Pe polti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta fetrt , mesec
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta detrt
10,-, 5 . -
mesec
» ' ~ »__,
1,70,
Za~pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 149.
V Ljubljani, v torek 8. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo rta naročbo.
S I. julijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
veija za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden meseci K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca Proti Marijinim družbam.
Od dveh etrani so prijeli zadnji čas naše Marijine družbe. Drugod so že zdavnej prišli k pameti, da Marijine družbe niso druzega nego stroge verske družbe, vstanovljene zato, da pod varstvom Matere božje ?oje versko življenje v posamnih stanovih in da se vkljub vsemu liberalstvu v naših zakonih, vkljub vsem protiverskim birokraškim naporom ne da po kakem navadnem deželnem predsedniku, okrajnem glavarju, žandarju ali biriču razveljaviti določba državnega temeljnega zakona, po katerem je cerkev v svojih notranjih zadevah prosta. Pri nas je to seveda drugače. Saj stojimo v znamenju Šve-gel • Tavčarjeve zveze in zato se mora pri nas sedaj vladati, upravljati in soditi v imenu te blažene konsumne zadruge, ki hoče prodajati najpodlejse brezverstvo, sovraštvo do katolištva in stari, gnjili liberalizem v raznih, če treba, tudi socijalno demokraških in anar-
hiških ovojih, ki pa hoče h krati požrešno konsumirati vsa idealna izročila slovenskega naroda. Zato se tudi ne čudimo boju proti našim Marijinim družbam.
Pribijmo najpreje nekaj dogodkov iz zadnjih dni! Na Bledu se je družba liberalcev, z izrečno izraženim namenom, da hočejo napraviti »špas«, podpisala pod vlogo na vojaško povelj ništvo, da nosijo tam mladeniči iz Marijine družbe svetinje, ki so tako podobne vojaškim svetinjam, da se čutijo bivši vojščaki sila žaljeni vsled tega. Ta »špas« je imel to znamenito posledico, da je vojaško poveljništvo res odredilo preiskavo. Žandar je prišel gledat te za liberalce pohujšljive svetinje in je zdravih oči res našel, da ni nobene podobnosti med njimi in vojaškimi. O priliki nabora je v Radovljici poslujoči častnik pri dekanu si ogledal svetinjo in tudi našel iz-venredno dejstvo, da je smešno tu govoriti o kaki podobnosti. Okrajno glavarstvo v Radovljici pa ni bilo še dovolj poučeno. Zahtevalo je od župnega urada v Gradu, naj dopošlje v pregled eno tistih nevarnih svetinj. Župnik je seveda odgovoril, da je Marijina družba ustanovljena s škofovskim pismom in da je v ti zadevi župnik odgovoren le svojemu škofu. Prišl« je na vrsto ljubljanska deželna vlada z zahtevo, da se mora .doposlati svetinja in 5 izvodov družbinih pravil. Župnik je iznova odgovoril, da je škof v tem oziru edina njegova pristojna gosposka. Do sem je dospela stvar doslej.
S pravno stranjo te zadeve se ne maramo pečati, ker je jasna kot beli dan. A nekaj moramo pripomniti. Marijine družbe niso od včeraj in svetinje, ki jim rabijo, tudi ne. Te družbe niso tajne zveze. Njihovi shodi se vrše po cerkvah in kapelah in kogar je volja, si jih lahko od blizu ogleda. Ali je treba poizvedovanja po žandarjili o stvari, ki je očitna ? Pri svojih cerkvenih slovesnostih nosijo člani Marijinih družb svetinje, da jih vsak lahko vidi, kedor hodi v cerkev. Mi ne moremo nič zato, če neka-
teri uradniki ne vidijo cerkve od znotraj, razven ob cesarskih mašah, toda sitnosti, katere stresajo vsled tega, naj rajše obrnejo za druge potrebnejše stvari. Rajši naj na pr. pazijo, da ne bodo tvornice prestopale v škodo delavcem obrtnega reda ; to bo boljše in pametnejše. Če se kakemu liberalcu zazdi, da ima biret podobnost z orožniško pikel-havbo, bo menda treba tudi birete pošiljati na okr. glavarstva ; ali če se komu zljubi v božji službi videti javne shode, bo menda treba vsako opravilo v cerkvi naznanjati gosposki, morda celo tako, da bo treba preje posamne mašne formulare, litanije, pridige, oznanila in oklice pošiljati v blagohoten višji pregled. Med pregledovavci bosta brez dvojbe kot izvedenca Švegel in dr. Tavčar.
Svetinje Marijinih družb nosijo ob cerkvenih slovesnostih imenitnejši in pametnejši možje, kot so naši liberalni birokratje. Med člani teh družb so cesarski princi, ministri, častniki, sekčni načelniki . . . Teh se seveda nobeden ne upa lotiti; pač pa čuti vsak liberalec svojo moč do ubozega kmečkega ljudstva, kedor ima čas. In zato si najde tudi vsak izmed njih časa dovolj !
V Kranjski gori je o priliki, ko se je pripravljala procesija v čast Jezusovemu Srcu, tamošnji žandar stopil k neki društ-venici Marijine družbe in zahteval, naj odstrani svetinjo. Modro mu je odgovorila : »Ko mi to ukaže tisti, ki mi jo je obesil na vrat, potem pač; drugemu pa ne«. Žandar je šel nato svojo srečo poskušat k fantom. Dva sta se ustrašila in sta snela svetinji. Tretji pa je odvrnil: »Če rečete v imenu postave, vas ubogam ; drugače ne«. Zandar je odnehal. Vprašujemo : Ali je ta kranjskogorski žandar delal po ukazu okr. glavarstva, ali morda le po navodilu »Slov. Naroda« ? Na to zahtevamo odločnega pojasnila. V prvem slučaju vemo, kaj imamo storiti; v drugem pa najsvečanejše prote-stujemo, da bi se na tak način po gospo-sknih organih uvajalo med službena navodila
glasilo naših liberalcev. Ljudstvo je ogorčeno nad temi dogodki in ne umeva, kako je mogoče, da bi bilo tudi v izvrševanju svoje vere brezpravno.
Rekli smo, da od dveh strani prihajajo napadi na Marijine družbe. Na videz res. Toda v resnici je tu le ena stran : liberalstvo, ki danes vlada na Kranjskem ogromno večino katoliškega ljudstva.
Iz kmetijskega sveta.
Piše poslanec Fr. Povše.
(Konec.)
IX.
Konečno naj v kratkih besedah omenjam še razprave o tuberkulozi goveje živine. Omenjal sem že koj v začetku svojih poročil nekaj o tej zadevi in navedel, kako velik odstotek posebno starejših krav je tuberkuloznih.
Dosedanje preiskave pa se ne morejo priznati, da so povsem dovršene, zato tudi sedaj ni umestno od vlade zahtevali energičnega postopanja za zatiranje tuberkuloze, osobito pa, ker je meso tudi od tuberkuloznih živali užitno in zdravju neškodljivo, kakor to zagotovlja zdravniška veda. Isto-tako imamo dobro in zanesljivo sredstvo da ni mleko od tuberkuloznih krav škodljivo, v tem, da mleko dobro prevremo, namreč ne le, da mleko prične vreti, ampak mora popolnoma po vreti; v na 85° C. gor-kote kuhanem vretem mleku zakrknejo vsi trosi in postanejo neškodljivi.
Ministerstvo naročilo je cepiva-tuber-kulina, s katerim se cepijo goveda, da se spozna, ali so tuberkulozna. Prav goječi veterinarji-živinozdravniki zategadel priporočajo, da bi se enako, kakor pri zatiranju drugih kužnih bolezni, tako pri pljučni kugi govede postopalo tudi proti tuberkulozi in vse one govede, katere reagirajo na cepivo tuberkulina, pobile na državne stroške, tako da bi se iz govede tekom let odpravila dispozicija za to bolezen.
LISTEK.
V novo, lepšo mladost
(Spominski list f bogoslovcu M. Kogovšku.)
Kadar sem v junijevih jutrih odprl okno svoje sobe, vselej mi je namignila belago-nija svež pozdrav z bogatim, rdeče-baržu-nastim cvetjem. Ali v torek zjutraj je bilo prelomljeno cvetno stebelce, kroginkrog raztreseni cvetni listi. Divji slak se je prešerno spenjal k njej češ: Mi pa šele zacvetamo!
V srce mi je leglo nekaj tesnega. V duši sem gledal neko sliko v nejasnih potezah. Cez pol ure sem zaslišal mehko, skoraj žalujoče poročilo: Kogovšek je umrl!
Pred menoj je ležala slika jasno začrtana, črnoobrobljena.
Moj prijatelj je umrl?
A, tista neznana tesnoba, to je bila neka nejasna misel nanj. Ponedeljek zvečer so mi pravili o njega »zadnjih dihih-. S to žalostno novico sem prišel v sobo, zamišljen sem zaprl okno in pri tem sem najbrže sam ranil belagonijo.
Navada je, da razkladajo ljudje ob takih prilikah dobre lastnosti rajnika po najnižjih cenah kakor bazarji; ravnajo se nevede po hvalevrednem pravilu: De mortuis nil nisi bene. (O mrtvih govori le dobro!)
Vendar ne splošna navada, ne pravilo,
ne prijateljstvo, marveč resnicoljubnost mi veleva : Ne zapiši žal besede o rajnem!
Naj li ozaljšam njegovo življenje s samimi lepimi čednostmi? Ni treba: ozaljšal je je sam.
Gojil je marsikako čednost, a zakrival jo je kakor palček svoje gnjezdo. Kakor palček pravim, saj je hotel biti med enakimi vedno najmanjši. Ali zakleni, zakrij ptiča kamorkoli — njegov glas ga izda: ali je pevec, ali ni. In Kogovška je izdalo njegovo vedenje. Par paznih trenutkov ti je zadošče-valo, da si ga spoznal kot tihega, mirnega, krotkega, blagega mladeniča.
Pred letom je vestno opazoval pri meni stensko sliko svetega Alojzija. Oko mu je zažarelo pri pogledu na nebeško obličje, roke so mu nehote kvišku silile, kakor bi hitele s svetnikom vred objeti sveti križ. A najbolj všeč sta mu bila angelja, ki se bližata Alojziju z lilijo nedolžnosti. Sploh pa je vse pohvalil na sliki, da si je ni naslikal bogve kako dovršen kist. Jaz sem uganil zakaj ... Na ustnih se mu je nabiralo in treslo ves čas neko hrepenenje, naposled je vzkliknil: Kdaj bova midva taka-le!
Pri tem sicer ni zastokal tisti globoki, tako občuteni ,ah'« — vendar Kogovšek ni bil tako brezčuten, kakor bi mislil marsikdo. Povejte mi, kateri dnevi v letu takorekoč silijo v človeško srce s svojo lepoto, milino in poezijo !
Sveta noč, majnikovi dnevi, kresni večer in še par drugih dodajte, pa še nimate vseh. V takih dnevih je vskipevala njegova duša od radosti in nekoč mi je rekel: Nocoj mi je tako, da sam ne vem kako. Ali je bil morda zaradi tega brezčuten, ker ni našel izraza svojim čuvstvom? No, potem je brezčuten ves svet! Kolikrat ne najde pravega izraza svojim raznoterim vtisom !
Koliko je Kogovšek ljubil stvari, zaradi stvari samih, in koliko jih je ljubil zaradi Boga, je pokazal najjasneje pred dobrim mesecem pri očetovem pogrebu.
Žalost mu je težila srce, vse telo in vsak korak je klical: ne samo do groba, v grob grem za očetom — vendar potrpežljivost in vdanost v voljo božjo sta ga tolažili in lili vanj novih, boljših nad . . .
Imel je samo eno napako — oprostite, da jo odkrito povem! — napako, ki mu je zagrenila in zamorila mlado življenje: skrbel je preveč za dušo, a za telo skoraj nič. Dan za dnem je vidno pešal, pa ni gledal, ni prašal, s čim bi prepodil bolezen. Spremljal sem ga iz Dravelj do Šentvida. Med potom mi je tožil: »Moja pot do Šentvida se je je skoraj za polovico podaljšala. So v cerkev ne bom mogel!«
Vsevedni Dobrotnik pa je rešil njegovo dušo iz nadležnega, bolehnega telesa in jo poklical k sebi, da ji ni treba hoditi tako daleč, tako težko — k Njemu.
