Št./№ 5 Maj/Maggio 2000 letnik/anno X GLEDALIŠČE TARTINI, DOBRODOŠLO MED NAMI! S slavnostnim koncertom dvanajstih italijanskih glasbenikov Cameristi italiani iz Rima so se 24. aprila ponovno odprla vrata obnovljenega gledališča Tartini v Piranu. Koncerta, ki menda še ni bil prava otvoritvena slovesnost - ta naj bi bila jeseni - se je udeležilo veliko pomembnih ljudi: g. Dimitrij Rupel s soprogo, naša županja, ga. Vojka Štular, direktor Banke Koper, g. Vojko Čok,... ker vseh ne moremo našteti, se bomo ustavili pri gostu iz sosednje Italije, Vittoriu Sgarbiju, politiku, umetnostnemu kritiku, publicistu in znani medijski osebnosti. Na levi fotografiji so gostje, ki vstopajo na prvi koncert v Tartinijevem gledališču po njegovi obnovi. Desna fotografija (z leve): Vittorio Sgarbi, poleg njega je akademska slikarka Fulvia Zudič, desno je podžupan občine Piran, Ugo Fonda. Tako - zdaj so vrata gledališča tudi zares odprta! V Portorožanu lahko najdete program prireditev, ki se bodo zvrstile junija na piranskem odru. Ne zamudite priložnosti, da si kakšno ogledate in doživite čar obnovljenega gledališča! IZ VSEBINE: в^ Naši obrazi: Edi Poniž in Dubravka Šorel вз* Skrbniki naših zelenic: ekipa Parki c®* Portorož kot visokošolsko središče KS5 Še lepše živeti Piran... Portoroško okno d^ S Portorožanom do odgovorov Zdravilna moč vode изр Med knjižnimi policami Piranski tramvaj je bil ukinjen avgusta leta 1953. Na sliki lahko vidite ladjo Nanos z natovorjenimi tramvaji, ki čaka da bo iz Pirana odplula proti Dubrovniku. Več o tramvaju in njegovi ukinitvi lahko preberete v Portorožanu pod naslovom Koga na sramotilni steber. Шшт portorožanšt.5 Edvard Poniž: SAM SVOJ MOJSTER Ko so dijaki in večina profesorjev zjutraj še vsi zaspani pri-majamo skozi tista težka vhodna vrata, hišnik Edi že pije svojo jutranjo kavo. Za sabo ima tudi že kakšno urico dela. Vedno, ko ga vidim, hiti sem in tja. Če ne fotokopira, kaj žaga, piše plakate, se ukvarja s fotografijo, ki je njegov hobi. Čistilke mu pogosto pustijo listek z zadevami, ki jih je treba opraviti. Tudi profesorji mu radi potožijo, ko je šolski inventar neredko strgan, uničen, pokvarjen in ga je treba spraviti v red. Ko malo spoznaš tega našega hišnika, v njem lahko najdeš prijatelja, ki ti rad ustreže. Čeprav je nekaj let starejši od tebe, si v njegovem kotičku vselej dobrodošel. Tako se ob njem večkrat zbere manjša družba. In potem obdela vse: od televizije, poezije, proze do zanimivih zgodb, ki jih piše življenje. Edi je rad med ljudmi, če le ni prevelikega nereda. Njegov sluh je malo prizadet, a zato si vzame čas za človeka in ga pozorno posluša. Pred leti je rad poprijel za pero in zapisal kakšen zanimiv pripetljaj. V njem je skril sporočilo namenjeno točno določeni osebi. Poskrbel je, da se nihče ni počutil užaljenega, a hkrati je jasno povedal, kar mu je ležalo na duši: "Žal sem tudi sam odraščal v družini, kjer je bilo veliko gorja in že takrat se mi je zdelo, da so besede Johna Donna, ki si jih je Ernest Hemingway izbral za posvetilo v svojem romanu Komu zvoni, pisane tudi zame. Saj poznate te že slavne misli: Če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj..., s smrtjo vsakega človeka je tudi mene manj, kajti vključen sem v človeštvo... Sem pač lirična duša..." Tu in tam pa mu kdaj poči "varnostni ventil" in takrat malo popeni. Nemalokrat je na šoli pozno v noč in tudi ob vikendih, ko je šola prazna in tiha. Edi si lahko takrat končno vzame čas zase in svoje konjičke - sitotisk ali rezbarjenje, v katerem včasih tako uživa. Izdeluje tudi prelepe stenske ure. Nekoč je eno podaril prejšnji ravnateljici Vojki Štular, in še danes krasi rav-nateljevo pisarno. Edi je sam nekdaj napisal, da vsi hitimo in da nas nihče ne priganja bolj od šolskega zvonca. In tudi tokrat je najino kramljanje prekinil prav zvonec... Tadeja GOLUBOVIČ Spoštovani! Uredništvo ste dobesedno zasuli z gradivom (pre)dolgimi članki, pismi, fotografijami, risbami, prošnjami in sugestijami, kaj naj napišemo o določenem problemu... Žal smo marsikaj morali izpustiti, skrajšati, rezati, počakati na objavo v eni naslednjih številk,... Pri odločanju, kaj bomo objavili, imajo prednost aktualnosti, kvaliteta napisanega, dolžina... Enostavno moramo včasih tudi koga razočarati, kajti vsega napisanega -kljub dobri volji - pač ni mogoče objaviti... Hvala vsem za sodelovanje z upanjem, da boste naše pojasnilo sprejeli z razumevanjem in ostali Portorožanovi sodelavcu. Uredništvo TUKAJ JE FUL LEPO... Pot ubiram proti piranskemu gasilskemu domu, kjer v bližini, v Partizanski ulici nedolgo domuje Galerija atelje Duka. Tisti, ki Piran pozna že zelo dolgo, se bo spomnil, kje je bil nekoč dimnikar in smo s prsti hitro poiskali gumb za srečo. Imeli smo srečo: danes je tam galerija. Nobene bahavosti, dragocenega marmorja in stekla, le široko odprta vrata in že te pozdravljajo les, kamen, opeka in staro pohištvo v neizmerno ubranem razmerju stare piranske razkošnosti. Prostor te vsrka vase s svojo domačnostjo, nasmeh na obrazu lastnice napove, da je obisk galerije Duka dobra odločitev. Klepet z gospo Dubravko je prijeten. Domačinka je in z možem sta skupno odločitev tudi uresničila. Veliko ovir je bilo. Trmasto sta vztrajala in sad si lahko ogledate. Dubravka Šorel je samonikla z veliko mero posluha in občutka do snovi, s katero se izraža. Umetnica, ki jo notranji nemir in želja po novih izrazih vodita skorajda vsak trenutek dneva. Zato je v galeriji tudi atelje. Tu nastaja ciklus ženskih figur - Šavrink. Trenutno so v galeriji na ogled tri grupe Šavrink in zadnja med njimi opiše vso lepoto istrske trdne ženske lepote v čudovito oblikovani figuri in nežno izpisani ornamentiki. Presenetijo me keramične figure horoskopa, ki so karikirane z vso pozornostjo humorista in keramika občutljivih prstov. Zelo so iskane! Na starem predalniku stojijo nizi piranskih hišic: med njimi kraljuje svetilnik in stolna cerkev. Blizu stoji razstavljena gruča mačk, simbol Pirana. Prav prikupne so s svojo nenavadno obliko in poslikavo. Tudi posod za cvetje, vseh oblik in velikosti, ne manjka krožnikov za na zid in dekor mize... Piran, v nekakšni erekciji trenutka, ki tak ni ponovljiv nikoli več. Dogodkov je veliko in sogovornica jih niza z odločno besedo, ki da vedeti, da se bo vse tudi zgodilo. Tokratni gost Duke razstavlja svoja olja, ki s čarobno mistiko dopolnjujejo Dubravkino keramiko. Vredna je ogleda galerija atelje Duka, domača, presenetljiva. Sprejmeš jo za svojo, ne da bi se tega zavedal. In še zapis iz knjige vtisov za obiskovalce galerije Duka: Tukaj sem že drugič isti dan. Ful je lepo. Nika Rudi MRAZ Dubrovkine piranske mačke. Ml MED SEBOJ čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo ¥ Po neljubem dogodku iz leta 1996 in življenjsko usodnem dnevu, ki je zaznamoval mojo prihodnost in vse življenje, za kar se še dandanes kesam in obžalujem svoje tedanje dejanje, je 20. aprila minilo leto dni moje svobode. Rad bi se zdaj iz srca še enkrat javno zahvalil za ves trud, razum in pomoč vsem, ki so mi stali ob strani po mojem prihodu na svobodo: gospe županji Vojki ŠTULAR, direktorici CSD Piran ga. Nives VOGRIČ, gospodu Mihi RQTARJU, gospema Moniki VOLER in Nevi RODELA ter ostalim delavcem Centra za socialno delo, gospe