velikimi upi spremljali tudi Ptujčani. 45 nas je bilo, ki smo se v petek, 6. februarja, zvečer odpravili na več kot 2 tisoč kilometrov dolgo pot prek Italije v Švico, v čudovi- to zimsko športno središče Crans Montano. Potovali smo z razme- roma udobnim avtobusom KGP Ptuj, izmenično sta sedela za kr- milom dva voznika, v eno smer pa smo se vozili dobrih 15 ur. Na sobotno tekmo v ženskem slalo- mu smo prišli takorekoč zadnji trenutek in po zaslugi atraktivnih petih kurentov nam ni bilo treba plačati vstopnine, ki je za naše razmere bila kar precej visoka — 30 švicarskih frankov po osebi ali nekaj manj kot 10 naših tiso- čakov. Ob vznožju proge Nacional, kjer je tekma potekala, nas je pri- čakalo sneženje, veseli pa smo bili številnih drugih navijačev iz Jugoslavije in naših zdomcev, ki so se nam pri navijanju bučno priključili. Zvonce naših kuren- tov je od časa do časa preglasila slovenska harmonika, pa spet ro- čna sirena, vse skupaj pa je bilo začinjeno z glasnimi vzkliki: »Mateja, dajmo Mateja!« in po- dobno. Naše veselje ob odlični uvrsti- tvi Mateje Svet je bilo nepopi- sno. Kurenti so bili bronaste me- dalje tako veseli, da so preskočili ograjo v ciljni ravnini in dvignili !^atejo na ramena. Pozneje so ji 'uročili še monografijo Ptuja in arhivsko vino - letnik 1968, to je leto njenega rojstva. Med dru- gim so se tudi dogovorili, da bo 20. februarja obiskala Ptuj, kjer ji bodo pripravili poseben pro- gram bivanja. Da smo zvečer na- šo tretjo medaljo kljub izredno visokim cenam tudi po švicarsko zalili, tega verjetno ni treba pose- bej omenjati. V hotelu Zodiac, v kakšnih 40 km oddaljenem An- zeru, kjer smo prenočevali, je bi- lo slišati jugoslovansko pesem skoraj do jutra. V nedeljo zjutraj, 8. februarja, smo med odhodom na ogled tek- me v moškem slalomu v avtobu- su na svoj način proslavili slo- venski kulturni praznik s sproš- čenimi reklamacijami Prešerno- vih pesmi. Da smo bili po tekmi skupaj z našimi fanti precej razo- čarani pa verjetno že vsi veste. Šesto mesto Križaja, štirinajsto Benedika in petnajsto Petroviča je bilo manj kot smo pričakovali, a kljub temu uspeh naših fantov. Poleg fotografskih aparatov s torbo in objektivi sem bil nalo- žen tudi z reporterskim magneto- fonom in z velikimi napori sem brez uradnega akreditiva le uspel zbrati nekaj zanimivih izjav. Z Rokom Petrovičem sva se pogo- varjala po prvi vožnji v moškem slalomu: »Bolj kot forma me skrbi moje zdravje. Šest dni nazaj sem se počutil odlično, na treningih je šlo kot sem pričakoval zelo do- bro, včeraj pa so se začele boleči- ne v križu in okrog pasu. Vsi pre- miki so zame boleči in niti slu- čajno ne morem voziti kot bi lah- ko in kot sicer zmorem. Proga Nacional je sicer zelo lahka in tudi precej mehka, kar našim fantom verjetno ne odgovarja najbolj. Po drugi vožnji smo pričako- vali boljšo uvrstitev naših fantov, ki svojega razočaranja niso mo- gli skriti. Križaja tako nisem uspel dobiti pred mikrofon, bolj optimističen pa je bil direktor naše reprezentance Tone Vogri- nec: »Vsi smo pričakovali precej več, čeprav tudi šesto mesto ni slab rezultat v tako močni kon- kurenci. Kdo bi sicer mislil, da bo zmagal Frank Worndl, na nje- ga verjetno res nihče ni računal. Toda svetovna prvenstva so predvsem v slalomu vedno veli- ka ruleta — žal je bilo tudi tokrat tako. Favorit je bil pravgotovo naš Bojan, ki letos niti enkrat ni bil uvrščen slabše od četrtega mesta. Prav tukaj na svetovnem prvenstvu pa je dosegel letošnjo svojo najslabšo uvrstitev, kar pa je za nas v celoti še vedno velik uspeh. Rok je pred današnjo tekmo dobil dve injekciji, ker ima bole- čine v hrbtnem mišičevju. Kljub