Ko sem stal ob prijateljevem mrtvaškem odru, sem začutil na obrazu nekaj, česar že davno . . . davno nisem čutil. . . Celo v steklenih očeh mu je še počivala ponižnost, celo na mrtvih licih mu je še spala prijaznost, celo v posinjelih ustnih je še molila pobožnost zadnjo prošnjo in voščeni prsti so ubogljivo oklepali sveti križ in lilijo.
Spomnil sem se svoje slike svetega Alojzija, v duši so mi zazvenele besede: »Kdaj bova midva taka?« Aj, ti si že, dragi moj. Kakor svetniku na sliki približala sta se tudi k tebi dva angela in ti vtaknila v roke lilijo v znamenje nedolžnosti — a nedolžnost samo, tvojo dušo, sta vzela s seboj. Da, dva angela! Prvi: angel vseh angelov — Mihael, tvoj patron; drugi: skrbni angel varuh tvoj.
Mrtvaška pesem šentvidskih zvonov je navadno žalostna pesem. Ko pa smo Kogovška spremljali k večnemu pokoju, zdelo se mi je, da je dahnilo v to zvonenje veselje rajske pesmi: Bog bo otrl slednjo solzo z njih oči, smrti ne bo več, ne joku, ne vzdiha, tudi žalosti ne bo več, kajti prvo je preteklo (Apoc. 21,4). Še nebo se je v jutro njegovega pokopa zjasnilo do zadnje meglice. No, da malce popravim: Samo en bel oblaček je priplaval po nebu, kakor bi nam v tej podobi klicala rajnikova duša: Zemljane smeje, nebo se smeje moji sreči — vi pa mi jo v žalosti zavidate! . .
Toda znano je, da je posebno starejših krav nad 50 — 70% tuberkuloznih in zato bi — Ce bi slo po volji omenjenih veščakov, nastal pravi polom v govedoreji, ker bi se moralo pobiti na stotisoče goved.
Zato je kmetijski svet priporočal le, da ae naj pri importu plemenske živine, posebno iz Švice in a Holandskega, strogo poskuša z vcepljenjem tuberkulina, ali je do-tična goved zdrava ali reagira na tuberkulozo.
Dalje priporoča kmetijski svet, da kmetijsko ministerstvo po lahko razumljivih okrožnicah in spisih poučuje govedorejce o tej goveji bolezni in kako zelo je podedljiva, ter da skrbe rejci kolikor mogoče za zdrave plemenske živali.
Prav tako naj država skrbi, da se s tuberkulinom cepijo z državno subvencijo kupljeni plemenski biki in dokazano bolni na tuberkulozi izključijo od reje; istotako pa naj se popolnoma zdrava plemenska goveda pri razdelitvi premij v prvi vrsti pre-mirajo.
Ministerstvo naj osobito mlekarskim zadrugam priporoča in pri podelitvi državnih podpor zahteva, da se posneto mleko, smetana in skuta popolnoma zgreje ali prevre, in istotako naj državna uprava pazi na strogo izvrševanje ogleda mesa ne le po mestih, ampak tudi po kmetih.
Slednjič nujno prosi kmetijski svet, da se državna vlada odloči za obligatorno drž. zavarovanje živine, ker le s takim zavarovanjem pridobila se bo vspešna podlaga za zatiranje raznovrstnih nalezljivih živinskih bolezni pa tudi doseglo varstvo reje žlaht-niše živine, od katere še Ie bo naš živinorejec imel res pravo korist.
Iz teh razprav naj naši kmetovalci sodijo o delovanju kmetijskega sveta, od katerega se sme pričakovati, da bo marsikaj v prilog dobri kmetijski stvari še storil, ker že sedanje, pričetne razprave kažejo, da smemo upati v tej novi korporaciji imeti oporo v naših kmetijskih potrebah, katere nujno kličejo po zboljšanju, katero pa mora priti, če je državi resno mar, ohraniti in utrditi kmetijski stan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. julija.
liazpor v poljskem klubu. Mej Poljaki vedno bolj vre. V časopisju in na raznih zborovanjih se kažejo vedno ostreja nasprotja z ozirom na politiko. Vse to je pa baje zakrivil samo načelnik poljskega kluba vitez Javvorski, ki je po poročilu »Slo\vo Polskie« sam na svojo pest pričel na Dunaju s Slovanom sovražno politiko ter nastopil proti Čehom. O tem razporu se mnogo razpravlja posebno v poslednjem času. Nasprotujejo si baje voditelji Ja\vorski, Dzie-duszycki in Pientak, in govori se že o raz-
družitvi kluba. Kajpada je vmes precej pre-tiranosti, toda gotovo je, da najlepša sloga ne vlada mej njimi, posebno pa ne mej klubom in volivci.
Poseben način rešitve jezikovnega vprašanja predlaga v nedeljski »Politiki« neki »dunajski Nemec«. Mož svetuje, naj se vse zopet povrne k vsezadovoljujoči dvoje-zičnoati državnih uradnikov. Zahteva pa, da se to uresniči po preteku četrtBtoletja. Vsak državni uradnik naj bo vešč poleg nemščine še dotičnega deželnega jezika, ki je v oni deželi navaden. Piše pa o tem sledeče : Država ne more nikogar siliti, naj se priuči kakemu jeziku; lahko se pa brani koga nastaviti, ki ne zna potrebnega jezika. Ako se to uveljavi n. pr. z letom 1925, je zagotovljen narodnostni mir za nedogleden čas, in danes še ne rojena generacija prihodnjih uradnikov bi se odgojila v tako bratskih razmerah, da bi pri nastopu že skoro pozabila, kaj je pravzaprav provzročilo neljubi narodnostni prepir. — Načrt v tej sostavi je precej primeren za sedanjo dobo kislih kumar.
Izvršilni odbor liberalnih veleposestnikov ae je soael v nedeljo h krat kemu poavetovanju pod predsedstvom načelnika grofa Osvalda Thuna v Pragi. Posvetovanja se je udeležil tudi bivši trgovinski minister dr. Baernreither. Razgovor je bil, kakor pravijo, v političnem položaju, sklepalo se pa ni v nobeni stvari. O čem ao torej »ustavoverci« govorili, se ne ve, a gotovo je, da je bil v razgovoru najnovejši nemški načrt o nemščini kot državnem ali posredovalnem jeziku in pa o Koerberjevem jezikovnem načrtu. Da bodo ti možje šli čez drn in strn z nemškimi zagrizenci, je umevno samo ob sebi.
Nemščina v mažarskih šolah. Na poseben poziv budimpeštanskega magistrata oddali so te dni vsi ondotni šolski okraji razun jednega izjavo, o kateri se izrekajo proti pouku nemščine o budimpeštanskih šolah. Na podlagi teh izjav bo sedaj sklepal mestni zastop in bržkone sklenil, da se nemščina izključi iz budimpeštanskih šol. Našim nemškim zagrizencem ta sklep seveda ni po-vseči in njih časopisje neusmiljeno obdeluje šolnike, ki so se predrznih do takih izjav. Radovedni smo pa, kaj stori sedaj dunajsko židovsko-liberalno časopisje napram nestrpnim Mažarom. Dosedaj so jim bili Mažari v vsakem pogledu najlepši vzgled in vzor politikov z narodnostnega, gospodarskega, posebno pa verskega stališča. Kako bodo neki sedaj pisali njih »šornali« ?
Italijanska poslanska zbornica je v svoji zadnji seji vsprejela nespremenjeni načrt za novi poslovni red, kakor ga je izdelal predsednik Villa s svojo komisijo sedmerih članov. Novi poslovni red priznava predsedniku znatno disciplinarno oblast. Po vzgledu francoskega poslovnika se je vsprejela cenzura in izključenje ter celo uporaba
vojaške sile, nasprotno ao pa izbacnili iz načrta z dne 3. aprila mnoge določbe proti obstrukoiji. Poleg tega ame po novem redu predsednik vzeti besedo poslancu za celo sejo, ako ga dvakrat pozove k redu. Veliki večini zbornice je ta načrt ugajal, le Sonnino s svojimi somišljeniki in nekateri zagrizeni vladinovci ao zahtevali strožjih določb proti obstrukciji. Podlegli ao pri vaeh glaaovanjih, a pri dveh le za tri do štiri glasove. Ru-dini, Biancheri in Luzzati ao glasovali s skrajno levico. Zadnja ovira je sedaj odstranjena in predsednik Villa je prepričan, da je sedaj mir v zbornici zagotovljen. Toda pomisliti treba, da se snuje v parlamentu nova opozicija pod Sonninovim vodstvom, ki postane sčasoma lahko precej številna.
Kdo je osvobodil Segmoura? Poročali smo svojedobno, da je velika evropska ekspedicija, na čelu jej ruski general, in se-stajajoča po veliki večini iz ruskih vojakov, rešila Seymoura iz njegovega skrajno nevarnega položaja. Vsakdo je dosedaj Rusom priznaval to zaslugo in tudi Nemci izpočetka niso imeli prav nič proti temu. V najnovejšem času se je pa stvar nanagloma zasukala. Vso zaslugo za rešitev Seymoura je pripisovati — nemškemu oddelku Seymo-urove armade. Ko bi Nemci, tako pravijo, ne bili razdejali arzenala, ter uničili kitajskih topov, bi bili Kitajci lahko uničili vso Seymourovo armado. In vendar se vsled junaštva Nemcev aeymour niti ganiti ni mogel in bi bili brezdvomno vsi njegovi vojaki žrtva kitajskih rogoviležev, da jih niso rešili Rusi. Njim gre torej prva zasluga.
Skupna akcija velesil na Kitajskem. »Agence llavas« podaja obširno poročilo o najnovejšem dogovoru mej velesilami, ki sodelujejo pri pacifikaciji proti upornim bokserjem. Dogovorilo se je baje mej vsemi velesilami, da se ohrani na Kitajskem tudi v bodoče status quo i glede interesov kakor tudi glede trgovskih in industrijskih pogodeb in zvez. Dogovorili so se neki zastopniki tudi glede odškodnine, ki jo bodo zahtevale velesile od kitajske vlade. Mejnarodna okupacijska armada bo štela skupno 80.000 mož, in sicer pošljejo Rusi in Japonci po 20.000 mož, Anglija 10.000, Francija 8000, Avstrija, Nemčija, Italija in Amerika pa pošljejo po 5000 mož. Da mora naša monarhija odposlati jednako število moštva kakor izredno interesovani Nemčija in Amerika, gotovim krogom ne more v glavo. Poleg tega je pa tudi gotovo, da se Rusija ne zadovolji z odmerjenim jej številom vojakov, posebno ako se nadalje razvijo sedanje nevarne razmere.
Knjige iu časopisi.
»Dom in Svet«. Vsebina 13. zvezka je sledeča: O lepoti. Spisal dr. Fr. L. (Dalje.)
—	Takšni so! Povest. Sp. dr. F. D. (Dalje.)
—	O ta testament! Novela. Spisal Podgori
dan. (Dalje.) — Kam sedaj 1 Spisal Ivo Trošt' (Dalje.) — Lucifer. Zložil E. — K slovesu. . I., II-, III., IV. Zložila Ljudmila. — Lepa Vida. Zložil Tatjan. — Socijalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. (Dalje ) — Izprehodi po Slavoniji. Spisal dr. J. Marinko. (Dalje.) Književnost: Slovenska književnost. Poezije. Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1898. O pomorskoj sili Hrvata za dobe narodnih vladara. S uvodom o rimskim Libumama. Ptice. Preporod v Italiji. Češka književnost. Poljska književ-nost. — Časopis. — Razne stvari. Naše slike. Pojasnilo o »Zgodovini slovenskega slovstva. Dar pisatelju II. Sienkievviczu. Roman »Quo vadiš« na indeksu? Nagon posnemanja. Finlandija. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.) — Slike: Žalosten poskus.
—	Ireg v Slavoniji. Fot. I. Singer. — Fantič, li vatani gor', greva za Jezusam 1 Risal Fr. Dobnikar.
»Slovenski učitelj«, glasilo krščanBko mislečih učiteljev in vzgojiteljev, prinaša v svoji 13. številki sledečo zanimivo vsebino: Učiteljica in javnost. 6. Tihi boji. — Sv. Janez Krstnik de la Salle. II. Vzgojeslovna načela. (Konec.) — Formalne stopinje pri katehe-tičnem pouku. IV. Kateheza za III. razred.