Vesni ŠABEC ter človeškemu razumu gospoda upravnika Igorja ČERNETIČA in njegovim sodelavcem ZPKZ Koper in ZPKZ Dob ter dr. Karmen LAKOVIČ-BOSSMAN. Posebej pa bi se rad iskreno zahvalil moji svetovalki, prijateljici, zaupnici, pravzaprav ženski z velikim srcem -gospe Cesarini SMREKAR. Iskrena hvala! Ko bi le jaz lahko storil toliko in povrnil vsaj delček življenja zate. Iskrena hvala tudi evangelijskim kristjanom iz Izole, ki so mi pomagali duhovno ter z vero in upanjem v tedaj najtežjim trenutkih mojega življenja. Hvala pastorju Izetu VELAĐIČU, pridigarju Zlatku GOMBARJU in ostalim bratom in sestram ter moji materi Stojanki LIČANIN - Mario POZAIČ ¥ Študentje Visoke šole za turizem - Turistica - v Portorožu se zahvaljujejo za pomoč in sodelovanje pri pripravi njihovega brucovanja, ki je bilo 10. maja: Romanu FIKFAK-u, Slavku FRANCA, ki sta jim brezplačno posodila njune old-timerje. Zahvaljujejo se tudi podjetju VINAKOPER, restavraciji portoroškega HOTELA SLOVENIJA in KŠOP Piran. Posebej pa se zahvaljujejo svojemu dekanu, prof. Marjanu TKALČIČ-u in šoli TURISTICA. ¥ Predsednik Društva upokojencev Piran, g. Božidar CIVIDiNI - sicer doma v Portorožu -praznuje 5. junija svoj rojstni dan. Za okrogli jubilej mu vse najboljše in obilico zdravja želijo vsi sodelavci. Čestitkam se pridružujemo tudi Portorožanovci in Krajevna skupnost Portorož, v kateri je bil dolga leta zelo dejaven. ¥ Vse najboljše pa Božidarju CIVIDINI-ju za jubilejni rojstni dan želijo tudi vsi njegovi domači. Obenem želijo vse najboljše za njegov šesti rojstni dan, ki ga praznuje 27. junija, vnuku PETRU iz Izole - vsi iz Portoroža. ¥ Alia cara arnica Wanda FABJAN di S. Lucia, che ha compiuto gli anni il 20 maggio, giungano gli auguri di tanta salute e serenita' dagli amici di Portorose! ¥ Prostovoljke Območne organizacije Rdečega križa Piran nazdravljajo k rojstnemu dnevu Zorki POHLEN (3. junija), Uči ČERNAC in Poli ROHER (8. junija) - aktivistke iz Strunjana. Čestitkam Poli se pridružujemo tudi tajnice Krajevnih skupnosti iz naše občine! ¥ 15. junija praznuje svoj rojstni dan Dejan DRUŽETA iz Lucije. Vse najboljše mu iz vsega srca želijo njegovi starši in brat, stari starši ter sestrične. ¥ 13. junija praznuje svoj šesti rojstni dan Alec SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu. Vse najboljše in lepo praznovanje mu želijo mama, tata, sestrica, nono, nona, tete, strici in bratranci! ¥ 26. maja praznuje rojstni dan tudi Irene LOVSEY-SMREKAR. Do nje naj potujejo najlepše želje od njenih domačih, prijateljic, nekdanjih sošolk in sošolcev! ¥ Ob življenjskem jubileju želiva dr. Darku OPARI še mnogo plodnih, zdravih in uspešnih let v nadaljevanju našega iskrenega prijateljstva. Prav tako najlepše želje Nadji za njen praznik in veliko uspeha pri strokovnem izpopolnjevanju - Breda in Nada. K čestitkam dr. Opari ob njegovem jubileju se pridružuje tudi Portorožan. ¥ Ivan UKOVIČ iz Liminjanske ulice 87 v Luciji je dosegel abrahamova leta. Vse najboljše mu za njegovih 50 let želita tašča Slavka in tast Berto. ¥ V našem bloku gospa Marta GOMIZEL živi, 14. junija pa 90. rojstni dan slavi. Rada s sosedi posedi in poklepeta, v trgovino skoči, pa je spet doma. Sama kuha, pere, čisti, lika, da je vse kot se šika. Zanimajo jo dogodki po svetu in doma, zato Delo in TV rada ima. Marta je kakor rožica in nihče ji njenih let ne da. Sosedje iz Ukmarjeve 18 v Luciji ji Zdravja, veselja želimo in se z njo veselimo. ¥ Ob razstavi ročnih del, ki je bila 11., 12. in 13, maja v stavbi KS Portorož in so jo pripravile članice Krajevnega odbora Rdečega križa Portorož se predsednica odbora, dr. Milojka Pavletič-Kopilovič, za ves trud zahvaljuje vsem članicam odbora, pa tudi vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali postaviti razstavo. Slednje pa bomo kar zapisali: Krajevni skupnosti Portorož, še posebej gospe Liviji in Branki, Avditoriju Portorož in gospe Jani Tolja, Hotelu Barbara, Fiesa in gospodu Karlu Celcu ter sponzorjem: Vrtnariji ČERNE-RUZZIER, DROGI PORTOROŽ, Pizzeriji PERGOLA, Fotu CITY PARK Lucija in PIGRAFU Izola. ¥ 25. maja, ob dnevu mladosti, bosta praznovala obletnico poroke Marija in Milutin ŠVONJA. Ob tej priložnosti jima čestita njuna vnukinja Mateja, družini Švonja in Česnik. Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd. brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (066/674-4214), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) alf pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. PORTOROŽANOVI SLAVUENCI Skupaj že 50 let 27. maja sta 50 let skupnega življenja preživela Marija (domači ji pravijo Mici) in Stane GOBEC iz Lucije. Najlepši mesec je maj - in enako lepa in cvetoča naj bodo vajina nadaljna skupna leta. Ob zlati poroki Vama iskreno čestitamo prijatelji in vsi znanci. Skrbniki naših zelenic V Portorožu se mi |e letošnja pomlad zazdela še posebej cvetoča in zdelo se mi je prav, da najzaslužnejše za to lepoto pohvalimo. A glej ga zlomka, vodja Enote Parki, gospa Marija Terčelj in njen namestnik Boris Šalkovič sta bila sicer pripravljena na pogovor, vendar sta pripomnila, da bi imela tudi onadva marsikaj povedati... Da bi poslušala zgolj moje hvale, jima še na misel ni prišlol Večino naših javnih parkov in zelenic urejajo vrtnarji javnega podjetja Okolje Piran, ki so organizirani v Enoto Parki. Svoje prostore imajo v objektu pri avtobusni postaji v Portorožu in pravzaprav - kdo med nami jih ne pozna? V zelenih delovnih oblekah jih lahko vidimo že ob 6. uri zjutraj, kako pridno okopavajo, kosijo, sadijo,.. Zadolženi so za urejanje občinskih zelenih površin: v Piranu za zelenico okoli stolnice, pa zelene površine na Pusterli, park pri pomorskem muzeju, zelenico na križišču pri prometni zapori na Fornačah, v Portorožu za bernardinski klanec, zelenje na Fizinah, vse zelene površine v centru Portoroža, obsežne površine ob Koprski cesti in avtobusni postaji Portorož, otoke zelenja med cestiščema od zgradbe Droge do magistralne ceste v Luciji, novo zelenico na Valeti, zelenje ob cesti Valeta-Portorož, v Strunjanu urejajo zelenice na novem križišču, okolico spomenika, zelenje ob cesti proti zdravilišču Krke... Že dolgo je zaposlenih šest ljudi in so kot družina. Skupino Parki najbolj jezijo površine, za katere skrbijo le deloma. Zato, po njihovem neupravičeno, poslušajo pripombe mimoidočih, češ "tam ste uredili, tu poleg pa raste plevel". Ekipa pač uredi tisto, za kar so jih zadolžili, pa tudi več. Včasih enostavno ne morejo več gledati nekaterih neurejenih površin, za katere ne skrbi nihče in kaj tako rekoč prostovoljno postorijo... Seveda se ne moremo izogniti vprašan- ju o parku okoli starega hotela Palace. Sogovornikoma se ob tem obraz kar zmrači. Na račun tega parka je najbrž največ pripomb. Ljudje pravijo: "Če že ne znamo poskrbeti za stari hotel, potem skrbimo vsaj za urejenost parka okoli propadlega lepotca." A vrtnarji o tem kdo in kako bo ta park urejal, nimajo besede. O tem se z veliko muke dogovarjajo portoroški Hoteli Palace in Občina Piran. Občina je menda prevzela le del urejanja (enoletnice, vrtnice, grmovnice), za kar je zadolžena skupina Parki. Za preostalo urejanje (košnja, zalivanje, ribnik) pa so zadolženi Hoteli Palace. V skupini Parki pravijo, da so letos svoje