vsemu pa v tem trenutku Rok ni v vrhunski formi, kot že celo se- zono ne, in bo treba prek poletja trdo delati, da bo dosegel svoj vrhunec kot lansko zimo. Mateja Svet je po mojem naj- večje presenečenje prvenstva, z njenimi tremi medaljami smo iz- jemno zadovoljni, zato je vtis ob odhodu iz Crans Montane mno- go bolj vesel kot v tem trenutku kaže«. Uspelo mi je posneti tudi izja- vo Franka W6rndla, zmagovalca moškega slaloma, ki je povedal: »Zame sta bila to dva različna in zelo težka slaloma, posebej drugi tek je bil težak. Poznajo me kot humorista in prav zato pred drugim tekom sploh nisem bil nervozen, saj sem po prvem teku na listi uvrščenih videl, da je pred mano le pet ali sedem tekmovalcev, ki me lahko ogrozi- jo. Vozil sem na vse ali nič in uspel, čeprav pred tekmo tega morda nisem pričakoval.« K te- mu naj dodamo, daje drugo pro- go tega slaloma postavil nemški (torej njegov) trener Gatterman in to je bilo pravgotovo zanj po- zitivno. Naši fantje pa so bili s stanjem proge zelo nezadovoljni. Bojan je rekel, da je pod vsemi kritikami, da zadnjih 14 let na ta- ko slabo pripravljeni progi še ni vozil, saj se je zaradi velikih lu- kenj in mehkega snega ves čas bal padca. Reporter Ljubljanske televizije Miha Žibart je spremljal prven- stvo od začetka do konca. Za nas pa je svojo oceno takole strnil: »Žal se je po mojem mnenju prvenstvo za nas končalo z neu- spehom, kajti v moškem slalomu smo pričakovali zanesljivo me- daljo. To ni bilo neskromno, kaj- ti po vseh rezultatih je bil Križaj na tej tekmi prvi favorit. Konča- lo se je s šestim, štirinajstim in petnajstim mestom — kar je manj kot smo želeli in upraviče- no pričakovali. Pri dekletih je slika popolno- ma drugačna, predvsem zaradi Mateje Svet, ki je edina v naši re- prezentanci posegla v sam vrh in svojo odlično formo dokazala s tremi medaljami v treh nasto- pih«. Kakšno pa je bilo zakulisje svetovnega prvenstva, predvsem za novinarje? »Kar se tiče ugodnosti za no- vinarje, potem je bilo teh v pri- merjavi z Bormiom ali Schlad- mingom najmanj. Švicarji so bili tako varčni, da zastonj nismo do- bili niti kavice. Cene v press cen- tru, kjer je bil poseben bife, so bile celo višje kot v restavracijah po Crans Montani. Sicer pa je bila organizacija kot Švicarji znajo — natančna in dobra. Ime- li pa so tudi svoje težave, kar se je najbolj pokazalo po tekmi v smuku moških, kjer je zmagal njihov ljubljenec Miiller in kjer so obiskovalci čakali prek 5 ur, da so se lahko odpeljali v doli- no.« Ob koncu lahko zaključimo, da smo kljub vsemu z dosežki naših deklet in tudi fantov zado- voljni. Tri medalje je naš najbolj- ši dosežek na svetovnih prven- stvih in zato je v celoti gledano Crans Montana 87 tudi za Jugo- slovane velik uspeh. M. Ozmec Navijači smučarskega kluba Ptuj, z našimi kurenti, skupaj s švicarskimi navijači, ki so najbolj navijali za svojo Eriko. Mateja Svet po prihodu v cilj svo- je uspešne druge vožnje: »Skoraj ne morem verjeti, zame so to kot sanje...« bij ^P'"«Jemom pri predstavnikih našega Elana smo srečali tudi prilju- "*8a reporterja RTB Dragana Nikitoviča (desno). Bojan Križaj s svojo vožnjo ni bil zadovoljen. Reporter RTV LJubljana Miha Žibrat: »Kljub vsemu smo z dose- ženim lahko zadovoljni.