—	Dopisi. — tjlovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. — »Slovenski učitelj« izhaja dvakrat v mesecu in stane 5 kron na leto. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani.
»Pucki Prijatelj«, poučno - gospodarski list, izhajajoč na Krku dvakrat na mesec, ima v sedaj izišlem 13. broju sledečo vsebino : Krvavi ušenac. Nastavak. — Mljekar-stvo i mljekarske zadruge. — Dobra gospodarica. — O gnojenju. — Črtice o gospodarstvu. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti. — »Pučki Prijatelj« stane za celo leto 2 kroni.
Dopisi.
Iz Št. Jurija pri Kranju, 28. jun. Obila spomladanska moča in umetno gnojilo sta nam dala izvanredne košnje. Pridelali smo na njivah, ki so umetno izpremenjene v travnike, na 1 ha po 50 q sena že pri prvej košnji, ko se je na najlepših naravnih travnikih dobilo komaj 80 q Vsako njivo, zasejano z dobrimi travniškimi semeni, moremo s pomočjo umetnih gnojil prirediti v najlepši travnik, kakor kažejo pri nas obilo zasejane njive. Naša vas je revna na naravnih travnikih, le s pomočje izpreminjevalnih travnikov nam je moči dovolj krme pridelati. Nakosilo je nekaj posestnikov že prvo košnjo toliko, kakor pred petimi leti vsa vas, kar vsakdo rad potrdi. Cena naravnim travnikom je bila pred par leti še izvanredno visoka, 1 oral 700 do 1000 gld., njiva pa samo isti prostor 150 do 200 gld. Ker se je ljudstvo uverilo, da se lahko naredi iz vsake njive najlepši travnik, radi tega bo cena naravnim travnikom padla in njive, ki
Ali to je bilo le tolažilo, ki sem je ponudil domov grede njegovi jokajoči materi. Nič!
»Oh, toliko vas je ... in le jaz sem tako nesrečna, da moj sin ne bo . . *«
»Čujte, mati!« posegel sem po novem tolažilu: »Malo je tako srečnih mater, ki bi imele sina novomašnika; a še manj jih je tako srečnih, ki bi imele sina-angela«.
Ženica je verjela, morala je verjeti, saj je sin ni nikdar žalil niti z »najmanjšo besedo«.
Smeh je šinil krog njenih uat, kdove odkod se je prikradel. To je bil smehljaj žive vere, trdnega zaupanja. To je bil tak redek smehljaj, da sem kar na mestu — sicer zdrav in srečen — zahrepenel za svojim prijateljem v novo, lepšo mladost.
Ženica je zopet vzdihnila. Solza ji je pala z obraza na venec, na modro cvetko: ne zabi me! Prav tako!
Ne zabi me, ne zabi nas, blagi Mihael; saj te tudi mi ne zabimo do groba.
A. M.
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. - Prestavil — a-(Dalje.)
»Govorimo dalje!« Grenki nasmeh na njegovih ustnih je razodeval pritajeno jezo netiskanega pisatelja, ki ga je zavist razlju-čila, predno se je mogel meriti s tekmeci.
Začel se je po vrsti zaganjati v najbolj znamenite pisatelje naše dobe. Ta ni bil dru gega, kakor nabiravec anekdot brez vsake misli, oni trgovec z epinalskimi slikami za delavce, tretji moderniziran Pavi de Kock, četrti salonski spletkar, ki sladi Stendhala in Balzaca za pokvarjen želodec višjih ženskih krogov . . . Vsem je natvezel nizkih anekdot, kakoršnih na tisoče kroži v neznatnem, otročjekrutem krogu literarnih začetnikov. Prepustil sem ga globoki žalosti, ne da bi pripisoval kdove kakega pomena pretirano-stim novih prišlecev nasproti starejšim pisateljem, med katere ae tudi jaz prištevam. Pretiranosti so bile v vsakem času, a imele so vedno nekaj dobrega na sebi; to je oni sarkazem Mefistolela, ki sili Fausta k delu. Jaz sem pa dobro uganil, da prikriva revež z rezkostjo, s katero se mi je mislil prikupiti, ko je kritikoval moje tovariše, le lastno trpljenje. V vsem se je kazala ona brezmejna besna oholost, ki je lastna naši dobi — mislim v krogu onih, ki mislijo. Silovitost čaatihlepnosti je bila sicer vedno enaka, samo da nekdaj ni tako besnela med pisatelji. Ker stavi dandanes občno zenačenje stanov vsaj na videz pripoznanega umetnika v sijajne razmere, zato se je mnogim zdelo pisateljevanje najkrajša pot do bogastva. Lotijo se ga z natančno istih nagibov, a katerih drugi obiskujejo borzo. Vendar je neki razloček. »Zbesnel« borzni igravec ve, da je
suženj denarja, »zbesnel« literat prostovoljno vznači v sebi strastno koprnenje, da se po-vspne samo zaradi tega koprnenja do občnega priznanja. Ako nimajo vspeha, polasti se njih duš neka krutost, ki je vir najodur-nejših in ob enem najpodlejših strasti. To se je dovolj jasno pokazalo med nekaterimi komunistiškimi pisatelji. Z vseh besedij mladega rojaka mi je odmeval glas razkačenega, nadarjenega lenuha — naše dobe. Znal se je dobro zavarovati že po neki naravni razumnosti in po vplivu višje izobrazbe, ki bi ga morala rešiti, ki bi ga vsaj mogla rešiti. Ali ni bil dovolj nadarjen, dovolj vztrajen, da bi si pridobil kljub koprnenju strastnega umetnika vednosti, se lotil kakega posla? Spoznal sem, da se je bil v njem boj, da se še bije težak boj.
»Preveč ste strogi nasproti starejšim slovstvenikom,« sem rekel, da bi ga ustavil v nadaljnem objavljanju pariških obrekljivih dogodbic. Saj jih dobro poznam; vse bo tako dolgočasno puste in nepristne!
»Čakajte, da začnem pisati,« je začel z naivno, a ob enem zlohotno smešnim glasom; »he, he, z našimi starejšimi je treba tako ravnati, kakor se ravna s starci v Oceaniji. Prisilijo jih, da splezajo na drevo, ki ga na vso moč tresejo. Ako imajo starčki toliko moči, da se vzdržijo na drevesu, dobro, če ne, jih zakoljejo in pojedo . . .«
Tega čudaškega, popolnoma divjaškega
mnenja nisem hotel zavračati. Segel sem v besedo in ga vprašal o njegovem arheolo-gičnem delovanju, kar mu očividno ni uga jalo. Svetoval sem mu, naj se ne loti časnikarstva, ko se povrne v domovino, ampak naj si rajše poišče mesto v provinciji, kjer bo veliko koristil in lahko začel pisati kako znatno delo. Pa saj so tudi meni dajali iste nasvete, ko sem bil v njegovih letih, a nisem se jim uklonil. Da, nesrečni srečolov za slavo, ki ga imenujemo pisateljski poklic, bo vedno enako varal srca mladih ljudij. Ali moram priznati? Uloga moralista, ki sem jo z njim igral, se mi je zdela ironija, skoro bi rekel hinavstvo. Začela me je vest peči, in ker sem videl, kako ga tare notranji nemir in nezadovoljnost, sem ga povabil na izlet v samostan. Izlet v samostan je dovršil naglo se razvijajočo dramo, za katero so pa bile one dolge priprave potrebne. Filipu je bilo treba le za dva dni odložiti odhod, zato je sprejel predlog. Ob eni popoludne sva odpotovala, kakor je bil obljubil eksgaribaldi-nec, o katerem naj še omenim nekaj besedi. Ko sva čakala voznika, je porabil priliko in mi razodel svoje mnenje o sedanjem francoskem parlamentu- »Vsa revolucijonarna sporočila so se pozabila.« Svoj terorističen govor, ki ga pa nisem zapisal, je končal s prav komičnootožnimi besodami: »Sicer so pa po mojih mislih sami kapitalisti! . . . .«
(Dalje prih.)
so se dosedaj pogostokrat cenejo prodajale, nego se je na-nje hranilnično posojilo dobilo, bodo zadobile zopet svojo pošteno ceno. — Za sveže krmilo ima večina posestnikov zasejano lucerno, ki da izvanredno štirikrat lepe košnje, ako se jo gnoji z žlindro, kalijevo soljo in živim apnom, katero jo posebno v raBti pospeši. Komur noče dobro vspevati lucerna, naj poskusi še apno in bode prepričan o ugodnem vspehu. — Pri setvi krmskih rastlin se lahko reče, da se dela z dobičkom, kajti troški so nizki in dohodki pri pravilnej rabi umetnih gnojil izvanredno lepi, kar je pa pri žitu premnogo-krat obratno, delo za obdelovanje stane več kot je žito vredno. Ali no kupimo prosa in repe od plevic? In še kaka novarnost pred točo, kar pri krmi izostane.
Priredile so se tudi spomladi pri raznih posestnikih poskušnje z umetnimi gnojili. Vspehi so jako očividni pri detelji, ovsu, grahori in krompirju. Pozneje sejane rastline bodo še le v enem mesecu učinek umetnih gnojil pokazale. Površna gnojitev s solitrom pri rži in pšenici se bode jako dobro izplačala. Kakor se je videlo pri nas že par let, moremo edino še povoljno letino doseči, če rabimo bodisi poleg domačega gnoja umetno gnojilo, ali pa eno leto domači gnoj in drugo leto pa pravilno mešana umetna gnojila. Ako pridelamo četveri pridelek, se že zadovoljimo, toda pri ravno istih troških za obdelovanje se pri nas lahko pridela rž z devetim in ajda z enajsterim pridelkom po uporabi umetnih gnojil, kakor se je že tri leta doseglo. Ljudstvo je že od prejšnjih let prepričano, kako dobro vpliva solitar pri pesi, zelju in turšici, radi tega ga sedaj v deževnih dneh pridno kupuje po 10 do 20 kg. v privatni tukajšnji zalogi in ga prideva pomešanega s pepelom navedenim rastlinam.
Preroditev starih senožetij v rodovitno polje se jako dobro sponaša. Preoralo se je dosedaj za poskušnjo 1 ha; oves, sejan v starino in pognojen z umetnimi gnojili, kaže lepšo rast, kakor na najboljši njivi. To bi bilo velicega gospodarskega pomena, 900 oralov slabih senožetij, ki donašajo danes komaj na 1 oralu 5 gld., da še pogostokrat dela ne izplačajo, da bi se izpremenile v lepe plodovite travnike, ki bi donašali na istem prostoru čistih 50 gld. Tako bi se sedanji dohodek 4500 gld. zvišal na 45.000gld., kar je vse lahko, ako bi se na novo zase-jala dobra semena, kajti košnja na bližnjih njivah, ki so že izpremenjene v travnike, daje sena na 1 ha 60 do 70 q.
Ker imamo dovolj krme, radi tega so jeli posestniki pridno živino rediti, posebno krave, ki jim prinašajo obilo dohodkov iz zasebne, mlekarne. Nekateri posestniki dobe že mesečno 40 do 50 gld., koji vir dohodkov bi lahko pri obilnejši krmi podvojili ali še celo potrojili.
Dobra travniška semena, umetna gnojila in živinoreja, združena z mlekarstvom, je edina rešitev za obstanek naših kmetij. ^^^^^^	Al. Bergant agr.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. julija.
Občni zbor kat. polit, društva.
Opozarjamo na občni zbor katol. političnega društva, ki se vrši v četrtek popoldne ob 5. uri v Katoliškem domu.
Imenovanja pri pošti. Višjimi pošt nimi oficijali so imenovani: J. Toplak v Celovcu, J. Albrecht v Ljubljani, M. Križan v Mariboru, K. Unterkreuter v Celovcu, R. Go-ričan v Beljaku, E. Skerle in A. Sikora v Gradcu.
Osebne vesti. Pravosodni minister je premestil sodnega pristava Otokarja K o če v ar iz Marenberga v Ljubljano, ter imenoval sodnim pristavom za Marenberg avskultanta M a n d 1 e r j a , za Sv. Vid pa avskultanta Wttnsche. — Gospod dr. Pavletič je prišel iz Trsta v Ljubljano ter posluje v pi sarni dr. Krisperja. — G. Ljudevit Demeter Jereb, dosedaj vežbenik na postaji državne železnice pri sv. Andreju v Trstu, je imenovan žel. aspirantom.