naredili, Hoteli Palace pa... Krajanom pa se seveda enostavno zdi, da naši vrtnarji delo opravijo le napol... Vrtnarje jezi, ker hoteli Palace ne opravijo svojega dela obveznosti. Ribicam so celo za nekaj časa zaprli dotok vode... Vse to jih žalosti, saj se sami trudijo, da bi urejene zelenice razveseljevale oko in dušo obiskovalcev Portoroža. Ugotovili smo le, da je zgodba okoli Palacevega parka tako zapletena, da ji zlepa ne bomo uspeli priti do dna! Morda drugič, če se bomo šli raziskovalno novinarstvo. Vrtnarji se trudijo, a... "Kako pa teče sodelovanje z drugimi v Portorožu, na primer s Turističnim združenjem, z gostinci? Se kaj dogovarjate o načinu urejanja, vam kaj predlagajo? So programi narejeni, preden se lotite dela?" povprašam Marijo in Borisa. "Ej, če bi bilo tako, bi bila pesem", pravita, "hotelirji pa zgolj kritizirajo, da delamo neracionalno; da pa bi kaj konkretnega predlagali, to pa ne... Iz Hortikulturnega društva je bilo menda slišati, naj pridemo vprašat, če ne znamo delati." Lani je celo nekdo na Okolje poslal anonimno pismo, da vrtnice niso pravilno obrezane. Bil je cel hudič zaradi tega; celo za strokovno mnenje so zaprosili, ki pa je potrdilo, da so vrtnice pravilno obrezali! "Tudi Portorožan si nas je že privoščil", se namuzneta vrtnarja. Z glavo zmajujeta tudi zaradi odnosa nekaterih do zelenic in cvetja. So tudi taki, ki ruva-jo in kradejo sadike... Po njihovem so med največjimi uničevalci zelenic lastniki psov, ki so neverjetno ravnodušni do njihovega dela. Vpričo vrtnarjev vodijo svoje ljubljence, da opravijo svoje potrebe na zelenicah - komunalni redarji pa nič! Marija Terčelj in njen pomočnik Boris Šalkovič -zanj pravi, da je "super" mojster za popravljanje kosilnic - pravita, da sta dovzetna za vsakršne predloge, kako še bolje urejati naše zeleno okolje. Vrtnarji se pač po svojih najboljših močeh trudijo... A kaj naj na primer odgovorijo krajanom, ko jih sprašujejo o okolici Vojkovega doma v Portorožu? Občina je ugotovila, da je objekt še v upravljanju Metropolove družbe in je zato dolžna urejati tudi njegovo okolico; ta pa o tem noče nič slišati, saj je objekt že celo vrsto let v postopku denacionalizacije... Po vsem, kar smo zvedeli od ekipe Parki, jih lahko le pohvalimo, ker se v vsem tem kaosu trudijo, da bi bile naše zelene površine čim lepše... Dragica Mekiš Visokošolsko središče v Kopru bo letos jeseni pričelo z gradnjo nove Visoke šole za turizem. Nosilec v Portorožu, v območju, kjer naj bi zraslo bodoče visokošolsko središče (nekdanji Korotan na Fizinah). kovanju 2,5 hektarja velikega območja za potrebe visokega šolstva v Portorožu. je načrtovan tudi 800 kvadratnih metrov velik prizidek, ki bo fizično povezan z matično stavbo. Ob 40-letnici pa fakulteta načrtuje nadomestno gradnjo dotrajane čolnarne (dve predavalnici in drugi prostori). Leta 1995 in 1996 se je Visokošolsko središče Koper dogovarjalo z Občino Piran in Jadralnim klubom Pirat, ki upravlja območje ob čolnarni, da bi v duhu ureditvenega načrta "Bernardin - skladišče soli" celotno območje ob morju skupaj uredili - tako za potrebe srednjega in visokega šolstva, kot tudi za potrebe piranskih klubov, ki se ukvarjajo z vodnimi športi. "Dogovarjanje je potekalo okorno in s številnimi zapleti. Zato smo načrt zamrznili in se odločili za samostojno sanacijo zgolj čolnarne. Nasploh se je v piranski občini težko dogovarjati, ker so interesi zelo raznoliki. Nova županja je tovrstnemu razvoju bolj naklonjena, zato nam je zdaj nekoliko lažje," komentira Božič. Predvsem zaradi varnosti je načrtovan tudi nadhod nad cesto, ki naj bi povezoval čolnarno z ostalim kompleksom. Za gradnjo nad-hoda pa niso pridobili ustreznega soglasja, ker niso rešili problema lastništva zemljišč, kjer naj bi nadhod prišel čez cesto (šlo naj bi za občinsko zemljišče), zato so ta projekt prestavili v kasnejšo fazo. Začetna dela, ki naj bi stekla že v kratkem, bodo odstranitev obstoječega starega hotela in garažne hiše. Zaključili so tudi s sodnimi postopki za izselitev ilegalnih podnajemnikov, ki jih prejšnji lastnik, Železarna Ravne, ni izselila, čeprav je bilo to po pogodbi njihova obveza. V zadnji fazi je odkup počitniške hiše gospoda Iztoka Lipužiča, ki stoji znotraj zazidalnega visokošolskega območja v Portorožu. Trenutno poteka razpis za novogradnjo turistične šole. Ob koncu leta pa naj bi razpisali še dela za gradnjo večjega Danijel Božič, direktor visokošolskega središča, pravi, da so strategijo razvoja, odkup in reševanje celotnega sistema začrtali že pred šestimi leti, kolikor so tudi rezervirana zemljišča za objekte visokega šolstva. "V Portorožu smo leta 1960 dobili Višjo pomorsko šolo, ki se je potem preoblikovala v Višjo šolo za pomorstvo in promet - po sanaciji v visoko šolo ter nazadnje fakulteto. Ker so kompleks v njeni bližini, ki je bil last Železarne Ravne, večkrat prodajali oz. poskušali prodati, je na državni ravni padla odločitev, da se ta kompleks odkupi in v Portorožu zaokroži območje za visokošolske potrebe. Koncentracija šol na enem mestu bo pripomogla k racionalnejšemu poteku pedagoškega in raziskovalnega procesa. Če do tega ne bi prišlo, bi morala vsaka šola imeti svojo knjižnico, informacijsko središče, telekomunikacije, amfiteatralno predavalnico, in vsaka svojega profesorja za vsak predmet posebej, kar seveda ni racionalno. Ekonomika poslovanja na področju visokega šolstva bo vse bolj pomembna; treba bo zmanjševati stroške," pravi Božič. Dogovarjanje v piranski občini je težavno Po odkupu so na visokošolskem območju najprej obnovili novejši del bivšega hotela Korotan in ga namenili bivanju študentov. Lansko leto so v študentskem domu s 125-timi posteljami zaključili prenavljanje kopalnic, balkonov in fasad, ki so zamakale, vgradili so nadstreške in zamenjali dotrajane kotle v kurilnici. Uredili so tudi okolico doma in popravili streho. Poleg napovedane gradnje Visoke šole za turizem in hotelirstvo - Turistice - so na tem območju predvideni še drugi posegi. Fakulteta za pomorstvo in promet naj bi leta 2002 dobila v uporabo prostore Srednje pomorske šole, ki se bo selila na novo (zaenkrat še neznano) lokacijo, katero bo določila Občina Piran. Ob fakulteti investicije je Visoka šola za turizem, gradnja pa bo Pričetek gradnje nove šole bo prvi korak pri obli- kompleksa, v katerem bodo restavracije, šolske kuhinje in garaže, v njem pa bo potekal tudi pedagoški proces Visoke strokovne šole za podjetništvo, ki sedaj gostuje v Avditoriju in deloma v stavbi Krajevne skupnosti Portorož. Visokošolsko območje v Portorožu |e načrtovano za 2300 rednih študentov (načrtujejo gradnjo še enega študentskega doma z 250 posteljami in restavracijo izven omenjenega kompleksa; zemljišče naj bi dodelila občina Piran). Kompleks bo deloval kot zaključena celota. Z gradnjo turistične šole bodo pričeli že letos. Kdaj pa bodo pričeli z gradnjo drugega dela, je odvisno od marsičesa. Projekti so zasnovani tako, da država vlaga v zemljišča in infrastrukturo, posamezne šole pa v objekte. Država jim da tudi garancijo za najetje bančnih kreditov. Projekt gradnje Visoke šole za turizem je ocenjen na 500 mio SIT, kompleks kuhinj, restavracij, garaž in podjetniške šole pa na 600 - 700 mio SIT. Obalne občine, ki že od leta 1996 vlagajo v