« Nekoliko zaskrbljen obraz Toneta Vogrinca v pogovoru z Rokom Petro vičem po prvi vožnji. Fotografije: M. Ozme KINOLOŠKO DRUŠTVO PTUJ vabi lastnike mladih psov (starih nad 9 mesecev)., da se udeležijo pričetka šolanja vseh službenih in športnih pasem psov, ki bo v soboto, 21. febru- arja 1987 s pričetkom ob 16. uri v skupnih služ- bah krajevnih skupnosti Občine Ptuj, Jadranska 6. vabueni! Komisija za delovna razmerja Oš Maksa Bračiča Cirkulane Cirkulane 57 razpisuje prosta dela in naloge — učitelja biologije in kemije, za določen čas (nadomešča- nja delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Začetek dela 2. marca 1987 Prenehanje dela 30. junija 1987 Pogoj: končana pedagoška akademija — biologija — kemija (oz. obratno) Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Drava—Sava Commerce B 70:77 v prvem polčasu so se Ptujčanke še enakovredno kosale z mladi- mi, visokimi in agresivnimi Kranjčankami, ki so proti koncu prvega polčasa že prevzele pobudo in ga zaključile v svojo korist. V drugem polčasu so Kranjčanke nadaljevale z dobro igro. Izkazale so se pred- vsem v skokih v obrambi in hitrimi enostavnimi akcijami. Koše za domačinke so dosegle: Vogrinec 21, Jane 18, Pajenk 14, Dornik 13 in Šerona 4. Pionirska košarka Ptujske pionirke in pionirji se udeležujejo tudi ligaških tekmo- vanj. Pionirke so na prvem turnirju v Mariboru premagale Comet iz Slovenskih Konjic s 40:25 in dobile tekmo z Rogaško brez boja. Naj- več košev je dala Maja Cestnik, izkazala pa seje tudi Brigita Letonja. Pionirji so bili uspešni proti ekipi ZKK Maribor in Jeklotehni Branik I. Prvo tekmo so dobili s 57:43, drugo pa s 57:55. Največ ko- šev so dali Husel, Podbreznik, Pernat in Debeljak. MG Občinsko prvenstvo v streljanju v nedeljo, 15. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za člane, članice in mla- dince. Strelci so se borili, da bi dosegli čim boljše rezultate in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo v Slovenski Bistrici. Člani: med ekipami je zmagala ekipa SD Turnišče-I s 1083 krogi pred Kidričevim 1080 in SD Jože Lacko 1055; sledijo Agis-I 1046, MIP-I 1036, Turnišče-II 1034, Železničar 1029, Vitomarci 1016, MIP- II 1001, Polenšak 996, Agis-II 991, Dornava 977, Draženci 997 in Vi- dem 953. Najboljši posamezniki so bili Tonči Planine (Tufnišče) 370, Franc Ljubeč (Kidričevo) 368, Ludvik Pšajd (J. Lacko) 368, Albert Fr- čeč (Kidričevo) 365, Zvonko Hajduk (Agis) 363, David Ribič (Turniš- če) 360, Albert Mastnak (Železničar) 354, Adolf Mihelač (Turnišče) 353, Branko Zupanič (J. Lacko) 352, ffojan Mihelač (Turnišče) 351 krogov in drugi. Članice: Nastopila je le ena ekipa in sicer SD Turnišče, v kateri so članice nastreljale 1020 krogov. Najboljše posameznice so bile Zdenka Matjašič 362, Mira Ogrizek 345 (obe Turnišče), Jelka Kovač (Kidričevo) 342, Nada Toplak (Turnišče) 313, Kristina Emeršič (J. Lacko) 313, Marica Kolarič (O. Meglic) 309, Dragica Pešakovič (Ope- kar) 307 krogov in druge. Mladinci: nastopili sta le dve ekipi, med katerima je prepričljivo zmagala ekipa SD Železničar s 1003 pred ekipo SD Draženci 894 kro- gov. Najboljši posamezniki so bili: Ludvik Pšajd-ml (J. Lacko) 357, Branko Lenart 349, Stanko Lenart 340 (oba Železničar), Bogdan Ze- lenko (Dornava) 315, Dejan Matoš (Železničar) 314 krogov in drugi. Pionirji bodo končali prvenstvo v soboto, 21. februarja, ko bo tu- di občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk v okviru ŠŠD osnovnih šol. V petek, 20. februarja, pa se bodo strelci zbrali na letni konferen- ci OSZ, ki bo v prostorih družbene prehrane DO Agis. Svoje oči in ro- ko pa bodo naostrili spet v nedeljo, 22. februarja, Jco bodo odstreljali V. kolo lige v streljanju s serijsko zračno puško. ZB Poravnava obveznosti Iz ptujskega teniškega kluba obveščajo vse člane in občane, daje potrebno vse obveznosti do kluba poravnati do 31. marca. Letošnja članarina je za člane 15 000, za mladince 13 000 in za pionirje 9 000 dinarjev, v njo pa je vključena tudi sezonska karta za kopanje v odpr- tih bazenih