Shod kat. polit, društva na Brezovici. Iz Brezovice. V nedeljo popoludne se je vršil pri nas javen shod katol. polit.
društva iz Ljubljane. Vse se je lopo izvršilo ob krasnem vremenu in mnogobrojni udeležbi ljudstva. Shod otvori društveni predsednik dr. Susteršič s slava-klici cesarju. Na to je g. svet. Vencajz pojasnil v kratkih, a jedrnatih besedah političen položaj. Dokazoval je, kako škodljiva je obstrukcija za državo sploh in posebej sedanja češka obstrukcija Slovencem, ker vlada ne more izvesti obljubljenih investicijskih načrtov, in omenil, da bi pomagala Slovencem neodvisna jugoslovanska politika do političnega ugleda. Potem nastopi dr. Šusteršič in v izvrstnem, nad eno uro trajajočem govoru pojasni prav domače in šaljivo čudovito sestavljeni sedanji volilni red. Pokaže to tudi s številkami, rekoč, da ima 400.000 kmet-skega ljudstva v naši deželi komaj toliko pravic, kakor 100 veleposestnikov. Povabi zbrane na katol. shod v Ljubljano, povabi slednjič posestnike sploh, naj pristopajo k novi gospodarski organizaciji. Najboljo je ugajal opis liberalcev prav s poljudno in šaljivo besedo tako, da se je videlo pri vseh navzočih, kako jim je govoril prav iz srca. V obilnem številu zbrani možje so prav pazljivo sledili obema gg. govornikoma. Obema gg. bodi izrečena tem potom prisrčna zahvala za njih lepe besede in poduk. Hvala tudi zbranim možem, ki so kljubu nepriličnemu času (ko je ravno največ dela) vendar tako mnogobrojno se shoda udeležili. Močno je želeti, da se prav pogostoma napravi tako podučen shod.
Hribar na delu. O priliki Preširnove slavnosti, ki so jo priredila gorenjska gasilna društva, je slavnostno govoril ljubljan ski župan, »Narodovec« Ivan Ilribar. Umno je bil preje zamolčal svoje ime ; zakaj povemo mu na vsa usta: naših gorenjskih gasilcev bi bil imel ubogo malo, ko bi bili vedeli, da bo on govoril. Lahko mu tudi še dodenemo, da so se naši možje splošno jako pikro izrekli o slavnosti. Pa bodil Slavnost je minola! A Hribar je očividno sodil, da bi se dali gasilci na kak način pridobiti zanj in za »Narod«. Nekaj mora imeti. Županska zveza mu je pogorela; če ni županov, naj bodo gasilci. V ta namen je hodil zadnji čas po Gorenjskem po b^ri. Da ne bo dvomil, kako stoje te stvari, mu bodi prijateljsko svetovano, naj pusti gasilna društva s svojo politiko pri miru, ker naši gasilci niso, kakor kramarji ali nekateri učitelji, ki brž lete za vsakim črednikom, če jim zatrobi v liberalni rog. Naj se trudi, kolikor mu drago; znamenje pristnega »Narodovca« mu ostaje in to znamenje mu jemlje pravico pričakovati zaupanja od slovenskih katoliških mož.
Iz mestnega šolskega sveta. V seji mestnega šolskega sveta dne 18. junija t. 1. se je sklenilo pri obč. svetu izposlovati potrebni kredit za nakup 30 izvodov Franc Brunet ove učne knjige za telovadbo na ljudskih šolah. Pripoznajo se starostne do-klade v znesku letnih 120 K in sicer : mestnemu nadučitelju Fr. G a b r š k u , četrta od dne 1. febr. t. 1., mestnej nadučiteljici Alojziji Baurovi četrta od dne 1. junija t. 1. in mestnemu učitelju Aloj. Keclju III. od dne 1. maja t. 1. Troje prošenj mestnih učiteljev za nagrado oziroma podporo, je dež. šol. svetu priporočiti v ugodno rešitev. Rešita se dve prošnji vnanjih učenk za vsprejem v tukajšnje šole. Jedni učenki se dovoli izpust iz šole in jednemu učencu odpis predpisane ukovine. Nakup Zupančičevih : Pisanic, ki so pred kratkim izšle v Schvventnerjevi zalogi, je priporočiti šolskim vodstvom za šolske knjižnice. Odobri se načrt za supliranje na tukajšnjih ljudskih šolah, ki ga je sestavil in predložil odbor »Ljubljanskega učiteljskega društva«, konečno se reši še neka interna zadeva pedagoškega značaja.
Iz deželnega šolskega sveta V
seji 21. junija bo se sklenilo najprej nekatere spremembe pri učiteljstvu, o katerih smo že poročali. Potem je bil odobren učni črtež za trgovinski tečaj tukajšnje višjo dekliške šole. Za vasi Notranja gorica in Ple-šivca se uštanovi zasilna šola v Notranji gorici, v Drenovem griču dvorazrednica, istotako v Blatni Brezovici, jednorazrednica v Podlipi in Zaplani. Šola v Hribu pri Vrhniki so premesti na Vrhniko in ustanovi IV. dekliški razred.
Slovenski dijaki v Pragi so razposlali zadnje dni »zmernim« delavnim in delaželjnim dijakom zaupen poziv za shod po § 2., ki se bo vršil sredi septembra v Ljubljani. Na tem shodu hočejo razpravljati o dijaških razmerah sploh, označiti svoje stališče nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socijalni demokraciji ter spregovoriti resno besedo o gospodarski organizaciji našega naroda, ne glede na časnikarski boj in osebne prepire. — Nas jo ta poziv prav srčno razveselil. Poznamo sicer večino podpisancev kot vnetih učencev znanega profesorja Ma-saryka, ki so se pod vplivom tega moža nalezli nekega neutemeljenega skepticizma, ki so se pa tudi od njega naučili resno delati, socijalno misliti in čutiti. Vemo, da se nekateri teh podpisancev vsaj resno pripravljajo za svoj bodoči poklic, da se vrhu tega z nemalo vnemo pečajo s socijalnimi strokami in da imajo res kaj smisla in srca za potrebe našega naroda. Iste težnje ima tudi naše katoliško dijaštvo. Zato bi želeli, da se udeleže te vrste dijaki posvetovanja in zborovanja katoliških dijakov na katol. shodu, ker tudi katoliški dijaki bodo razpravljali o istih vprašanjih. Ako pa tega nočejo, povabijo naj vsaj nekaj katoliških dijakov na svoj shod, saj menimo, da bi se ž njimi prav lahko stvarno razgovarjali. Prepričani smo, da bi s tem odstranili mnogo predsodkov, ki ločijo delavno in delaželjno dijaštvo. Sicer pa želimo praškim dijakom najboljšega vspeha, da vzbude med svojimi tovariši kolikor se da največ ljubezni do resnega dela in da med njimi razširijo in okrepe svoje socijalno mišljenje! V delu se slo-žimo! Ako zavlada med dijaštvom resna volja in želja po socijalnem delu, izginejo brž vsa nasprotja.
Klerikalni dijaki. Narodno-napredno mučeništvo. Na
izjavo č. g. Pristova odgovarja »Narod« : »Gospod Pristov iz Ribnega je jako komo-den gospod. Prepisal je izjavo Mrakovo ter jo poslal v ..Slovenca", meneč, da je z junaškim zanikanjem vse doseženo. Pa ni! Mi se sklicujemo na svojega poročevalca, ki svoje trditve vzdržuje. S Pristovom in Mrakom se nočemo dalje prepirati. Saj si lahko pomagata. Pot je odprta ! T u d i m i s e ne bojimo mučeništva, ako bi na pristojnem mestu ne mogli dokazati resnice. Pa ne živimo v strahu, da bi resnice dokazati ne mogli. Amen!« — Ta »Narodova« izjava zopet dokazuje, da ni nikjer tako podlega lista, kakoršno je trobilo narodno - napredne inteligence. Ko je izjavi župnika Mraka dostavil, da je »iz izjave gosp. Matije Mraka razvidno, da spada mej najhujše kričače, kar jih imamo v taboru naših klerikalcev« in ko je tako izjavi, ki je pobijala njegovo obrekovanje, obesil znak kričaštva (!), trobi sedaj, da se ne boji mučeništva, ko bi na pristojnem mestu ne mogel dokazati resnice! Tako je torej narodno-napredno mučeništvo! Čast glasilu inteligence, ki krade čast, obrekuje, psuje duhovnike s »steklimi zvermi«, a noče prostovoljno preklicati krivice. Slovenska inteligenca ima lahko na takem glasilu svoje dopadajenje, poštenega slovenskega ljudstva pa ne bodete nikdar pripravili do tega, da bi se z vami klanjalo lažem in psovkam.
Na Dobrovo je priromala v nedeljo na večer dekliška Marijina družba iz Mekinj ter v pondeljek zjutraj opravila prav vspodbudno vse božjepotno pobožnosti. — Prihodnjo nedeljo ob istem času priromajo mladeniči on-dotne Marijine družbe.
Dolgočasnost in kratkočasnost. V soboto je narodno napredni svet zopet široko »zazijal«. Dobil je nakrat »občutke, kako bi zobal pezdir ali pa žaganje s peskom na-mešano«. Te lepo besede je »Narod« poslal v svet, predno je svojemu občinstvu zopet jedenkrat predstavil dr. Aleša U š e n i č -nika, »ta prototip dolgočasnosti vnanjosti,vgovoru inpredvsem v pisavi!« A dolgočasnost dr. Aleša Uše-ničnika, ki tudi spada »mej največje rov-tarje v celi fari«, s tem še ni bila zadostno pribita. Njegova dolgočasnost je še „ledena, usnjata in mračna", »da človeku kar slabo prihaja«, povrh je pa še zaspan. Tak jo ves ,Narodov1 odgovor na .čvekanje1 »Katoliškega
Obzornika«. Tudi naši čitatelji morajo pri-poznati, da je ta »Narodov« odgovor veliko bolj kratkočasen, nego pa »Katol. Obzornik«. Tako smo so Slovenci srečno pririli do toga, da imamo na jedni strani »dolgočasnost v vnajnosti in govoru, pred vsem pa v pisavi«
—	dr. Aleša Ušeničnika, na drugi strani pa »kratkočasno v vnanjosti in govoru, pred vsem pa v pisavi — strica Blamažo, ki nikdar »rovtar« ni bil, ker je ponižen »služeč duh« napredne ideje. Lo škoda, da »Narodu« ni pridejal še slike svoje golobrade kratko-časnosti: »Stric Blamaža pred modernimi plonkami«, potem bi res nikomur »slabo ne prihajalo« in, sveti boj bi ne bil že sam na sebi persifliran«. Dr. Aleš Ušeničnik bi bil s svojim »črnim klerikalizmom« potem res popolnoma pobit na tla !
..Šrapneli" in „Rontgenovi žarki" so prišli sedaj tudi v slovansko časnikarstvo. Po »Narodovi« izjavi je on »dolgi Tom« in svoje duhovito pisanje osvetljuje za »šrap-nele, katere meče med klerikalne kranjske kopice in jih proseva z Rontgenovimi žarki.« Ob teh »žarkih« pove, »da jo od Kitajcev do kranjskih klerikalcev le en korak« in da so Kitajci prav za prav — klerikalci, ki potrebujejo kulturo s kanoni. Tem hudim kitajskim klerikalcem tudi papežev blagoslov
—	blagoslovljena papeževa baterija — ne bo pomagal, če ga pošlje cofastim kitajskim »krogom«. Kaj srečno reši »Narod«, paralelo mej Kitajci in kranjskimi klerikalci. Ta paralela se glasi, »da imajo kranjski klerikalci za seboj največ Kitajcev s kratkim »cofom«, namreč to je bab, otrok in k večjemu še par starih mežnarjev.« Ker se na Kitajskem po »kratkih cofih« meri pamet, da je torej umevno, da imajo kranjski klerikalci kratko pamet. Delavke, ki so si privoščile izlet na Dolenjsko v Stičino, ogodrnja »Narod« da bi se morala dati prej vsaka bičati sama ali po kom drugem, da se ne bi užgala ljubosumnost med »belimi« in »črnimi« čuvaji krščanske čednosti. Na vse te izredno duhovitosti pove »Narodov« podlistkar še, »da Jože Šiška iz Hrastja, heilovec dr. Susteršič in dr. Missija komponirajo zdaj nov valčel za pasje dni« in »futer za inteligenco« je gotov. Bil bi res skrajni čas, da si »Narodovo« uredništvo pridobi za urednika podlistkov zdravnika, ker sicer je sila nevarnost za pamet slovenske inteligence.