to območje, so se obvezale, da bodo v petih letih namenile 200 mio tolarjev, od tega največji delež občina Koper (61%), občina Piran pa 17%. "Portorož bo prva zaključena celota za potrebe visokega šolstva na Obali. V Kopru se bo visoko šolstvo razvijalo v strogem mestnem jedru, v Izoli pa je trenutno predviden jezikovni center v bivšem italijanskem vrtcu ter Visoka šola za zdravstvo v pritličju prizidka bolnišnice. V Novi Gorici še iščejo lokacijo za novo Politehniko. Naša ambicija je, da bi organizirali univerzo po katedrah in bi bila vsaka katedra odgovorna za izvajanje študija določenega predmeta na vseh šolah. Ne vem, če bomo dosegli optimum, ker bomo v vsakem primeru precej razsejani. Želimo biti majhna, dinamična in sorazmerno poceni univerza," pravi Danijel Božič in dodaja, da preoblikovanje visokošolskega središča v univerzo načrtujejo tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Alja Tasi Vojko Starovič je po osmih letih zapustil Metropolovo družbo Medtem ko so se 19. maja gostje portoroškega Grand hotela Metropol vrteli na Valčkovem plesu, je nadzorni svet družbe Metropol Group že sprejel predlog (18.5.) dolgoletnega predsednika uprave Vojka Staroviča, naj ga razreši funkcije. Imenoval je že tudi novega predsednika uprave, ki je zdaj diplomirani ekonomist Zorko Žerjal iz Kopra. Vojko Starovič zatrjuje, da odhaja zato, ker ga - po osmih letih vodenja družbe skozi neprijazen čas družbeno ekonomskih sprememb in krize na turističnem tržišču in ko je družbo konsolidiral ter postavil temelje za njen nadaljnji razvoj - zanimajo novi izzivi, vključno združevanje vodilnih družb portoroškega turizma. Vojko Starovič na zadnjem Valčkovem plesu, ko že ni bil več na čelu Metropol Group d.d. (L.S.Z.) V NfcSEH RAtftCtU 1ИЛИО fAtlAVCE. OFAZUJEHO.lCAtO SC I* NJIH razvuajo DOBILI SMO LOKALNO TURISTIČNO ORGANIZACIJO (LTO) V UPANJU, DA BO SLUŽILA SVOJEMU NAMENU Čeprav Slovensko Primorie s pripadaiočo obalo po veličini res ni ne vem kako veliko, pa je vseeno lepo in zelo primerno za gostitev tako domačih kot tujih gostov. V naši občini imamo še to prednost, da lahko gostom ponudimo ogled enega najstarejših in najlepših mest ob vsej jadranski obali. Vseeno pa se zdi, da nekako le ne znamo povsem izkoristiti vseh možnosti, ki se tod ponujajo za turizem. Zaradi ponavljajočih se slabih poslovnih rezultatov in nezadostnih indikatorjev turistične rasti, smo v naši občini že pred leti postajali zaskrbljeni nad vse bolj očitno stagnacijo obalnega turizma. Ker rešitve seveda ni mogoče kar čez noč potegniti iz rokava, se je takrat z ustanovitvijo gospodarskega Turističnega združenja Portorož (TZP) g.i.z. skušalo uresničiti staro zamisel, da bi s sodelovanjem vseh akterjev obalnega turizma zvišali kakovostno raven primorske turistične ponudbe. Pred TZP se je tako postavila naloga pritegniti in vzpodbuditi - skratka animirati tudi tiste turistične delavce, ki se po količinskem obsegu ne morejo postavljati ob bok hotelskim kompleksom, vendar pa utegne, po drugi strani, seštevek njihovega skupnega poslovnega uspeha celo' prekašati marsikatero veliko hotelsko hišo na obali. udeleženi tudi do sedaj izključeni predstavniki turistične ponudbe. Iluzorno je namreč pričakovati izboljšanje kakovosti turistične ponudbe, če pri tem predstavniki turističnih društev in posameznih gospodarskih dejavnosti - denimo ribištva, kmetijstva, prometa, trgovine, turističnih agencij, sobo-dajalstva, gostinstva in podobnih dejavnosti -nimajo svoji poziciji primerno možnost soodločanja v Upravnem organu LTO. Čeprav je ustrezna organizacijska struktura LTO nadvse pomembna za korektno funkcioniranje in doseganje zastavljenih ciljev, pa je potrebno opozoriti tudi na relacije med vodstvom Lokalne turistične organizacije in konkretnimi izvajalci turistične ponudbe, na kar se je vse do sedaj namerno pozabljalo. Upam si trditi, da bo Lokalna turistična organizacija figo vredna, če v svojem jedru ne bo sposobna povezovanja s posamezniki, ki imajo pri vsakodnevnem turističnem delu z ljudmi obilo dobrih zamisli. Če se ne bo našla možnost vzpostavitve stalne komunikacije med predstavniki vodstva LTO in t.i. "turistično bazo" potem je odveč pričakovati, da bo v praksi prihajalo do realizacij zamisli, pa čeprav še tako dobrih. Naj zato izkoristim možnost in ob tej priložnosti izrazim pričakovanje, da bo direktor Lokalne turistične organizacije vsaj deloma spoštoval izražene pomisleke ter določil primeren termin, v katerem bi se dalo razpravljati o konkretnih vprašanjih turizma z vsemi, ki jih ta vprašanja neposredno in praktično zadevajo. Nič manjša odgovornost pa ne zadeva tudi nas, male izvajalce turistične ponudbe. Nihče nas namreč ne bo kaj dosti prosil za sodelovanje in angažiranje na področjih, kjer znamo probleme najboljše reševati. In priznati je treba, da smo dostikrat zares vse preveč pasivni. Tokrat imamo možnost. Le izkoristi jo bo potrebno. Joško Joras, svetnik Občine Piran MajlOOOf .................................., ,u> 4^ff Kot je pokazal čas Turistično združenje zastavljene naloge ni najbolje rešilo, zato so manjši ponudniki v primerjavi z večjimi še naprej ostali v skrajno podrejenem položaju. Takšno stanje, ki neupravičeno podcenjuje prispevek drobnih ponudnikov turističnih storitev, seveda ne more biti v prid celotnemu obalnemu turizmu, zato so se pristojna državna telesa odločila oblikovati ustreznejšo zakonsko podlago za revitalizacijo slovenskega turizma. Ravno na tej premisi je bila v lanskem letu ustanovljena LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA (LTO), s čimer so smiselno nastopili pogoji za prenehanje dejavnosti prejšnjega Turističnega združenja Portorož (TZP) g.i.z. Naj našim občanom in še posebej po Zakonu obveznim članom Lokalne turistične organizacije pojasnim temeljno spremembo glede na predhodno obliko turističnega združenja (TZP). Ne gre namreč spregledati dejstva, da je po obstoječi zakonodaji o lokalnih turističnih organizacijah zgolj občina tista, ki lahko ustanovi TO za razliko od prejšnjih oblik turističnih združenj, kjer je bila občina zgolj ena izmed soustanoviteljic. Posledice so očitne. Občina Piran, kot edina ustanoviteljica LTO, seveda ne more biti več v odvisnem položaju, kot je to denimo bila v predhodnem združenju, kjer ji je pripadal le status soustanoviteljice. Ocenjujem torej, da je ob upoštevanju poslanstva Občine, ki je lahko le skrb za javno dobro, upravičeno pričakovati, da bodo v Nadzornem svetu in ostalih organih Lokalne turistične organizacije (LTO) primerno тШШВШШ^ portorožan št. s BRUCI IN STARE BAJTE TURISTKE Letošnje brucovanje na portoroški TURISTICI, Visoki šoli za turizem, se je dogajalo 10. maja. Tudi 3. brucovanje je potekalo po predlogi dr. Janeza Bogataja, ki na šoli tudi predava in je na tem področju naredil nekaj študij. Tradicija izvira iz 19. stoletja, iz časa, ko so slovenski študentje na Dunaju hoteli imeti svoje brucovanje v slovenskem jeziku. Rdeča nit tradicionalnega brucovanja je kultura pitja, kar pa ni enačenje s pijančevanjem! Študentsko vodstvo predstavlja Zeleno carstvo. Sestavljajo ga: Zeleni car, Kantušminister (pevovodja), Klobasar (govornik), Pisar, brucmajorji (pazniki brucev) - vsi so iz višjih letnikov. Glavna naloga Zelenega carstva je