ptujskih toplic. Nove člane bodo sprejemali do 31. marca, vpisnina pa je za člane 20 000, za mladince pa 10 000 dinarjev (ŽR pri KB Maribor PE Ptuj št. 52400-678-83809). Po omenjenem datumu članarine in ostalih obveznosti ne bo več moč poravnati, s tem pa se tudi izgubi pravica postati ali ostati član Teniškega kluba Ptuj. B. A. Vpisujejo tudi v klub borilnih veščin Vsi, ki bi se radi vključili v klub borilnih veščin v Ptuju ali Ormožu, lahko to opravijo v tem mese- cu. Vpis je vsak ponedeljek in četrtek med 18. in 20. uro v ptujskem klubu mladih. V svojih vrstah imajo pionirje, mladince in člane ter tudi dekleta. Z rednimi treningi bodo pričeli v marcu, najboljši pa bodo nato vadili v tekmovalnih ekipah nasled- njih veščin: kung fu, semi in full kontakt ter tae- kwondo. F. H. Občinski pokal maršala Tita v šahu šahovsko društvo MI P Ptuj bo v soboto, 21. fe- buarja. izvedlo ekipno tekmovanje za pokal mar- šala Tita na območju občine Ptuj. Potekalo bo v prostorih Cekina v ptujskem hotelu, začeli pa ga bodo ob 9. uri. Tekmovanje bo v štirih kategori- jah: člani (4 igralci -I- 2 rezervi), članice (2 igralki -I- 1 rezerva), mladinci (2 igralca + I rezerva) in mladinke (dve igralki -I- I rezerva). Vsaka ekipa mora na tekmovanje prinesti dve šahovski garnitu- ri in dve uri. Najboljše ekipe bodo nastopile na re- gijskem prvenstvu. Vabljeni! S. Razlag 8 - ZA RAZVEDRILO 19. februar 1987 — TEDNIK TEDNIK — 19. februar 1987 OGLASI IN OBJAVE - 9 Pust širokih ust Blizu 40 folklornih in drugih pustnih skupin bo sodelovalo na letošnjem kurentovanju — 27. po vrsti. Organizatorja priredi- tve, ki bo letos pod pokrovitelj- stvom Skupščine občine Ptuj, sta k sodelovanju povabila tudi ne- kaj tujih skupin. Letošnja prireditev bo bolj ra- zgibana kot prejšnje. Svežino ji bo dal prvič pustni sejem, drugič pa zaključna pustna prireditev, ki bo v torek, 3. marca, in jo bo- do pripravili šolarji. Le-ti bodo letos prvič izdelovali tudi pustne okraske, s svojimi risbami s pust- nimi liki pa bodo okrasili izlož- bena okna. S takšno podobo bo Ptuj v pustnem času veliko bolj privlačen za turiste kot doslej. Ce bo tudi ostala tovrstna po- nudba na višini, bomo lahko upravičeno zadovoljni. V gostilnah in drugih obratih že cvrejo krofe, na jedilnikih pa imajo tudi več pustnih jedi. Ob koncu pustnih dni bodo pripra- vili še slanikove pojedine. V osnovnih šolah in društvih so tudi letos prevzeli prodajo vstopnic oziroma značk, ki bodo po 300 dinarjev. Na voljo je 10 tisoč vstopnic in 7 tisoč značk. Slednje bodo v predprodaji. Or- ganizatorji so prepričani, da bo- do obiskovalci letos bolj discipli- nirani in bodo ponujene vstopni- ce (značke) tudi kupili. Stroški prireditve so izredno visoki in jih bo glfede na to, da prireditev ni- ma stalnega vira, tudi potrebno pokriti. Udeleženci prireditve se bodo zbrali na Muzejskem trgu, Pre- šernovi ulici, v telovadnici Mla- dika, Dravski ulici in Hrvatskem trgu. Obhodna pot pa je sledeča: Prešernova ulica, Murkova ulica, Trg MDB, Lackova ulica, Trste- njakova ulica, Osojnikova ulica, Gregorčičev drevored, Potrčeva ulica. Srbski trg, Titov trg, Mi- klošičeva ulica. Trg MDB, j Krempljeva ulica. Trg Svobode, = Dravska ulica. : mg; Premiera na žetalskem odru člani dramske skupine pro- svetnega društva Žetale so tudi letošnje zimske mesece izkoristili za delo na odru. Tudi tokrat so se odločili za komedijo, pod vod- stvom režiserke Marije Krušič so naštudirali delo Carla Goldonija — Pahljača. Prvič se bodo v letošnji sezoni predstavili domačemu občinstvu, premiera bo v nedeljo, 22. febru- arja ob 16. uri, v prosvetni dvora- ni Žetale. Seveda tudi tokrat