Vesela vest za pokrajinske Slovence. V »Slovencu« smo priobčili željo pokrajinskih Slovencev, da bi družba sv. Cirila in Metoda izvolila iz svoje srede poseben odsek, kateremu bi bila naloga, v slovenskih obmejnih mestih s pomočjo tamoš-njih požrtvovalnih rodoljubov ustanavljati brezplačna poučna predavanja v pisanju, či-tanju, računstvu i. dr. — »Zgodnja Danica« sedaj javlja, da so bo odbor družbe sv. Cirila in Metoda še pred letošnjo veliko skupščino bavil s tem nasvetom, ter pristavlja: Slovenci! Naši družbi je mar slovenskega ljudstva, — le vi nas ne zapustite.
Za Ljubljano so na podlagi § 14. vsled potresne katastrofe dovoljene davčne olajšave podaljšano še za pet let.
Ponesrečeno ponočevanje. Slabo so je godilo te dni Franc Pipanu, Tomažu Te-kavcu, Janezu Hafnerju, Francu Greiserju, Janezu Kosu in Francu Raku iz Malevasi pri ponočevanju. Posestnikov sin Franc Pršin jih je zalotil pod nekim oknom, kar je vzbudilo v njem silno ljubosumnost, s puško je dal izraza svojemu gnjevu ter je skoro vse fante obstrelil s »šreteljni«. Pipan je bil ob tem napadu tako prestrašen, da b tovariši niti bežati ni mogel, zato je dobil od Pršina še s puškinim kopitom po glavi. Tekavec in Pipan se zdravita sedaj v bolnici, Pršin pa svoje srčne rane na — sodišču.
Vevško papirnico namerava vodstvo razširiti. Lokalni ogled bodo dne 5. t. m.
Slovenska papirnica. G. Jožef Lenarčič z Vrhnike namerava ob Borovnici sezidati papirnico ter je dotično prošnjo že odposlal. Komisijonalni ogled bode 4. t. m.
Hrvatska narodna stranka v Dal maciji je na svojom sestanku sklenila nastopno : Velika večina jo vsprejela predlog dr. Deškovica, ki se glasi: Izraža so žalost za nemilo zgubo dr. Bulata, naglaša so mej-sohojna solidarnost in odločna volja, da na-
rodna hrvatska stranka i nadalje ustraja na starem utrjenem potu, ter se izrazi popolno zaupanje osrednjemu odboru in vodstvu stranke. — Borčič predlaga: Shod izraža željo, naj osrednji odbor prouči vprašanje, bi li ne bila potrebna boljša organizacija stranke. Velika večina je vsprejela tudi to željo. — »Novi List« dostavlja: »To znači neko novo fazo v narodni stranki, ali tudi borbo s stranko prava. Bojimo se, da bode v stranki prevladala ona s pravaši nepomir-ljiva struja«. — Italijanaši so že dobili več poguma. Poroča se namreč, da začne še ta mesec zopet izhajati »Corriere nazionale«. Duobus litigantibus . . .
Biskup Strossmayer ta teden odpo tuje skozi Zagreb v Rogatec.
Značilno. Dne 5. t. m. se pri najvišjem sodišču na Dunaju vrši razprava proti sodnemu pristavu dr. Ferriu zaradi porabe hrvatskega jezika v notranji uradni službi v Dalmaciji.
Proti vinski klavzuli se 25. t. m.
v Sibeniku vrši ljudski shod.
Stiger potrjen! Cesar je potrdil izvolitev Gustava Stigerja celjskim županom n Julija Rakuscha podžupanom. Heilovci za-itrjujejo, da bodo to potrjenje slavili »in iib-licher Weise«. Kako bo to »veselo slavlje«, ve vsak, kdor pozna široka grla celjskih Nemcev.
Dr. Steinwender je govoril v soboto v Špitalu na Koroškem ter je dobil soglasno zaupnico svojih volilcev. Nemške radikalce ta zaupnica precej srbi.
Ženo do smrti pretepel je Franc Murko v Poberšu na Štajerskem.
Umrl je, kakor nam iz Kozjega brzojavno poročajo, župnik Podčetrtkom, preč. g. Ignacij Rom, rojen 17. julija 1854 v Celju, v mašnika posvečen 20. julija 1879. Pogreb bo jutri v sredo dopoldne. N. p. v m.!
Ljubljanske novice. Mrtvec, katerega so dobili na poti od Viča na novo strelišče, je delavec Franc Koderman iz Vr-hovlja pri Moravčah. — Ušel je podčastnik pri domobrancih K. Umnik. — Vinčka n a p i 1 a se je včeraj zopet žena uradnega sluge Wisler na Bregu štev. 6. Mož jo je zaprl v sobo. Vinski duhovi so jo pri zaprtih vratih tako mučili, da je počela razne nerodnosti in si pri tem zlomila nogo. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnico. — Izlet na Vrhniko ljubljanskih tiskarskih uslužbencev se vrši v nedeljo dne 15. t. m. v proslavo 5001etnice tiskarske umetnosti. — Povozil je izvošček Ivan Terdina včeraj v Slomškovih ulicah Koflerjevega psa, ki je bil vreden celih 60 kron. — Vlom. Neznan tat vlomil je na Viču v barako tovarnarja Ludovika Herzmana in pokradel ondi delujočim Lahom razne obleke. — Policija prijela je Ano Rogino, ki je vkradla iz kovčka Mariji Hočevar 10 kron in več drugih stvari. — Zgubil je dr. btor zlat gumb vreden 20 kron.
Zobozdravnik med dr. Rado Frlan se je naselil v Špitalski ulici v Ravniharjevi hiši v I. nadstropju. On se je učil zobo-zdravništva jedno leto v Gradcu pri profesorju dr. Bleichsteinerju in zobozdravniku Frischenschlagerju. Pozneje je bil en tečaj v Berolinu v zobozdravniškem zavodu, kateri je vsled svoje imenitne tehnike znan po celi Evropi. Tu je bil gojenec pri prof. dr. Buschu, dr. Millerju in dr. Warnekrosu. Zadnji mesec je obiskaval tudi zobozdrav-niški kurz na Dunaju. On se je specijelno izobrazil v delu z zlatimi kronami in sponami (Kronen- und Briichenarbeiten), katere se sedaj dela namesto zobovja s pločo. Iz-vežban je tudi v delu z zlatimi in porcelanastimi plombami; te slednje so najnovejša iznajdba na zobozdravniškem polju ter nadomeščajo vsled svoje trpežnosti zlate, vsled lepe barve pa cementne in druge plombe. Da pa bode tudi revnejšemu ljudstvu mogoče, skrbeti za svoje zobe, je vpeljal zobozdravnik dr. R. Frlan brezplačno ruvanje zob od 8. do 9. ure vsaki dan. Za druge stranke ordinuje od 9. do 12. in 2. do 7. ure. Svoj atelier otvori z 8. julijem.
Sad plesov. V Malem Repnu na Goriškem so imeli ples, pri katerem so se fantje spopadli z nožmi. Franc Milič iz Sa-leža jih je največ odnesel. V torek zjutraj našel jo pastir na poti iz Zgonika proti Rep niču črn klobuk, ki je bil Franc Miličev. Dva dni pozneje v četrtek zjutraj zapazil je
nek kmet v stranski luži ne daleč od Repna mrtvega človeka. S pomočjo druzih ljudij je mrtveca izvlekel iz luJe in spoznal je, da je mrtvec Fran Milič. Imel je hude rane na rebrih in po hrbtu. Tudi v Št. Mavru so fantje pri plesu nekoga tako nabunkali, da je onesveščen obležal.
Cof. Pošta na Dovjem ima šo vedno samo nemški pečat. Kdo zlomka ve, kaj je Lengenfeld.
Lepa druščina. Pri občinskih volitvah v novi ribnjanski občini v radoliškem okraju je tamošnji učitelj korakal v trdni zvezi s socijalnimi demokrati pod vodstvom izkušenega očeta Pangrca. Seveda je slovesno propadel. Vprašati pa vendar smemo: Ali ni nikogar, ki bi zabranil, da ne bodo ljudje, ki so plačani za ljudske vzgojitelje, v največje pohujšanje poštenih starišev in ogromne večine, kar očitno se ponašali z ljudstvu naj pogubnejšimi načeli? Kakšna je potem vzgoja? »Učiteljski tovariš« je nazval prof. Kržiča »puhoglavega fanatika.« Modrijani prepisatelji pri tem listu že vedo, zakaj. A kaj naj rečemo socijalnemu demokratu učitelju mi?
Gorenjske novice. Hišo pokojnega notarja Viktorja Globočnika v Kranju na glavnem trgu je kupila gospa Marija Pollak. — V Kranjski gori snujejo veteransko društvo. — V kranjskem šolskem okraju je razpisanih troje učiteljskih mest in sicer v Tržiču, Olševku in Žabnici.
Petak — petača — petka. »Slovenec« št. 145 jo dal prostor nekemu nasvetu, naj bi se denar za pet kron imenoval »petača«. Okus je sicer raznovrsten, pa menda bi beseda bila bolj blaga ali mila v podobi izraza »petka«. Tako okoli Ljutomera, kakor se nam piše, dozdaj imenujejo denar za pet goldinarjev. Izraz »petka« bi menda lahko ostal, in bi ne bilo treba še le delati besede »petača«. Naš dopisnik pristavlja: Za »Heller« bi jaz najrajše imel »he-lar«, to od tistega časa, ko sem v nekem časniku bral, da je denar dobil ime po imenu mesta »Ilell«, kjer so začeli kovati tako droben denar. Beseda »Hell« pa je »kozmopo-litična«. Za »beBedičarje« ni treba razlagati, da bi »Ilell« bilo nekako to, kar »Hali«, Hallein, Salz, Salg, naša »sol«, »Slatina«, • Slatečje«, torej »helar« je nemški, ravno tako, kakor latinski ali slovenski ali grški.
Eppur si muove! Na praznik sv. Petra in Pavla je priredilo društvo »Katholischer Volksschutz« velik shod v Gradcu, na katerem sta poročala o društvenem delovanju in ciljih državni poslanec Schoisvvohl in učitelj Arbeiter. Udeležba na shodu je bila ogromna, zlasti obrtnikov in delavcev se je kar trlo. Shod je bil zanimiv zlasti radi tega, ker je pokazal, da dobiva tudi v Gradcu katoliška in avstrijska misel čim dalje širših in trdnejših tal. Veliko presenečenje in navdušenje je vzbudil baron Oer z novico, da nameravajo katoliško misleči krogi slovesno praznovati 701etnico vladarjevo v skoraj že prusaškem Gradcu, da je namestnik Clary sam že prevzel pokroviteljstvo te velike slovesnosti ter da bo pri veselici sodelovala tudi vojaška godba, ona vojaška godba, kateri so nemški nacionalci in demokratje zagrozili, da ne bo nikdar več nastopila v javnosti. — Ta shod nas je prepričal, da se je začelo v Gradcu obračati na boljše. Do slej je bilo vse nastopanje proti nemškim nacionalcem in socialistom brezvspešno, ker so vodili vso opozicijo boječi možje, ki se niso nikdar upali s točnim in jasnim programom pred svet. Odkar pa so se gibanju pridružili nesebični in nevstrašni možje, ki so zapisali na svojo zastavo odločno katoliška načela, dobiva gibanje med prebivalstvom čim dalje več simpatij. — 18. avgust bo znamenit dan za Gradec, ki pokaže, koliko premore še in že katoliška in patriotiška misel v Gradcu.
O povodnji na Štajerskem se nam piše, da je ravno ob tej grozni nesreči pokazala nemška gospoda v Gradcu, kako skrbi za spodnještajerske kraje. Po nemških krajih imajo skoro vsak potočec uravnan, za slovenske kraje se pa nič ne poskrbi. Do lina od Sv. Ane do Nove cerkve je bila dve uri daleč podobna jezeru. Veliko škode so napravile tudi Pesnica, Sotla in Sčavnica. Tudi Drava in Mura ste izstopili. V Celju je povodenj odnesla pri gostilni »Engelvvirt« voz perila v vrednosti 300 gld. Nekatere kopališčnice, kakor Pallosovo in dijaško, od-
neslo je kar cele po vodi. Po župnijah Creš njice in Dramlje je pobila toča, kakor tudi po jednem delu špitalsko in ponkovske župnije. Nekateri vinogradi so čisto goli.