preizkusiti Zelence - bruce ali so zreli za povzdign-jenje v pravi študentski stan - stan Starih bajt. Prvi del prireditve se je začel že popoldne s sprevodom Zelenega carstva od Ville Marie do Lucije. Letos se je Zeleno carstvo moderniziralo in se peljalo z old-timerji. Bruci so imeli kakšni dve uri časa, da bi Zeleno carstvo našli. Kar pa se seveda ne sme zgoditi, saj bi to bila neizbrisen sramotni madež za višje letnike: da bi bili bruci pametnejši od njih??? Nemogoče! Kasneje so se bruci spet zbrali pred svojo šolo - Villa Mario, kjer jih je čakalo Zeleno carstvo. Brucmajorji so bruce zvezali, ti pa so sklonjenih glav svojemu carstvu sledili do ploščadi pred restavracijo Ljubljana, kjer so uprizorili Skupina Srečanje v portoroškem župnišču Študentka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani Klementina Vidrih je konec lanskega leta pripravila diplomsko nalogo z naslovom Skupnost Srečanje v Sloveniji. In zakaj je to obsežno diplomsko delo zanimivo za nas? Razen zaradi tega, ker se loteva za naše območje vse bolj perečega problema - naraščanja zasvojenosti od drog - predvsem zato, ker je bil eden od virov pri nastajanju diplome tudi naš portoroški župnik, zastopnik Don Pierina za Slovenijo, gospod Franc Prelc. Oče Franc vodi portoroško Srečanje od leta 1991. To je majhna terapevtska, pogovorna delovna skupina staršev in mladih, ki se zbirajo vsak ponedeljek ob 19. uri v portoroškem župnišču. Glavna naloga skupnosti je pomagati staršem, katerih otroci se pripravljajo na zdravljenje. V Portorožu je skupnost zaživela, ko je oče Bojan - tedaj koprski, sedaj piranski župnik - prosil očeta Franca, naj pomaga in poskrbi za enega od zasvojenih fantov iz koprske župnije. Takrat je oče Franc prvič slišal za narkomane in zlo, ki ga povzroča zasvojenost, pa tudi za don Pierina, s katerim sta v naslednjih letih postala velika prijatelja, zaveznika in sodelavca. Sicer pa delo Klementine Vidrih v prvem delu razčlenja razširjenost, politiko in globalni pristop ob pojavu drog v Sloveniji in Evropski skupnosti. Opiše najbolj razširjene droge in prvo pomoč ob zapletih, zaključi pa z vodnikom za starše. V drugem delu prikazuje delo slovenske Karitas z odvisniki, kronološki razvoj pripravljalnih centrov in Don Pierinovo terapevstvko skupnost Srečanje v Sloveniji. Predstavi še program, cilje in metode dela. V tretjem delu pa avtorica pripoveduje tudi o svojih lastnih izkušnjah kot prostovoljka in praktikantka v tem programu. N.K. prvo javno preizkušanje brucev, ki so ga spremljale fanfare. Za brucovanje na prostem so se v Turistici odločili zato, da bi popestrili turistični utrip v Portorožu. Prireditev se je nato preselila v restavracijo hotela Slovenija, kjer so bruce dali v poseben zapor. Slavnostni del programa, ki so se ga udeležili profesorji in študentje višjih letnikov, so pripravili študentje sami. Vrhunec večera je bil končni preizkus primernosti brucev za sprejem v stan Starih bajt, pri čemer so kandidati morali izpiti bruco-mor - poseben zvarek, ki naj bi bruce pripravil na pravo študentsko življenje. Zeleni car je ocenil primernost Zelencev in jih -najbrž s težkim srcem - sprejel v svoje carstvo. Dober teden po sprejemu brucev med Stare bajte pa so te pripravile svoj 2. absolventski ples, ki je bil letos v Grand hotelu Metropol. Bernardin še izven portoroškega kabelskega sistema Podjetje Cetra, ki je zgradilo kabelski sistem najprej v Piranu, ga nekaj let postopno izgrajuje tudi v Portorožu. V dogovoru s krajevno skupnostjo Portorož napeljuje podjetje Cetra kabelski sistem zahodno od Koprske ceste, medtem ko vzhodno od nje postavlja kabelski sistem Elektronika KaTV Sluga, ki ga je že napeljala v pretežnem delu Lucije. Doslej je Cetra kabelski sistem v Portorožu zgradila v Mirnem kotu, na Cvetni poti, Stari cesti, Stopniški, Belokriški in Lepi cesti, Pod anteno, K Sončni poti, na 90 odstotkih Sončne poti, na večini Vilfanove ulice in na Poti pomorščakov. Na sistem so priključili vse, ki so bili za to zainteresirani, seveda pa lahko kadarkoli priključijo nove uporabnike. Gradnja poteka trenutno na Fizinah (med spodnjim delom Sončne poti in bencinsko črpalko). Zaključili jo bodo predvidoma sredi junija. Tako bodo ostali nepriključeni še objekti vzhodno od spodnjega dela Sončne poti pa do hotela Riviera in pa objekti na Bernardinu (na Ladjedelniški rebri in del Vilfanove ulice), kjer se bo gradnja nadaljevala jeseni. Za gradnjo KaTV sistema v tem predelu se bo Cetra odločila le, če se bodo Hoteli Bernardin odločili za priključitev na njihov kabelski sistem. Stroški naložbe v kabelski sistem na območju Bernardina so namreč tako visoki, da bi jih Cetra lahko prenesla le, če se v sistem vključi tudi bernardinski hotelski kompleks.V kabelski sistem Cetre je doslej priključenih 323 objektov. Trenutno znaša cena priključnine 85.000 SIT. Res pa je, da so se stroški priključnine in instalacijskih del po uvedbi davka na dodano vrednost (1.7.'99) za naročnike povišali (od prejšnjega 3% prometnega davka na 19%), kar pa seveda ne pomeni, da je cene dvignila Cetra. Livija Sikur Zorman STROKOVNO SREČANJE POMORSKIH ŠOL Utrinki lepega v ročnih delih Srednja pomorska šola Portorož je letos pomladi pripravila zanimivo srečanje, ki je potekalo v Hotelu Palace in prostorih šole. Udeležili so se ga ravnatelji srednjih pomorskih šol iz Bakra, Zadra, Splita, Šibenika in Dubrovnika ter seveda iz Portoroža. Sodelovali pa so tudi predstavniki hrvaških pristojnih ministrstev za prosveto in šport ter za pomorstvo in še našega Ministrstva za promet in zveze ter Uprave za pomorstvo. Pogovarjali so se o vsebini in pripravi standardov sistema kakovosti izobraževanja, ki jih terja mednarodna konvencija STCW 1995 in o pogojih - zlasti materialnih - za uveljavljanje teh standardov. Ob tej priložnosti so si ogledali še telekomunikacijski in navtični simulator ladijske strojnice na portoroški šoli. Standarde sistema kakovosti izobraževanja so na naši Srednji pomorski šoli pripravili že poleti leta 1998 in jih poslali v pregled in potrditev ustreznemu strokovnemu organu v London. Osnovni namen je izboljšanje kakovosti izobraževanja in znanja, mednarodna primerljivost strokovne usposobljenosti maturantov ter mednarodno priznanje spričeval. Srednja pomorska šola Portorož je pomorskim šolam na Hrvaškem obljubila pomoč pri izdelavi standardov, ki so nuja sodobnega izobraževalnega sistema, gostujočim predstavnikom pa svetovanje pri zagotovitvi kadrovskih in še zlasti materialnih pogojev za uresničevanje standardov. Tina Hanželič in Ružica Radie Sodoben pouk no Srednji pomorski šoli v Portorožu: dijaki se učijo s pomočjo navigacijskega simulatorja. Z njimi je profesor Marjan Tončič. GOSTJE S SEVERA SE VRAČAJO Po desetletnem zatišju so letos februarja portoroške Terme spet gostile obiskovalce iz oddaljene Danske. Potovalna agencija Heise Rejser, ki je specializirana za termalni (zdraviliški) turizem, je svoje goste, ki so k nam prišli prav zaradi tovrstnih storitev z veseljem napotila v Terme, kjer je na voljo pestra ponudba termalnih storitev za lajšanje zdravstvenih tegob. Gostje s severa so bili pretežno starejših letnikov, zato se srečujejo s pogostimi težavami gibalnega aparata, pa tudi s tistimi internističnega značaja. Najbolj so