va- bijo zvesto občinstvo k ogledu predstave, v naslednjih tednih pa bodo gostovali še v številnih kra- jih ptujske občine. Ptujski planinci smo pregledali delo v petek, 13. februarja, smo imeli svoj občni zbor tudi planin- ci. Svoj letni delovni sestanek smo popestrili z zanimivim pre- davanjem Matjaža Fištravca o vzponu naše alpinistične odpra- ve na Cerro Torre v Južni Ameri- ki. Predavatelj je v sliki in prije- tni besedi ter ob zvokih južnoa- meriške glasbe predstavil pokra- jino in nadčloveški napor naših fantov, ki so premagali vrh s ple- zalno tehniko, katero jim zavida- jo vrhunski tuji alpinisti. Ne sa- mo bogata in draga oprema, s katero se lahko pohvalijo najbo- gatejše odprave, naše fante odli- kuje predvsem srčnost in nadčlo- veška požrtvovalnost. Ne gre jim seveda za to, da bi uspeli tudi za ceno človeškega življenja. Pravil- no znajo oceniti tudi sposobnosti in zmožnosti slehernega člana odprave in se raje vrniti zaradi slabega vremena tik pod vrhom. Takšna trezna in pravočasna pre- soja je še kako potrebna, če želi- mo, da se bodo naše odprave še dokazovale na mednarodnih od- pravah, dosegale vrhunske uspe- he, ki pomenijo priznanje našim alpinistom in deželi, ki ji pripa- dajo. Vsi jim želimo še veliko uspešnih vzponov. Po zanimivem predavanju je predsednica društva Marija Ga- bron poročala o delu v prete- klem letu. Orisala je marljivo de- lo članov upravnega odbora, ki so velikokrat žrtvovali svoj prosti čas, da so akcije primerno uspe- le. Odpovedovali so se dnevni- cam in nadomestilom stroškov, da bi ostala sredstva za koristne akcije. S takimi pobudami se ver- jetno lahko pohvali le malokate- ro društvo. Planinci smo še ved- no med tistimi, ki svoje delo opravljamo z veliko zagnanostjo brez materialnih nadomestil. Ta- ko opravimo marsikatero uro, ki ni nikjer zabeležena, ki je ne mo- remo dokazovati v inventurnih in drugih poročilih. Edina nagra- da so zadovoljni udeleženci, ki se izletov in akcij radi udeležuje- jo in ki jim je vsak obisk gora pod strokovnim vodstvom naših vodnikov nepozabno zadovolj- stvo. Naj naštejemo samo nekaj naj- bolj uspelih izletov in akcij: pro- slava dneva mladosti na Donač- ki gori, proslava dneva planin- cev, izleti v sredogorje in visoko- gorje, med katerimi še vedno naj- bolj privlači izlet na Triglav, no- voletni pohod na Donačko goro je postal že skoraj tradicionalen. Posebno dobro nam uspevajo tu- di zimski smučarski tabori, za katere je vsako leto večje zani- manje kot je možnosti. Letos smo pripravili celo dva: prvega na Krvavcu za starejše udeležen- ce, drugega za pionirje pa na Bo- ču. Vse zastavljene akcije smo opravili, novost pa je bil v Ptuju planinski ples, ki ga je vodil Mi- to Trefalt. Z delom v preteklem letu smo lahko zadovoljni, čeprav si priza- devamo svoje delo izboljšati in popestriti. Zanimiv je bil pred- log, da se planinsko društvo vključi v občinsko turistično zve- zo kot pomemben dejavnik po- nudbe v turizmu. Haloška pla- ninska pot, za katero skrbimo ptujski planinci, se namreč pone- kod srečuje z vinsko cesto, s ka- tero poskušamo privabiti v naše Haloze turiste, ki so željni prist- nega okolja. Z bogato kulturno dediščino, ponudbo domačih vin in jedi lahko privabimo planince in turiste. V društvu skrbimo tudi za vzgojo novih kadrov. Prirejamo tečaje za izpopolnjevanje vodni- kov, vključujemo se v vzgojne akcije Planinske zveze Slovenije, posebna skrb pa je namenjena najmlajšim po šolah. Letos bomo pripravili kviz na temo Kako po- znamo slovenske gore, učenci pa bodo pisali tudi spise s planin- sko tematiko. Tako želimo razšir- jati planinsko miselnost tudi med najmlajšimi. Poskrbeti