Gledališko vprašanje v Gradou neprestano vznomirja davkoplačevalce. Mestni zastop je dal zgraditi novo gledišče, ki je stalo ogromne svote že v proračunu, a pro račun je bilo treba znatno prekoračiti, ako je hotel zgradbo dovršiti. Direktor Purschian je imel v letošnji sezoni 73.000 K zgube ter prosi, naj občinski zastop pomaga to zgubo pokriti, češ ker je mestni zastop deloma sam zakrivil zgubo. Davkoplačevalci se bodo kmalu naveličali »uzornega« gospodarstva nemško-nacionalnih mestnih očetov.
Strašna elementarna nesreča se je pripetila v vasi Dolenje v fari Jelšanski vo-loskega okraja. Vihar je izruval več sto let stara debla, trinajst gospodarskih poslopij leži v razvalinah, vsa sadna drevesa so po vrtovih izruvana in polomljena. V kolikor se je dala škoda površno oceniti, znaša nad 300.000 kron.
!$$§r Lep kip sv. Frančiška v naravni veli kosti je izdelal kamniški kipar Tončič za obcestno kapelico v Mengšu. Delo je v resnici mojstersko in kaže, da g. Tončič v svoji stroki še vedno napreduje.
Jubilejno romanje v Lurd priredi posebni odbor na Dunaju. Odhod je določen na 20. avgusta z Dunaja. Potovanje bo tra jalo 14 dnij, štiri dni in štiri noči ostanejo romarji v Lurdu. Cene za vožnjo in osemdnevno hrano so določene naslednje : za I. razred 480, II. razred 360 in III. razred 230 kron. Oglasi se vsprejemajo do 20. julija. Natančneja pojasnila daje g. Jan. Ev. Wolf kaplan v Schwechatu pri Dunaju.
Ljudska opekarna v Biljah je imela preteklo leto 73.963 gld. 55 kr. prometa. Čistega dobička je 723 gld. 78'/, kr. Domači delavci so izdelali nad 2 milijona opeke ter zaslužili okolu 12 tisoč gld. Zadruga oskrbuje opeko tudi pri velikanski zgradbi novega c. kr. okrajnega sodišča v Gorici.
Nesreče. Treščilo je 23. m. m. zjutraj ob 4. uri v kozolec posestnika Mat. Brence v Krnicah. Škodo cenijo na 600 kron. — Ogenj je uničil 20. junija posestniku Janezu Tanceku na Igu hišo in gospodarsko poslopje, sosedu Likovcu pa hlev. Škode je do 5000 kron. Zažgali so otroci. — Utonil je 24. m. mes. šestletni sin Marije Gregorič v Malih Dolah, ko se je kopal, grede skozi gozd k stari materi, v nekem jarku Našli so ga še le čez štiri dni, ker ga mati ni pogrešala.
Zabave v Ljubljani. Predčerajšnja ve selica pevskega društva »Ljubljana« je prav dobro vspela. Mnogobrojno občinstvo je bilo zelo zadovoljno s pevskim zborom, ki je močan okolu 40 pevcev vztrajno nastopal. Sosebno lepo se je pela pesem »Kdo je mar« in sta se zelo odlikovala solista gospoda Polašek in Kranjec. — Tudi veselica pri »Novem svetu«, katero je priredilo »Zidarsko in tesarsko društvo«, je imela naj boljši vspeh. — Ljubljanski veteranci pri-rede dne 15. t. m. veselico na Koslerjevem vrtu, ljubljanski tiskarski uslužbenci pa pri-rede v nedeljo dne 15. t. mes. izlet na Vrhniko.
Tatico črešenj ustrelil. Marija Kme-tec, kočarica iz Velikega Okiča na Štajerskem, je začutila silno željo po češnjah svo jega soseda. Sosed jo je dobil na drevesu in ker takega srečanja ni imel ž njo prvi pot, ustrelil je na ljubiteljico črešenj. Kme-tec je padla v očesi zadeta z drevesa in bode skoro gotovo zgubila vid na očesih.
Zblaznel je slikar g. Anton Bradaška ml. Mladi mož je vzbujal mnogo nade s svojo izredno nadarjenostjo.
Tele z dvema glavama je povrgla krava posestniku Antonu Križancu v Žminju. Vratova sd teletu zjedinjata v prsih.
Razpuščena dijaška društva Na-mestništvo je razpustilo vsa nemško-naci-onalna društva v Inomostu zaradi demonstracij povodom prepovedi društvenih znakov ob promociji in zaradi resolucije, v kateri dijaki ugovarjajo imenovanju profesorja Bernheimerja, ki je židovskega rodu.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 23. do 29. junija je dela iskalo 7 moških delavcev in 36 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 9 moškim delavcem in 35 ženskim delavkam. 101 delavcem se
je nakazalo 60 odprtih mest in v 35 slučajih se je delo vsprejelo in sioer pri 4 moških in 31 ženskih delavkah. Od 4. janu-arija do 29. junija je došlo 1720 prošenj za delo in 1486 deloponudeb. 2607 delavcem je bilo 1648 odprtih mest nakazanih in v 968 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 krojač, 1 ključavničar, 1 trgovski hlapec, 1 hišni hlapec, 14 konjskih hlapcev, 2 vrtna delavca, 2 hlapca za kmet-ska dela, 1 gostilna v najem, 1 natakarica na račun, 2 gostilniški kuharici, 2 kuharici k orožnikom, 7 navadnih kuharic, 1 sobarica, 9 deklic za vsako delo, 15 deklic k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 8 deklet za kmetska dela. Vajenci za trgovine in obrte.
Učni vspeh na goriški gimnaziji. Odličnjakov je bilo letos na goriški gimnaziji 36, prvi red jih je dobilo 296, drugi red 55, tretji 17, preskušnjo bode delalo 16 dijakov. Letno poročilo prinaša spis »Ist die Schrift Agesilaos« ein Werk Xenophons? Na gimnaziji je podučevalo 22 profesorjev, 5 učnih močij je bilo z drugih zavodov.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec rožnik je bil srednje topel in precej moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutraj 14 6 stopinj, ob dveh popoldne 221 stopinj, ob devetih zvečer 171 stop., tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 17 9 stopinj, za 01 stop. nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 734 7 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 13 mm pod normalom. — Deževnih dnij bilo je 14, padavina znaša vsega skupaj 224 9 mm.
Stavka v Baumgartnerjevi „ru-deči" tovarni na Fužinah. Danes zjutraj so ustavili delo delavci te tovarne, 60 po številu, ker delodajalec ni hotel ustreči
njihovim zahtevam glede zboljšanja plače. *
# *
Ruska sinoda proti brezboštvu v literaturi. »Kat. Kirchenzeitung« objavlja v št. 50. ukaz Njega Veličanstva ruskega carja kot predsednika sv. sinode, v katerem je konštatovano, da se pisatelj grof Lev Tolstoj v raznih svojih spisih kaže so vražnika pravoslavne cerkve, da taji sv. Trojico, da imenuje drugo božjo osebo navadnega človeka, da kvari evangelij, da imenuje sv. cerkev človeško napravo, da zameta cerkveno hierarhijo, da se norčuje iz sv. zakramentov in cerkvenih obredov. — Na podlagi teh dejstev se opozarjajo vsi cerkveni dostojanstveniki, da se za grofom Levom Tolstojem, če umrje n e-spokorjen, ne sme opraviti za-dušno opravilo — Torej tudi pravo slavje ne pusti rogati se temu, kar je njemu svetega. Naj si to zapomnijo razni mazači, ki po naših listih delajo s katoliško vero tako, kakor Tolstoj s pravoslavno!
Fonograf — agitator. Demokrati v Zjedinjenih državah uporabljajo fonogral za agitacijo proti Mac Kinleyu. Na tisoče fono-grafov so razposlali po deželi, ki govore imenitnejših politikov govore hvalijo demo-kraški in grajajo Kinleyev program, osobito pa zlato veljavo.
Društva.
(S t. Jakobsko - trnovska ženska podružnica svetega Cirila in Metoda) vabi najvljudneje vse častite ude kakor tudi vse častilce sv. Cirila in Metoda k sveti maši, katera se bode brala na čast blago-vestnikoma v soboto 7. t m ob osmi uri zjutraj v trnovski cerkvi.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 6. do 30. junija poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Ženska podružnica v Črnomlju 50 K, dež. nadinž. K. v Zagorju pri »Medvedu« 6 K, J. Resman v Tržiču zbirki 6 K 40 h, učiteljstvo ljudskih šol v Kranju in na Primskovem ob |smrti dekana Mežnarca 12 K 50 h, vesela družba v Ran-cingerjevi gostilni v Trbovljah 2 K 10 h, žup. Iv. Sakser v Hotedršici 4 K, v trnovskega župnišča nabiralnik je vtaknil rodoljub Podlimbarski 10 K, podružnica v bem-pasu 37 K 50 h, podružnica za Velikovec in okolico 64 K 24 h, Jos. Novak v Radečah 10 K, upravništvo »Slov. Naroda« 302 K 99 h, med katerimi je tudi dohodek šišenske veselice v znesku 200 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Zvezamlekarskihzadrug.) Vsled povabila c. kr. kmetijske družbo so so sešli 29. junija v Dol. Logatcu zastopniki vseh 12 notranjskih mlekarskih zadrug, da se po-
svetujejo o skupnem postopanju. Uvaževajoč vse razmere, zlasti pa dejstvo, da imajo južno - avstrijski mlečni pridelki in izdelki svoja tržišča v primorskih naših mestih, čez katere gre tudi eksport, se je ukrenilo usta noviti zvezo za vse kranjske mlekarske zadruge, ter povabiti k sodelovanju tudi pri morske zadruge, vsled česar naj se zveza imenuje »Zveza kranjsko -primorskih mlekarskih zadrug«. V svrho zvršitve tega ukrepa se je volil pripravljalni odbor sestoječ iz odbora mlekarske zadruge v Dolenjem Logatcu in iz predsednikov mlekarskih zadrug v Cirknici in Planini.
(Izlet Tržaškega »Sokola« v Sežano) minule nedelje, razvil se je v lepo narodno slavnost. Korporativno bila sta zastopana razun »Tržaškega Sokola« tudi Goriški in Postojinski Sokol, izmed pevskih društev pa »Slovansko pevsko društvo" iz Trsta, Hajdrih iz Opčine, s svojo krasno zastavo, „Zvon" iz Opčine, Adrija iz Bar-kovlja, in drugih več po deputacijah. S po-poludanskim vlakom došli izletniki podali so se po sprejemu na kolodvoru, spremljani po Postojioski godbi na vrt restavracije pri * Kroni", kjer se je takoj pričelo živahno gibanje pevskih društev in „Sokolov". Mno-gobrojno zbrano občinstvo je navdušeno pozdravilo nastop posameznih pevskih društev, med katerimi so se posebno odlikovala »Zvon" iz Opčin in „Slovansko pevsko društvo" iz Trsta. Največjim zanimanjem pa je občinstvo pričakovalo nastop Sokolov telovadcev. Pod vodstvom br. Berganta, učitelja telovadbe „ Tržaškega Sokola" nastopilo je pri prostih vajah 36 telovadcev. Na orodju pa je nastopila 1 vrsta vajencev in 2 vrsti rednih telovadcev „Trž. Sokola" ter 1 vrsta Goriškega Sokola. Vse vaje so se izvajale z veliko točnostjo in dovršenostjo. Bilo jo takorekoč tekmovanje za prvenstvo mej obemi društvi. Posebno so se odlikovali mej »Trž. Sokoli" bratje „Matevž", „Miha" Sobar in Prunk. Izmed Goričanov so pa posebno glasno pohvalo želi bratje Šavp, „Lipe", gkapin, „Feri\ „Bojko" ter sploh cela vrsta. Se enkrat nam je omeniti br. „Miho", kateri je telovadil s tako vnemo, da se je pri veletoču na drogu skoro pozabil ustaviti. Po končanej telovadbi nastopila so zopet razna pevska društva in razvila se je živahna a kratka zabava, ker je le prehitro prišel čas odhoda. Ob 9. uri odvedli so vlaki udeležence te lepo vspele slavnosti na vse strani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. julija (0. B.) „Wiener Zeitg" naznanja poroko nadvojvode Fi •ana Ferdinanda v morganatičnem zakonu in podelitev njegovi soprogi dedni knežji naslov Hohenberg.