želi- mo za zdravo in koristno izrabo prostega časa mladih, jih navaja- ti na življenje v naravi, čuvati na- ravno okolje in skrbeti za svoje psihofizične sposobnosti. Vseh teh prednosti planinstva se pone- kod še premalo zavedaio. zato si želimo ustanoviti planinske sku- pine po šolah in v delovnih orga- nizacijah. Naše društvo šteje skupaj s pionirji in mladinci blizu tisoč članov. Prepričani smo, da je pravih planincev še veliko več, da pa še niso našli poti v dru- štvo, čeprav se nekateri udeležu- jejo društvenih izletov. Planinci si želimo, da bi se v naše vrste vključilo čim več tistih, ki so jim smotri planinstva blizu. Z orga- nizirano in načrtovano dejav- nostjo lahko pripomoremo na- mreč tudi sami za čim varnejši in udobnejši obisk naših visokogor- skih postojank, za zavarovanje in prispevke k finančnim sred- stvom, ki nam jih tudi za to vrsto dejavnosti še kako primanjkuje. Tudi branje in naročanje Pla- ninskega vestnika, ki je slavil že svojo devetdesetletnico izhaja- nja, je kulturna dolžnost in po- treba planincev. V svojem stro- kovnem glasilu lahko namreč enaki med enakimi spregovori- mo o vrednotah našega dela, se seznanjamo z novostmi v planin- stvu in alpinizmu, spoznavamo ljudi in naravo v gorskem svetu, ki se kaže planincu in popotniku v drugačni luči kot tistemu, ki s to naravo živi in jo ohranja v nje- ni prvobitnosti. S podporo marljivih članov društva bomo zastavljene cilje lahko uresničili. Komisija za propagando in informiranje Alpinistični odsek vabi Alpinistični odsek planinskega društva Impol Slovenska Bistrica vabi vse, ki jih zanima alpinizem in bi se radi ukvarjali s to vrsto špor- ta, da pridejo v četrtek, 19. februarja, ob 17. uri v prostore Alpinisti- čnega odseka, ki so v bistriškem gradu, na alpinistično šolo oziroma njen uvodni del. Šolo bi vodil inštruktor Danilo Tič, član Alpinističnega odseka PD Impol, znani alpinist, ki je že dosegel rekordne rezultate v sveto- vno znanih gorstvih, kakor tudi uspehe v domačih Alpah. Njegova zadnja odprava je bila minulo sezono v južnoameriške Ande. Predavanja in vaje, ki so zajeta v programu alpinistične šole, bo- do izvajali najboljši inštruktorji in predavatelji v Sloveniji. Alpinistični odsek Impol si je z leti uspešnega delovanja, z uspeš- nimi vzponi na številnih odpravah v tujih stenah, pridobil sloves ene- ga najboljših odsekov oziroma klubov v Sloveniji. Torej, vse, ki jih zanima prvobitno življenje v naravi, premagova- nje samega sebe, nastop na igriščih brez občinstva, kjer ni zmagoval- cev in poražencev, spoznavanje dežel, ljudi in običajev, bistriški od- sek z veseljem pričakuje. Samo Brbre Zvonka Pleteršek v vlogi neveste, Matjaž Munda pa je odigral ženina Gostiivanje 1 v Cirkovcah Folklorna skupina Vinka Koržeta iz Cirkovec in delavci gostin- skega tozda Haloški Biser iz Ptuja so ob koncu preteklega tedna, v domu krajanov v Cirkovcah, uspešno ponazorili, kakšne so bile ne- koč kmečke gostije na Dravskem polju. Za prikaz tega običaja so po- skrbeli folkloristi, gostinci pa napolnili mize z dobrotami tako, da ja ostala dvorana napolnjena do jutranjega svita. Po starih običajih sta se vzela, seveda ne docela zares, temveč sa- mo v igri, prikupna Zvonka Pleteršek in prav tako prikupno navihani Matjaž Munda. Avtor prikaza tega ženitovanjskega običaja Anton Br- glez je postavil običaj v dvorano tako, da seje marsikateri starejši obi- skovalec v živo spomnil, kako je bilo takrat, ko so mu postavili »mav- to«, kako so ga »mučili« pred nevestino domačijo s ponudbo napa-^ čnih izbrank, kako je vzel nevesti venček ... Ansambel Ekart, ki je bil v vlogi svatovskih muzikališev, je dodo- bra preznojil polno dvorano svatov, tako da je prišla do popolnega iz- raza uvodna misel: »Ženina in nevesto to prav veseli, da prišli smo skupaj prijatelji vsi!« JOS (Foto: JOS) Nevestino slovo od doma Ugodno poslovanje Delegati članic skupščine sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Ptuj so se sestali v petek, 13. februarja, v delavskem domu Franc Kramberger. Seja je bila komajda sklepčna, saj se je vabilu od 77 delegatov odzvalo le 40. Sicer pa so razpravljali o poročilu izvršnega odbora o delu sklada v letu 1986 ter o za- ključnem računu v lanskem letu. Ugotovili so, da je bilo poslovanje sklada ugodno; glede na to, da so finančni načrt presegli le za 9 odstotkov, so nedvom- no tudi planirali razmeroma dobro. Zatem so delegati sklenili, da odložijo pla- čilo glavnice sanacijskega kredita temeljne organizacije Ptujske toplice EKK Ptuj za leto 1986 v višini 2,9 milijona dinarjev. Ob koncu so sprejeli še finančni načrt sklada za letošnje leto, po katerem bodo zaradi zvišane stopnje prispev- kov zbrali 186 milijonov dinarjev. _ OM Dializni bolniki se zahvaljujejo Jožef Jesih iz Sejancev 7, Tomaž pri Ormožu, je dializnemu oddelku ptujske bolnišnice oziroma njegovim bolnikom podaril radijski sprejem- nik, za kar so mu bolniki, ki prihajajo na hemodializo trikrat tedensko, neiz- merno hvaležni. Radijski sprejemnik so si bolniki že dlje časa želeli. Sedaj jim krajša čas v dolgih urah hemodialize, ki traja od štiri do šest ur. Cena priključkov za CATV bo znana konec meseca v torek so se sestali člani odbora za izgradnjo sistema kabelske televizije v krajevnili skupnostih Ptuja. Sprejeli so dodatek k pogodbi o izgradnji sistema, s katerim so zagotovili sredstva za nabavo primar- nega kabla v dolžini 2800 m. Do konca meseca bodo pripravili do- končni predlog individualnih pogodb in takrat bodo znani tudi natan- čni denarni zneski za priključke. Hkrati se odbor dogovarja tudi z vodstvom srednješolskega centra o ureditvi sprejemne postaje in ante- ne. V marcu bodo s tem delom pričeli in sklenili s srednješolskim cen- trom ustrezno pogodbo d. 1. Ormoški strelci ocenili delo v nedeljo, 15. februarja, je bila dobro obiskana delovna konfe- renca Občinske strelske zveze Ormož. Kot gostje so se je udeležili Ed- vard Progar, tehnični sekretar SZS, Slavko Lavrič, predsednik sodni- ške komisije SZS, Jurij Dokša, predsednik skupščine TKS Ormož in Adolf Mihelač, predsednik OSZ Ptuj. Podatke o delu in rezultatih v letu 1986 so objavili v biltenu, ki ga izdajo vsako leto. V občini je 11 strelskih družin, od teh jih 10 tek- muje v klasičnih disciplinah, ena pa v streljanju na leteče cilje. V Or- možu so štiri, v ostalih krajevnih skupnostih pa po ena družina. Ena strelska družina pride na 1600 prebivalcev. Večina jih dela dobro, ra- zen v Ivanjkovcih, Miklavžu in na Kogu. Lani so izvedli prek 60 tek- movanj, ki se jih je udeležilo prek 1200 strelcev. Izvedli so vsa občinska ligaška tekmovanja, občinska prvenstva za vse starostne kategorije ter prvenstva v streljanju z MK puško za mladince in člane, pa tudi tekmovanja 17. tekmovalne skupnosti za vse kategorije. Na republiškem prvenstvu je Branko Veselko s 375 krogi osvojil tretje mesto in se uvrstil na državno prvenstvo, Andrej Stanič pa je na istem prvenstvu nastreljal 358 krogov in se pravtako uvrstil naprej. Med pionirji je Tihomir Milčič osvojil četrto mesto. Se- veda so se strelci udeležili tudi drugih tekmovanj (pokalnih, prijatelj- skih). Glavna naloga za naprej je, da čimprej začnejo z montažo majh- nih strelišč po vsej občini ter nabavo kakovostnega orožja in streliva, kar bo gotovo prispevalo k