Dunaj, 3. julija. Br. Korber je zadnji čas konferiral z odličnimi vodji mladočeškega kluba in fevdalnega vele-posestva. S temi posvetovanji je baje v zvezi vest, da bode spravni odsek molovskega dež. zbora zopet zboroval v Brnu 11. in 12. t. m.
Dunaj, 3. julija. Liberalna skupina dunajskega občin, sveta si je izvolila svojim načelnikom dr. Nechanskyja.
Dunaj. 3. julija. Profesor kemije na univerzi Ttibingen dr. Pechmann postane profesor na dunajski univerzi namestu umrlega prof. Liebena.
Dunaj, 2. julija. Tukajšnje češko-politično društvo je včeraj imelo shod v X. okraju. Shod je bil razpuščen in govornik dr. Živny na mestu aretovan radi razžaljenja Veličanstva. Dr. Živnyja, kateri je znan agitator za prestop dunajskih Cehov v pravoslavje, so danes oddali v dež. sodišče.
St. Ilj, 3. julija. Županom je izvoljen Fischereder. Pistor je izvolitev odklonil ter se mu izročila diploma častnega občanstva. / Praga, 3. julija. Knezonad-škof praški dr. Skrbensky je po poročilu listov umrl v ko-\ pališču Eusu. Ulila se mu je kri \ Praga, 3. julij a. Nadvojvodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogi je občinstvo prirejalo navdušene ovacije, ko sta se peljala mimo Prage.
Praga, 3. julija. V Eakovicali se pripravlja velikansk češki tabor.
Brno, 3. julija. „Lidove Novinyw poročajo, da se bode jeseni deželnim zborom naznanila v primerni obliki zaprisežena izjava prestolonaslednika Frana Ferdinanda.
Rim, 3. julija. V poslanskih krogih se govori, da pride bivši ministerski predsednik Pcllous za poslanika v Berolin.
London, 3. julija. Škoda pri požaru v pristanu Hoboken znaša okolu 60 mil. kron.
London, 3. julija. (C. B.) General Buller brzojavlja iz Standertona: General Palbot-Boke se je podal s svojim oddelkom 29. m. m. proti Eamersfortu, a se je m o r a 1 z izgubo u m a k-n 111 2 0 0 0 mož b r o j e č i m Bu-r o m. Na njegovi strani sta dva ubita in 6 ranjenih.
Kapstadt, 3. julija. Reut. urad poroča: Zunanji vojaški atašeji so do-z bojišča, le ruski atašej bo še nadalje zasledoval dogodke. — General Clements je na potu iz Senekala v Lind-ley zadel ob nasprotnika; vnel se je vroč boj. Buri imajo v oblasti vse postojanke na vzhodu in severu od Senekala.
Vojska na Kitajskem.
Celo vrsto presenetljivih poročil je došlo tekom včerajšnjega dne v Evropo. Naj-važneja so naslednja: Nemški poslanik baron Ketteler, rojen leta 1853 in od 12. julija 1899 v Pekinnu, je bil 18. junija v trenutku umorjen, ko je bil na potu v Tsungli-Yamen; poslaniška poslopja razun angleškega in ruskega so uporniki razdejali in zažgali. Mej temi je tudi avstro-ogersko poslaništvo. Vsi poslaniki in tujci so pribegli k angleškemu poslaniku in so sedaj obko ljeni od vseh stranij od vstaških čet, ki dobivajo od zunaj vedno novih močij. Pri napadu so složno delovale kitajske čete. Položaj, pravi angleški poslanik v svojem poročilu, je obupen. Prosim takoj nujne pomoči. Niti štiri dni ne morem več vztrajati. Nadaljna, dosedaj še ne uradno potrjena vest je, da je princ Tuan odstavil cesarja in cesarico-vdovo, oba odvedel na varen kraj in se sam oklical za vladarja. Ta mož, bržkone identičen s podkraljem Tuanom, je vodja vstašev in njim prijaznih vladnih čet. Toda iz poročila, ki ga je baje on poslal podkralju Ling-Kungu, se razvidi, da ima strah pred zunanjo armado. Poroča namreč: Zunanje čete so premagale vojake in bok-serje pri Tientsinu in so sedaj na potu v Pekin v moči 20—40.000 mož. Prosim pomoči! Ako je res, da so zunanje čete res že dospele v glavno mesto Kitaja, potem se uporniki sicer ne bodo mogli več dolgo ustavljati, toda pričakovati je vročih, krvavih bojev, ker so Kitajci v pretežni večini.
V Evropo je došlo sedaj več poročil o dogodkih Seymourove ekspedicije. Najprej so prejeli poročilo v Londonu od Seymoura samega. V Pekin, pravi, ni mogel priti po železnici in moral se je vrniti v Tientsin. Dne 13. junija je odbil dva napada bokser-iev, pri katerih pa baje ni imel nikakih izgub. Drugi dan se je vnel boj pri Lanofangu. Bokserji so napadli naš vlak, a so Evropejci odbili napad. Bokserji imajo 100 ubitih nasprotno je pa padlo pet Italijanov. Pri Amtingu je pa bila železnica tako poškodovana, da ni bilo mogoče dalje. Pri povratku so nas 18. junija napadli bokserji in cesarske čete. V tem boju so imeli nasprotniki 400 do 500 ubitih.
Ob nasprotstva smo zadeli v vsaki vasi, bilo je še več manjših bojev. 26. smo prišli v Tientsin. Arzenal smo zažgali pred odhodom. Angleži imajo 27 ubitih 97 ranjenih, Amerikani 4 ubite in 28 ranjenih, Francozi 1 ubitega, 10 ranjenih, Nemci 12 ubitih in 62 ranjenih, Italijani 5 ubitih in 3 ranjenih, Rusi 10 ubitih in 27 ranjenih, Japonci 2 ubita,' 3 ranjene, Avstrijci pa 1 ubitega: pomorščak Josip De s te, jeden je ranjen in jeden bolan. — Pozneje so došla poročila tudi v druga glavna mesta, ki se pa vsa vjemajo s prvim poročilom. Vsi pravijo, da po železnici niso mogli v Pekin. Ako je Seymour računal na železnico, je res vreden bratec generalov v Južni Afriki.
Dunaj, 3 julija. Z ladije „Zenta" dosla brzojavka javlja mej drugim, da kitajski vojaki nameravajo napad na Tientsin. Armada broji 30.000 mož. Ob jednem imajo nalog zabraniti dohod vojnih ladij.
v Berolln, 3. julija. Iz Taku se poroča 30. m. m.: Francosko, nemško in angleško poslaništvo so Kitajci 25. t. m. zasedli. Kitajski del v Pekinu je zažgan. V bližini mesta je 30.000 ki-
tajskih vojakov. Cesarica-vdova je ušla. Položaj je skrajno resen, ker dohajajo vedno nove kitajske čete.
Berolin, 8. julija. Za boj proti Kini se bode mobiiizovalo 12.000 nemških vojakov. Sklical se bode gotovo tudi državni zbor, da dovoli izredne stroške.
S Berolin, 3. julija. (C. B.) V Wil-helmšhafenu je imel nemški cesar nagovor na ekspedic-ijo, ki je na potu v Kino. Umor poslanika je nečuveno, grozovito zločinstvo, ki zahteva odločne kazni. „Ne mirujte, dokler ne veje nemška zastava poleg ostalih raz zidov Pe-kina in ne bote vi narekovali Kitajcem miru." — Načelnik nemškega brodovja zahteva, da se odpošlje nova divizija.
Berolin, 3. julija. Wollfov urad poroča iz Londona 1. t. m.: Konzuli v Tientsinu so soglasno nasvetovali vladam. naj v svrho rešitve tujcev v Pekinu zagroze kitajski vladi, da bodo porušeni vsi grobovi cesarske rodbine v slučaju, da bi bili umorjeni poslaniki in tujci v Pekinu. To sredstvo bi gotovo po/nagalo. Angleška vlada se ne strinja s tem nasvetom.
London, 3. julija. Mednarodne čete so dosle v Pekin, ko so premagale združene kitajske vojske in bokserje. Kineška artilerija je bila številnejša, a je slabo delovala. Kitajcem je ugrabljenih v Ci-Fu 50 maksimoviii topov.
Pariz, 2. julija. „Aurora" pravi, da bode vest o usmrtitvi nemškega po-slahika v Pekinu vzbudila po vsej Evropi mogočen odmev. Neizogibni nasledki so: Vojska, odstranitev kitajske cesarice in razdelitev Kitajske ...	Julija. Zbornica je dovo-
lila kredit za zgradbo šestih oklopnih vojnih ladij in petih oklopnih križark ter 118 mil. frankov za nove torpede in podmorske čolne.
_London, 2. julija. V Kini vlada popoTfrlf aharhija.
London, 2. julija. V Kino se je v soboto odpeljalo nadaljnih 400 pomorščakov, 121 topuičarjev in 389 mož in-fanterije.
v London, 2. julija. Iz Shanghaija poročajo : 0 usodi evropskih poslanikov v Pekinu ni še nikake gotovosti. Znano je dosedaj samo, da jih še ni v Tientsin. Bržkone so ostali še v Pekinu.
London, 3. julija. Tu se zelo boje za usodo~pTOlaništev v Pekinu, vendar je upati, da dobe skoro pomoč. Kineške čete prodirajo proti Tientsinu in Taku. Poslaniki imajo za brambo samo 430 mož.
Washington, 3. julija. (C. B.) General Kempff Bfžojavlja: Po poročilih iz Pekina so poslaništva oblegana, živež je Evropejcem skoro do cela pošel, položaj obupen, nasilna smrt nemškega poslanika se potrjuje. Ameriško, italijansko in nizozemsko poslaništvo so bokserji zažgali. V Tientsinu se bije vroč boj.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C.
(Dalje).
»Da, da, popeljemo te k Ferreru", odgovori uradnik. V drugih okoliščinah bi se na tako zahtevo od srca smejal. A tedaj ni bilo časa. Ko je prišel, videl je že po ulicah živahno gibanje; ni pa mogel uganiti, ali so to ostanki ne še poleglega se upora ali začetki novega. Ljudje vr6 skupaj, družijo se v gruče in k6pice. Tudi tedaj je v sobi skrivaj vlekel na ušesa in cul, kako šunder postaja vedno večji. Rad bi se po-žuril. Rad bi vjetnika odpeljal tiho in mirno; ako bi bilo treba rabiti silo proti njemu, ni si bil v svesti, da bi ne imel na ulici opraviti s tremi mesto z jednim. Zato namigne biričema, naj potrpita in ne razdražita mladeniča. Sam ga skuša potolažiti s prijaznimi besedami.
Mej tem, ko se Renzo počasi oblači, pokliče si v spomin vse dogodke prejšnjega dne in hitro ugane, da so vsega krive naredbe, ime in priimek. A kako je vendar ta preklicani človek izvedel njegovo ime ? Kaj
se je vendar godilo po noči, da pridejo bi-riči kar meni nič tebi nič in pograbijo poštenega človeka, ki je prejšnji dan imel tak6 važno besedo ? Ali ljudje niso nič spali? Tudi Renzo je namreč cul z ulice vedno večji hrup. Ko pogleda uradnika, zapazi na njegovem obrazu tajno omahljivost, katero skuša zaman prikriti. Da si razjasni položaj, da biriče nekoliko pomudi in zavleče njih posel, poskusi še zadnjo zvijačo in reče: ,.Jaz dobro vem, kaj je tega krivo. Le ime in priimek. Včeraj zvečer sem bil res precej dobre volje. Ti krčmarji imajo goljufiva vina; saj veste, da iz pijanca vino govori. Ce se ne gre za drugo stvar, rad dam sedaj zadoščenje. In vi že veste moje ime. Kdo vam je vendar povedal?"
„Dobro, mladi mož, dobro!" odgovori uradnik prijazno. „Vidim, da ste pametni. Verujte meni, ki sem tega vajen, da ste vi premeteni kakor malokdo. Tak6 se bodete najpreje izrezali. Če bodete tako voljni, opravite z dvema besedama in vas izpustimo. A jaz imam vezane roke in vas ne smem tu pustiti, četudi bi hotel. Torej brzo se oble-cite in idite brez strahu z nami, da poveste, kdo ste. Potem bodem pa jaz govoril Le meni vse prepustite . . . Torej le požu-rite se!"