napredku. To so potrdili strelci iz Središ- ča, ki uspešno nastopajo v republiški ligi. Dan pred delovno konferenco je bil v Ormožu tudi uspešen tečaj za obnovo znanja strelskih sodnikov, ki sta ga vodila mednarodna sodnika Edvard Progar in Slavko Lavrič. J. Ivanuša VESEUE OB PESMI IN KOLINAH člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja ohranjajo tra- dicijo družabnih pevskih večerov s svojimi najzvestejšimi poslušalci. Minuli petek, 13. februarja, so v dvorani Narodnega doma v F*tuju ljubiteljem ubranih pesmi pripravili prijeten večer, ki so ga posvetili času kolin. Kot gost večera je mednarodni mojster fotografije Stojan Ker- bler predstavil enega svojih najuspešnejših fotografskih ciklusov »KOLINE«, spremno besedo pa je dodala kustodinja Marijeta Cigle- nečki. Dirigent komornega zbora Franc Lačen je pevski koncert razdelil v dva dela. V prvem delu smo slišali narodno Krajnčičev Jurij, Prešer- novo Strunam, gruzijsko narodno Suliko in nagajivo prleško pesem Ste vidli barona. V drugem mini koncertu pa so opevali Ljubezen in pomlad. Hladno jesen. Pisemce in za konec nazdravili z Napitnico. Po krepki večerji, ki sodi na koline, smo pesem ptujskih komor- nikov lahko še nekajkrat slišali, spontano pa so se jim pridružili tudi ostali v dvorani. Prijeten večer so začinili še člani ansambla Zrelo kla- sje iz Ptuja, ki so vižali tja do jutra. - OM Člani komornega moškega pevskega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna med koncertom, (foto: Stojan Kerbler) osebna hromha Rodile so: Sergeja Tukovič, Rogozniška 4 — Davora; Anica Frangež, Krai- gherjeva 36 — dečka; Marjanca Lesjak, Ivankovci 31 — Mitja; Sonja Čižič, Breg 22 — Danije- la; Irena Munda, Brezovci 21 — Boštjana; Zinka Tolič, Medrib- nik 3 — dečka; Anica Majer, Stojnci 76 — Jadranko; Anita Horvat, Vinski vrh 68 — Davida; Majda Rizman, Drakšl 20 — Sa- bino; Ana Šimenko, Barislavci 8 — Marjana; Majda Holc, Prešer- nova 17 — Sebastijana; Irena Potočnik, Obrez 143 — Igora; Marija Grmek, Stojnci 7 — de- klico; Silva Topolovec, Njiverce 28 — Mojco; Zdenka Marčec, Breg 6 — Josipa; Darinka Ben- ko, Juršinci 14 — Mateja; Metka Pavlin, Juršinci 2/a — Nino; Anica Raušl, Kraigherjeva 20 — Roka; Dragica Polajžer, Medrib- nik 10 - dečka; Poroke: Dušan Horvat, Štuki, Volk- merjeva 24 in Irena Lesjak, Štu- ki, Volkmerjeva 24; Bojan Vau- potič, Štuki, Črtkova ul. 16 in Elizabeta Vidovič, Štuki, Črtko- va 16; Ivan Svrženjak, Kicar 73 in Marija Bezjak, Markovci 61; Franc Sagadin, Stražgojnca 12 in Terezija Kmetec, Vel. Varnica 124; Ivan Dretar, Vel. Varnica 100 in Julijana Lesjak, Vel. Var- nica 100;. Umrli so: Avguštin Šoštar, Kidričevo, Kraigherjeva 13, roj. 1921, umrl 7. febr. 1987; Ivan Meško, Vičan- ci 81, roj. 1913, umrl 9. febr. 1987; Ana Mikša, Zagrebška 32, roj. 1899, umrla 9. febr. 1987; Ja- nez Meško, Bresnica 29, roj. 1922, umrl 9. febr. 1987; Dr. An- te Mileta, Kajuhova 14, roj. 1924, umrl 9. febr. 1987; Antoni- ja Kozel, Pobrežje 147, roj. 1895, Umrla 9. febr. 1987; Anton Vrabl, Dornavska 24, roj. 1907, umrl 11. febr. 1987; Marija Mat- jašič, Spuhlja 84, roj. 1897, umrla 7. febr. 1987; Marija Bračič, Markovci 62, roj. 1921, umrla 10. febr. 1987; Ludvik Mohorko, Vodova 15 roj. 1939, umrl 9. febr. 1987; Štefan Medved, Stra- žgojnca 6, roj. 1922, umrl 6. febr. 1987; Matilda Kokol, Cesta Olge Meglic 2, roj. 1907, umrla 12. febr. 1987; Antonija Hraš, Sestr- že 85, roj. 1911, umrla 12. febr. 1987; Ivan Horvat, Gorišnica 195, roj. 1907, umrl 15. febr. 1987. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 5.000 dinarjev, za tuji- no 6.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.