»Ah! Vi ne morete! Že vem," reče Renzo. Oblači se naprej, in biriča mu hočeta pomagati, a Renzo jima z rokama namiguje, da ni treba.
»Ali gremo čez stolni trg?" vpraša nat6 uradnika.
»Kjer hočete ! Po najkrajšem potu, da bodete preje prosti", odgovori mu uradnik in se jezi, da je moral opustiti to kočljivo vprašanje, o katerem bi se dalo toliko ugibati. ,Smolo imam!' misli si. — ,Glej! Pride mi v pest človek, ki bi plesal, kakor bi mu žvižgal. Če bi bilo še količkaj časa, lahko bi izvlekel iz njega kar extra formam kakor iz svojega tovariša, kar bi kdo hotel. Peljal bi ga lahko brez vrvice v ječo, da bi tega niti ne opazil. In tak človek mi pride v pest baš sedaj o tak6 opasnem času. Hej! Ne morem drugače.' Vse to premišljuje uradnik, vleče na ušesa in nagne glavo nazaj. ,Ni pripomočka. Ta dan bo še hujši kot včerajšnji.' — To misel mu vdahne nenavadni hrup, ki se čuje z ulice. Ne more se vzdržati, da bi ne pogledal skozi okno. Na ulici opazi gručo meščanov, ki se povelju vojaške straže, naj se raztresejo, izprva razdraženo ustavljajo, potem pa sc mrmrajoč oddaljijo. Uradniku se zdi slabo znamenje, da so vojaki tako izredno prijazni. Nato zaprč okno, stoji nekoliko časa neodločno, ali naj dovrši svoje početje ali pa naj pusti mladeniča v rokah biričev, sam pa teče k glavarju in mu povč, kaj se je zgodilo. Toda, — misli si takoj — reklo se mi bode, da sem strahopetec, šleva, da moram povelje izvršiti. Smo že v sredi vrtinca, sedaj moramo plesati. Preklicana naglica! Vrag vzemi tako rokodelstvo!
Renzo vstane, oba biriča stojita ob njem. Uradnik jima namigne, naj ne ravnata grdo ž njim in reče: »Le lepo, mladenič, le po-žuri se za nami!"
Renzo čuje, vidi in premišljuje. Bil je že popolnoma oblečen razven jopiča, katerega drži z jedno roko, z drugo pa brska po žepih. „Oho!" reče in gleda pomembno uradnika; „tu notri je bil denar in pismo, gospodine!"
„To vam vse vrnemo", odgovori uradnik, „če svojo dolžnost opravite. Idimo brzo!"
„Ne, ne, ne", pravi Renzo in maje z glavo. „To mi ni všeč. Jaz hočem svoje stvari. Zagovarjal se bodem radi svojega početja, zahtevam pa svoje reči."
»Jaz vam hočem pokazati, da vam zaupam. Tu imate. Brzo sedaj!" reče uradnik, potegne iz nedrij in izroči vjetniku zahtevane reči.
Renzo jih dene na staro mesto in mrmra: „ Pazi te se! Dobri prijatelji tatov in roparjev ste, da ste se toliko od njih naučili." Biriča se ne moreta skoro več vzdržati. Toda uradnik ju brzda z očmi in si misli: ,Če ti prestopiš oni prag, poplačaš vse z obrestmi; to mora biti.'
V tem, ko Renzo oblači jopič in vzame pokrivalo, namigne uradnik prvencu biriču, da naj gre proti stopnicam. Za njim pošlje vjetnika, za tem pa druzega biriča. Nazadnje
odide tudi sam. Ko so v kuhinji reče Renzo: „Kam se je skril oni preklicani krčmar?" Uradnik zopet namigne biričema, ki zgrabita mladeniča za roke in mu jih spodaj zvežeta z neko pripravo, ki se v hinavski in sveto-hlinski govorici zove žabica. Pa je obstajala (ni nam všeč, da se moramo pečati z malenkostmi, ki niso vredne zgodovinske važnosti, a natančnost zahteva to od nas) ta je obstajala iz vrvice, ki je bila nekoliko širja nego zapestje. Na konceh sta visela dva majhna lesena kosa, kakor dva klina. Vrvica je obdajala zapestje vjetnikovo. Lesena kosa je držal birič v pesti mej sredincem in prstenjakom, tako, da je sam6 obrnil roko ako je hotel vrvico zategniti. Na ta način ni bil samo varen njegov plen, trapil je lahko tudi onega, ki se je obotavljal. In v ta namen je imela vrvica semterja vozlje.
Renzo se ustavlja temu in kriči: „To je izdajstvo! Poštenemu človeku ..!" Toda uradnik je imel za vse slučaje pripravljene dobre besede in pravi: »Potrpite! Saj sta storila svojo dolžnost! Kaj hočete? To je vse potrebno. Tudi mi ne smemo po svoji volji ravnati z ljudmi. Če bi ne storili, kar se nam kaže, predlo bi nam še bolj kot vam. Potrpite!"
V tem, ko govori, obrneta biriča, proti katerima je bil obrnjen, lesena kosa. Renzo se pomiri kakor čil konj, ki čuti, da ima ustnice stisnjene mej zobovje, in vsklikne: »Potrpljenje!"
(Dalje prih.)
Umrli so:
28.	junija. Ana Vidmar, ribičeva hči, 1 dan, Ko-lezijske ulice 10. življenske slabosti.
29.	junija. Jožefa Leksander, kramarje va bči, 16 mes.. Kolodvorske ulice 24, pljučnica.
30.	junija, Ivana Šiborc, posesinica, 72 let, Gra-daške ulice 14. ostarelost.
30. junija. Gustav Fišer, zasebnik, 80 let, Kongresni trg 13. ostarelost.
1. julija. Vida Šircelj, nadsprevodnikova hči, |17 mes., Reseljeva cesta 23. Bronchitis.
2. julija. Marija Grošelj, stražnika hči, 7 mesecev, Krakovski nasip 10, plučnica. — Pavla Petrovčič, šivilja, 21 let, Gradaške ulice 8, jetika.
V bolnišnici:
27.	junija Marija Rebolj, posestnikova žena, 39 let, jetika.
28.	junija. Marjana Osel, gostija, 72 let, ostarelost. Leopold Pire, komij, 46 let, pyaemia.
V vojaški bolnišnici:
28 junija. Ivan Kristan, invalid, 80 let, ostarelost.
Cena žita na dunajski boni
dne 2. julija		1900.			
Za 50 kilogramov.					
Pšenica za junij . .	K.	—	do	K.	—
» » jesen	»	8-06	D	a	8 07
Rž za junij . . .	»	—	u	a	7-22
a » jesen . . .	»	7 21	a	a	
Turšica za junij . .	»	—	a	a	—
» »jul.-avgust	B	5-80	a	a	5-81
» » sept.-okt.	S	5 95	a	a	5 96
Oves za junij . .	»	—	a	a	—
u » jesen	»	5-49	a	a	5-50
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
m Cas opa-d zovanja 1	Stanje barometra t mm.	Temperaturi po Celziju	Vetio»i	Nel-o	11 j ca fi P->
2| 9. zveč.	.34 6 j 219		si. jzah.	jasno	
nI 7. zjutr. j 34-3 j 18 5 1 si. sszah. d!2. popol. | 732-6 29 6 | sr. jzah. Srednja temperatura nedelje 22-7",				jasno > normale:	00 19-2°.
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno nradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cerkvenega ln nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knjige stane v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ah celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Cerkvenik,
z dobrimi spriiali, Išče alužbe. — Več povč upravništvo »Slovenca«.	586 3—1
Yožnjekarte
in
P to? orni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 10	Pojasnila daje :
JRedL « »*• i am •
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	17 25—24
ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 3i
(L
nncev sirup
lekarnarja Piccoli-ja
v I^jiit>ljanl
G]
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para in je torej najbolj čist izdelek nepre-aežne kakovoatl ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi Zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 klgr. ter se 1 kilo zaračuni s K 1'10, 100 kilogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se fianko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5'30. 589 1
Oilliltovrni m c. kr. državno medaljo zn ure. Prva moravaka tovarna za ure
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25-22
ure za cerkve, graščine, Šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
Prostovoljna prodaja premičnin!
Vsled sklepa c. kr. okrajnega aodišča v Ljubljani, oddelek I., z dne 26. junija 1900, opr. štev. A 422/001 9, prodajale se bodo iz aapuščine Pavline Mauser premičnine, kakor: sobna oprava, obleka, perilo in dragocenosti na javni dražbi
dne 5. julija t. 1.
od 9. ure dopoldne naprej v hiši zapustnice, Dijaške ulice št 7.
V Ljubljani, dne 27. junija 1900.
576 1-1	lvan Uogola,
c. kr. notar, kot sodni komisar.
ljudska posojilnica,
registi^vana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani.
Račun bilance
«1 ■■	■ . «1	alt R> »*J» ■
I> e b e t
gld.
kr.
Račun posojila.............
>	tekočih posojil..................I
>	tekoči naloženega denarja.........
»	menjic..............
»	efektov.............
»	nepremičnine............I
»	pro diver i............
>	inventarja	................... j
>	posojilnih obresti	..........
»	obresti tekočih posojil . .	.......t
»	efektnih obresti...............|
» blagajne.............i
1.016.796 715.739 293.388 30.298 176.913 93.291 737 3.254 7.290 390 3.243 13.554
,12,354.888
99', 34
18 40 45 62
54 16 61 81
101,
2,033.593 1,431 478 586.776 60.596 353.826 186.582 1.455 6.508 14581 780 6.487 27.109
99 68
32 80 90 24
08 32 22 62
K r e d i t
gld.
kr.
K
4,709.776 21
Račun glavnih deležev » opravilnih deležev
>	hranilnih vlog :
Stanje .
Kapitalizovane obresti . » tekoči .	...
» posojilnih obresti » obresti tekočih posojil
>	meničnih obresti
» dividend .... » rezervnega zaklada .
>	razpoložnega zaklada
» posebne rezerve za zgube » zgube in dobička
gld. 2,243.072-32, K 4,486.144-64 78.199-58, • 156 399 16
gld. 1249-15 K 2498-30 » 465171V« » 9303-43 » 4623-68' , » 9247 37
000 -820 —
2,321 6 o
10
5
,271 955 974 983 309 30
524 .018
90 13 40 64 96
55 52'fj
2.354.888 101/,
4.000 3.640
4,642.543 13-910 11.948 1.967 619 60
21.049 10.037
80 26 80 28 92
10
05
4,709.776 21
V Ljubljani, dne 20 junija 1900.	Za načelstvo:
Dr. Ivan Šusteršič 1. r., načelnik. Karol Kauschegg 1. r. Josip Šiška 1. r. Anton Belec 1. r. DrL Andrej KarlinJ. r. Oregor Slibar 1
r.
r. Josip Jarc 1. r. Ivan Kregar 1. r.
Matija Kolar 1. r. Dr. Viljem
Schweitzer 1. r. Dr. Aleš Ušeničnfk 1. r. Frančišek Birk 1.
Za nadzorstvo:
Alfonz Levičnik 1 r Dr. Josip Debevec 1. r. Rok Merčun 1. r. Alojzij Stroj 1. r. Ivan Pogan 1. r.
566 3-3
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 79 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I.9 Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dunajska borz a.
Dni 2. julija.
Skupni državni dolg v notab . . . Skupni državni dolg ▼ srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista..........
Nemški dr ž. bankovci ta 100 m. nem. drž. vel)
97-50 97-30 115 95 97-40 11575 9120 1744 -689--242-25 118-55
20 mark.............23-70
20 frankov (napoleondor)..............19 29
Italijanski bankovci.........90-90
C. kr. cekini........................1133
Dn6 2. julija.
3-2° 0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . .	167 —
6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . .	159- -
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195—
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 70
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138-55
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ...	250'
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . • Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4 /„ Prijoritetne obveznice državne železnice ,	> južne železnice 3c/0
,	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • 4°/0 grečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gla. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
106-50 94-20
409 — 319-50 119 25 99o0
20 — 12-50 63-50
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . ....... •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
175-25 183-178 — 47 50 280 — 6100— 791— 118-50 . 160- — 472 50 415 — 255 25
MJT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna i t v r š i t e v naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E R C II B"
I., Wollz»il810 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse
•Kf Pojasnila *£S ▼ vseh gospodarskih in InanSnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostalk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jm- naloženih (jlavnlc.