povpraševali po storitvah Thalasso centra, različnih ročnih masažah in po akupunkturi. Ta učinkovita in neagresivna alternativna medicinska metoda je namreč na Danskem izredno cenjena. Kaže, da so bili prvi gostje z Danske po desetih letih nad ponudbo Term zadovoljni in so domov odnesli dobre vtise o Hotelih Palace in Portorožu. Rezultat tega letovanja je zdaj že tu: maja je v Portorožu že gostovala nova skupina danskih gostov. Krajevni odbor RK Portorož je v tednu Rdečega križa pripravil tridnevno razstavo ročnih del (11., 12., 13. maja), ki je bila v prenovljeni sejni dvorani Krajevne skupnosti Portorož. Ob zaključku razstave so članice portoroške krajevne organizacije pripravile družabno srečanje za vse krajanke, ki so razstavljale svoja dela. Ročna dela so se opogumile razstaviti zgolj krajanke, čeprav smo prepričani, da so med nami tudi moški, ki obvladajo marsikatero takšno veščino. Vabljeni so na prihodnjo razstavo! Pri ogledovanju razstavljenih izdelkov je kar nekaj obiskovalk menilo, da bi tudi njihova ročna dela lahko razstavili. A zakaj jih niso prinesle?! Upamo, da je odbor portoroške krajevne organizacije Rdečega križa dovolj zgovorno in zgodaj povabil vse k sodelovanju (kar dvakrat tudi preko Portorožana!). Z obiskom razstave smo organizatorice zadovoljne, ne le zaradi števila obiskov, pač pa zaradi pohval, zapisanih v knjigi vtisov, pa spodbud ustvarjalkam, naj s svojim delom nadaljujemo. Ne boste verjeli, a največkrat so spraševali, od kod smo dobili vsa ročna dela in marsikdo je bil presenečen, ko smo mu povedali, da so jih naredile ženske, ki živijo tu med nami, v Portorožu, Luciji... Na razstavi je bilo največ večno lepih idrijskih čipk, vezenih prtov in prtičkov, volnenih izdelkov, itd. Predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Portorož, gospa dr. Milojka Pavletič - Kopilovič je v nagovoru udeleženkam razstave povedala nekaj prav prijaznih misli: "Ustvarjalke ročnega dela nam s svojim delom pokažejo ljubezen do lepega, do ustvarjanja, ljubezen do najbližjih, ki jim izdelke podarijo. In ljubezen do lepega preganja neprijazne odnose med ljudmi, ustvarja sožitje in harmonijo. Tudi v šolah bi morali ročnemu ustvarjanju dajati večji pomen in tako prispevati, da bi naša mladina živela v miru, brez agresivnosti v odnosih že med šolskimi klopmi... Prisrčna hvala vsem udeleženkam, tudi v imenu vseh, ki so z ogledom razstave v svoj spomin vnesli utrinek lepote in zaznali sporočilo o lepih rečeh." Dragica Mekiš Milojka Pavletič Kopilovič, predsednica krajevnega odbora RK Portorož pozdravlja vse, ki so sodelovale pri postavitvi letošnje razstave ročnih del. Še lepše živeti Piran... Je bil naslov okrogle mize, ki sta jo 20. maja pripravila Turistično društvo Piran in Nacionalno turistično združenje v novi galeriji - Studiu Gasspar na Savudrijski ulici v Piranu med žarečimi slikami Zvesta Apollonia. Pogovora se je udeležila zanimiva druščina ljudi, ki so na najrazličnejše načine povezani s starodavnim mestom. Gašpar Gašpar Mišič, predsednik piranskega turističnega društva in lastnik Galerije Gasspar ter Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja pripravljata namreč razvojni program za Piran, s katerim bi lahko pridobili nove finančne vire izven naše občine in celo države. Za to pa je potreben celostni razvojni program kraja in ne zgolj turistične dejavnosti. Piran mora postati prijaznejši, pa ne (le) zaradi tujcev. Najprej mora biti v njem lepo domačinom; šele potem bodo lahko svoje zadovoljstvo delili tudi z drugimil Na okrogli mizi: Janez Širše, Gašpar Mišič in Zora Mužinič (Foto: Marjan Maslo). Odprimo vrata, polepšajmo oknal In kdo vse so bili v pestri druščini, ki je razmišljala, kako "še lepše živeti v Piranu?" Organizator pogovora je povabil pač tiste, s katerimi želi sodelovati, za katere misli, da bi se lahko tvorno vključili v načrtovani projekt. Vabilu na okroglo mizo so se najbrž odzvali predvsem tisti, ki ljubijo staro mesto. Vendar v piranskem Turističnem društvu vabijo vse k sodelovanju. Obljubljajo, da bodo v mestu postavili svoj nabiralnik, kjer bodo zbirali vse zamisli o razvoju Pirana! Kai vse so udeleženci okrogle mize ugotovili o Piranu in bi lahko služilo kot izhodišče za njegov (ponovni) razcvet? Predvsem so se strinjali, da delitev ljudi na prave meščane - Pirančane -, viken- daše, turiste, poslovneže, študente, itd. vpliva razdi-r a I n o . Pomembni sta zgolj ljubezen do tega čudovitega starega mesta in želja, da bi bilo živeti v njem lepo. Ne gre pa spregledati, da je Piran z desetletji postal mesto mnogih problemov, katerim ne znamo priti do dna. Tisočkrat premleti problem je parkiranje. Prepotrebna parkirišča bi morda lahko pridobili s preureditvijo nekaj propadajočih mestnih stavb v manjše garažne hiše. Novo življenje bi lahko Piranu prinesli mladi: šolstvo je ena od možnih razvojnih poti. Že danes so v piranski občini tri visoke šole: prometna, turistična in podjetniška. Hkrati bi lahko razvijali zato bi moral Piran dobiti mladinski tabor (kamp). Popisani steber na Tortinijevem trgu -ogledalo piranskih meščanov? še mladinski turizem, mladinski hotel in Pomemben za mesto je tudi lep videz, zato bi morali lastnike vzpodbujati k obnavljanju hišnih pročelij, k lepšanju okolja s cvetjem... Mesto bi bilo lahko prijaznejše tudi, če bi ga počistili, postavili klopi, ga ozelenili... In od kod naj bi v Piran pritekal denar? Tuji viri seveda niso darilo, zato bi bilo bolje poiskati denar doma, pa ne le v občinskem proračunu. A podjetniki ne bodo vlagali v mesto, če ne bodo videli jasne poti za ureditev prometa... Razvoj mesta je odvisen od treh dejavnikov: uprave, gospodarstva in civilnih pobud, ki so lahko gonilna sila predvsem denimo pri urejanju zelenic, pešpoti in to ne samo v mestu, ampak tudi v zaledju. Nekih zaključkov na okrogli mizi seveda ni bilo. Vodilno misel pa bi vendarle lahko izluščili: Odprimo vrata, polepšajmo okna! Kaj pa je kdo od prisotnih tehtnega še povedal o Piranu oziroma o tem, kaj narediti, da bi bilo v njem lepše živeti? Vsega nismo mogli povzeti; izbrali smo le nekaj misli... Alenka Aškerc Mikeln, ravnateljica Osnovne šole Cirila Kosmač Piran: "Piranska osnovna šola ni običajna šola - je namreč članica Unescovih šol. Zastavila si je tri cilje: toleranco do drugačnosti, multikulturnost in turizem. S svojim delovanjem in vključevanjem v mednarodne akcije soustvarja podobo Pirana. Za Piran in Slovenijo vedo na primer v svetu tudi zato, ker je bila risba piranske učenke izbrana za znamko prihodnjih olimpijskih iger v Avstraliji. Okoli šole je Mednarodni park prijateljstva. Šola je letos gostila tridnevno mednarodno izobraževalno konferenco o računalništvu..., čuti se svetovljansko. Enako vpeti pa bi radi bili tudi v življenje Pirana..." Toni Biloslav, vodja Obalnih galerij Piran: "Piran bi lahko postal slovenske Atene, središče znanosti in kulture. V zadnjem času smo odprli kar tri nove galerije (Pečarič, Duka, Gasspar) in obnovljeno gledališče!" Mitja Logar, nekdanji direktor Turističnega združenja Portorož: "Piran sempoznal že pred veli- Kako še lepše živeti Piran? Da bi njegovi prebivalci skrbeli zanj... (Hiša na sliki na piranski Rivi je tako zanemarjena že nekaj let...) ko menjavo prebivalstva. Bilo je tako zelo drugačno, tipično sredozemsko, živahno mesto. Lahko bi bilo spet tako! Poznavalci ga radi primerjajo s francoskim San Tropejem!" Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor Občine Piran: "V Piranu smo veliko naredili: večino z lastnimi močmi. Država je (pre)malo pomagala. Danes, ko je vzniknila civilna pobuda, čutim pravi trenutek, da predlagam ustanovitev Društva prijateljev Pirana. Dobrodošli so na Občini vsi, ki lahko kakorkoli prispevajo, da bi bilo mesto lepše. Z veseljem bomo sprejeli vse dobre zamisli in jih pomagali uresničiti!" Nada Kozina Majhen dogodek, velika sled... Veliko tega se je zgodilo v zadnjih mesecih v Piranu.Končana so obnovitvena dela na stolnici svetega Jurija, Tartinijevo gledališče je dobilo novo obleko, odmevna je bila otvoritev Studia Galerije Gasspar pri Doltinovih vratih... Nekaj poškodovanih, utrujenih hiš je oživelo. Nekaj ran je zaceljenih... Vse kar je bilo narejenega v Piranu, so hvalevredna dela, ki terjajo kup denarja! Toda zgodilo se je še nekajl Nekaj malega, skromnejšega, ampak zelo prisrčnega... Na velikonočni ponedeljek (24. aprila ob 17.45) je bila na prvem programu televizije Slovenija oddaja Dober dan, ki jo vodi gospa Olga Rems in predstavlja starejše ljudi iz vse Slovenije, ki se ukvarjajo s kakšno ljubiteljsko dejavnostjo. In v njej je nenadoma z ekrana gledala naša someščanka Elizabeta Pospeh! Bila je v oddaji! Tako smo o njej izvedeli, da piše pesmi (eno od njenih pesmi smo objavili v prvi letošnji številki Portorožana - op.uredn.) in v svojem prostem času tudi slika. Njene pesmi so posvečene Piranu, ki ga ima neizmerno rada, Krasu in morju, ki šumi prav pod njeno hišo. Elizabeta Pospeh opeva svet okoli sebe: od sončnih zatonov, galebov v nizkem letu, jutranjo zarjo, ki se vsako jutro z rahlim božanjem dotakne piranskih streh.... Njeno likovno izražanje pa smo si lahko ogledali na prireditvi, ki je bila novembra lani v portoroškem Avditoriju ob letu starostnikom. Droben dogodek ob velikih, medijsko odmevne-jših, ki pa pušča sled v ljudeh... Ilonka Hajnal PRAZNOVANJE SV. JURIJA PO PANDOLAŠKO V okviru prireditev ob praznovanju zavetnika Pirana svetega Jurija, je 22. aprila na Tartinijevem trgu potekal sedmi turnir v starodavni igri pandolo. Sodelovale so ekipe iz slovenske in hrvaške Istre. V prijetnem vzdušju in ob številnih gledalcih, mnogi so to igro spremljali prvič, je svoje moči in spretnost v izbijanju pandola do večernih ur merilo dvanajst ekip iz Kopra, Hrvatinov, Pirana, Portoroža in Pule. Zmagali so stari "mački", ki se pandolo turnirjev udeležujejo že od samega začetka in so tudi organizirali piranski turnir. Ekipa Robe varie Casino Portorož v postavi Dario Slama, Danilo Pegan, Elio Bičic in Borut Lisjak je bila torej prva. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Mimoza iz Hrvatinov, tretji so bili Piacelet iz Kopra, nehvaležno četrto mesto pa je pripadlo ekipi Fornače bar iz Pirana. Ob turnirju pandola so se vsi, ki so to želeli, lahko udeležili tekmovanja v razbijanju stekla s pandolom, pa turnirja v odbojki za kadetinje. Pod večer so najboljšim podelili priznanja, tešta pa se je še nadaljevala z nastopom zastavometalcev iz italijanskega mesta Faenza. S svojo predstavo so izvabili zaslužen aplavz več sto glave množice, ki je spremljala sklepno dejanje praznovanja sv. Jurija na pandolaški način. Da je prireditev uspela, gre zahvala Občini Piran, italijanski skupnosti Piran, športnemu klubu Casino Piran in vsem ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli k izvedbi turnirja, za organizacijo pa Eliu Bičiču, ki se je že sedmo leto trudil, da pandolo ostane v Piranu. Borut Lisjak MIRK 2000 V PIRANU Od 17. do 19. maja je osnovna šola Cirila Kosmača v Piranu gostila že 5. mednarodno izobraževalno računalniško konferenco MIRK 2000, ki je letos obravnavala uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju. Referate, bilo jih je kar šestinpetdeset, so pripravili učitelji-stroko-vnjaki iz Italije, Danske, Belgije, Islandije, Švedske, Finske, Francije, Nemčije in Slovenije. V njih so preučevali najrazličnejše možnosti uporabe sodobnih računalniških tehnologij kot na primer uporaba Internet omrežja pri pouku, uporaba nove tehnologije pri posameznih učnih predmetih, izobraževanje na daljavo (v letošnjem šolskem letu je bilo nekaj primerov poučevanja na daljavo - preko Interneta), po možnosti uporabe izobraževalnih omrežij (lokalna, državna, globalna), novosti, ki olajšajo delo z računalnikom, zdravstveni vidiki njegove uporabe,... Članki z letošnje konference MIRK so objavljeni na omrežju Internet na naslovu: http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk2000, ki je dosegljiva preko strani http://ro.zrsss.si/, http://www.mirk.si, http://sio.edus.si/. M.Š. VAL PRI SLOVENCIH V NEMČIJI Folklorna skupina Val Piran se je 13. maja udeležila 20. obletnice Folklorne skupine SKŠD Drava iz Augsburga, s katero sodeluje pri postavljanju koreografij že od njenega nastanka. Vsa ta leta so se med obema skupinama stkala tudi prijateljstva. Na slavnosti ob jubileju so piranski fol-kloristi nastopili s prekmurskimi in belokranjskimi plesi, s katerimi so navdušili občinstvo. Nastopile so še druge slovenske folkorne skupine iz Nemčije, Slovenski mladinski pevski zbor iz Miinchena ter Ljudski pevski zbor iz Augsburga. Po uradni prireditvi so se vsi nastopajoči in gostje zavrteli ob melodijah ansambla Vinka Cvetka iz Slovenije. Gostovanje Valovcev sta podprla Občina Piran in portoroško podjetje M-Degro. Boris Šušmak Evrobus v Piranu Vlada Republike Slovenije oziroma njen urad za informiranje že tretje leto načrtno obvešča slovensko javnost o Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo. Eden od načinov seznanjanja javnosti je tudi preko Evrobusa, potujoče knjižnice in informacijske pisarne o EU in slovenskemu vključevanju, ki je letos začel s svojim popotovanjem 8. maja, dan pred dnevom Evrope (9. maj) in ga bo zaključil 16. junija. Bus Evrope bo obiskal 36 slovenskih krajev. Med enodnevnim obiskom si prebivalci lahko ogledajo različne publikacije in brskajo po spletnih straneh z informacijami o Evropski uniji, dobijo odgovore na svoja vprašanja, informativna gradiva, ... V soboto 27. maja se je med 9. in 14. uro bus mudil tudi v Piranu. KOGA NA SRAMOTILNI STEBER: drugič Večkrat šele čas pove ali so bile odločitve piranskih mestnih očetov (in žena, da ne bi komu delali krivice) pametne ali ne. Poglejmo najprej pametno odločitev. Pred malo več kot stotimi leti so se piranski mestni očetje ustrašili grozeče izoliranosti mesta in s tem stagnacije trgovine in mestnega razvoja. Leta 1895 je imel Piran že 12.700 prebivalcev. Več kot Koper (10.350) in Poreč (10.650). In tega leta je postalo jasno, da bo železnica obšla Piran. Najprej so zahtevali, naj se mu železnica čim bolj približa, če je že ni mogoče speljati skozi mesto. Po reviziji železniške trase so dosegli, da so železnico speljali skozi Portorož in Lucijo. Torej na vsega 5 kilometrov proge! Seveda pa je tudi takratne pionirje ekologije skrbelo, do bodo parne lokomotive s sajami, dimom in piskanjem motile spokojni mir Pirančanov. Vendar je zdrav razum kmalu prevladal in mestni svet se je tako odločil zaprositi ces-arsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobritev gradnje posebnega železniškega tira od Lucije oziroma Portoroža do Pirana, po katerem bi bilo možno prevažati potnike po tirih. Vendar odgovora z Dunaja dolgo niso prejeli. Aprila 1902 je zapeljal prvi vlak med Trstom in Bujami, pol leta kasneje pa vse do Poreča. Za povezavo Pirana z železniško postajo v Luciji in Portorožu so v začetku začasno uvedli vozove s konjsko vprego, kar pa se je zaradi makadamske ceste izkazalo kot neprimerno in neudobno. Leta 1907 pa je do občinskih mož prispela novica, da so v Gmiindu za javni promet odprli 3 kilometrsko trolejbusno progo. Za "breztirnični tramvaj", kot so sprva imenovali trolejbus, ni bilo potrebno polagati tirnic, pa tudi vozila so bila lažja. Predvsem pa za gradnjo trolejbusne proge niso potrebovali nikakršnega dovoljenja. Piranski mestni očetje se niso obirali in že 24. oktobra 1907 je bila nova trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Na žalost tudi trolejbus ni izpolnil pričakovanj. Ker je imel kolesa obložena le s trdo gumo (brez pnevmatik), je bila vožnja sunkovita in neudobna. Končno je leta 1911 iz cesarskega Dunaja prispela težko pričakovana koncesija za izgradnjo tramvajske proge! Slovesna otvoritev proge je bila 20 julija 1912. Čeprav je trolejbus vozil samo štiri leta, mu pripada primat prvega trole-jbusa na Balkanu (razviti severi). Če lahko rečemo, da so mestni očetje izpred sto in več let imeli nekoliko vizionarski pogled, kako urejati promet med Piranom in Lucijo, pa tega ne moremo reči za tiste, ki so botrovali ukinitvi na začetku 20. stoletja postavljene tramvajske proge! Danes (oziroma že kar nekaj časa) lahko mirne duše trdimo, da je bila ukinitev piranskega tramvaja preuranjeno in nepremišljeno dejanje. Tramvajski promet med Piranom in Portorožem, bi bil lahko služil še nekaj desetletij, če bi ga bili ohranili vse do današnjih dni, pa bi bil gotovo prava (turistična) atrakcija! Zagotovo bi se vsi rajši vozili s tramvajem kot v tesno zaprtih vozilih. Tramvaj tudi ne bi onesnaževali zraka z izpušnimi plini. Mestne može, ki so leta 1953 ukinili piranski tramvaj, bi lahko za vse večne čase priklenili na piranski sramotilni steber pred akvarijem kot vzgled človeške kratkovidnosti. In ker nekateri še dandanes ne znajo (ali nočejo) ustrezno odviti prometnega klobčiča, bi jih z veseljem priklenili - vsaj dokler jih ne sreča pamet -na naš starodavni steber. A to pa je že druga zgodba, o kateri bodo morda razpredali čez sto let naši zanamci in se čudili ter hahljali našim vsakodnevnim norostim, na svoje pa se nemočno jezili. Mitja Jančar 0 brez ustreznih dovoljenj zgrajenih objektih, ki jim v ljudski govorici pravimo črne gradnje in jih je v naši občini vse več in več, smo v prejšnjih dveh številkah Portorožana že kar precej pisali. Pisali smo tudi o prizadevanjih skupine Astra - ustanovila jo je županja naše občine - ki se trudi presekati sistem nagrajevanja črnograditeljev. Tako so člani Astre dosegli, da je županja povabila na razgovor glavnega republiškega inšpektorja, g. Rajha, ki je odgovoren za nadzor in preganjanje črnih gradenj. In kakšne sadove si lahko obetamo od tega obiska z državnega vrha? Po tem kar smo izvedeli iz prve roke, ne prav veliko. Inšpektor se je izvijal, da inšpektorji pravzaprav ne morejo narediti veliko, tarnal je, da imajo na voljo premalo sredstev za kakšne konkretne ukrepe, na primer rušenje na črno postavljenih objektov, ipd... Še najbolj je zagrabil za predlog, da bi v naši občini pripravili okroglo mizo o problematiki črnih gradenj, ki bi se je seveda odgovorni z državne ravni z veseljem udeležili (saj bi bila odlična priložnost za ponovno jadikovanje, kako nemočni so pred črnograditelji in najbrž bi jim vsi pro-vincialci (spet) vneto in sočutno prikimavali)... No, menda vsaj z okroglo mizo ne bo nič, če že ne bodo zrušili na črno zgrajenih hiš, prizidkov, nadzidkov, ipd... Da pa bi vrlim inšpektorjem ne delali krivice, jim priznajmo, da so včasih tudi učinkoviti! Kot na primer takrat (konec '97), ko so pripeljali celo gradbeno in policijsko ekipo ter v Portorožu (v hiši nad objektom Virginija) nadzirali zazidavo nedovoljeno - torej na črno - narejenega okna! Le na pravo tipko gori na vrhu je bilo treba pritisniti, pa se je sprožil ves mogočni represivni mehanizem liliputanske državice in dal malemu kršitelju vedeti, kaj se to pravi kršiti zakone in pri tem pohoditi mezinec mogočnega soseda, čigar roka je dolga in seže vse do najvišjih vrhov... Črno okno so takrat zidarji seveda zazidali, potem pa vrlih inšpektorjev v piranski občini ni bilo več na spregled, da bi poskusili kaj na črno narejenega tudi zrušiti... Mi smo si pa dogodek s portoroškim črnim oknom v spominu zapisali kot Windows '98 (takrat jih je Mocrosoft namreč vrgel na tržišče). L.S.Z. AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN Avtokamp Strunjan 6323 Strunjan tel.: (066) 782-076 fax: (066) 782-344 Avto Šola - Avtokamp - Turistične usluge _okrasn!traW bordiere vse za vašo obleko na enem mestu V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka održala lep izgled. Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji. V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura. Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 066 779-790- fax: 779-791 Cvetje v Fiesi Turistično društvo Fiesa - Pacug je 20. maja pripravilo svojo drugo prireditev Cvetje v Fiesi. Lani vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, saj je ves dan deževalo. Letos je bilo bolje, vendar se je sončno jutro sprevrglo v mrzlo in vetrovno popoldne. Kljub temu se organizatorji niso dali in so izpeljali celoten program. Na sejmu cvetja so razstavljali vrtnarji iz naše občine, pa tudi iz Ankarana, Čežarjev in celo iz Vodic. Imeli so tudi ustvarjalne delavnice, pa Človek ne jezi se, ki so ga odigrali z živimi figurami - udeleženci prireditve. Bilo je tekmovanje v briseolu in tresette, ki ga je vodil Vittorio Lusa. Prvo mesto si je priigral Sergio Bonifacio, drugo Silvano Bonifacio, tretji pa je bil Umberto Tamaro. Piransko športno društvo Pod košem je pripravilo tekmovanje košarke (trojke). Zmagali so Luka Stiplovšek, Tomi Šegš in Mitja Cvejanov. Še posebej pa so se odrezali potapljači Športnega društva Meduza SUB, ki so očistili fieško jezero. Na srečo na dnu letos večjih odpadkov ni bilo. Prireditev sta obiskala tudi županja, Vojka Štular in predsednik Turistične zveze Slovenije, gospod Marjan Rožič. Seveda pa prireditve ne bi bilo brez vztrajnosti in entuziazma predsednice Turističnega društva Fiesa-Pacug, gospe Nataše Umek, njenih mladih pomočnic Peggy in Veronike ter Mojce Haladeja, ki vedno priskoči na pomoč prav tam, kjer je potrebno. Roko pa društvu dajejo tudi v hotelu Barbara, še posebej Karlo Celeč z nudenjem prostorov in gostinskih storitev. H.V.Š. Ko pridejo VlP-i, se v bahavi "gvant" napravimo... V našo občino posebej v pomladnih mesecih ljudje iz protokola naše države zelo radi pripeljejo visoke obiske iz najrazličnejših držav, nazadnje na primer z Islandije, pa iz Litve. Včasih se jim pridruži še celo naš predsednik Kučan. Seveda smo prebivalci veseli, da se naši kraji zdijo tako zanimivi in lepi, da so vredni obiska tudi najpomembnejših državnih in političnih elit. Pravzaprav jih prosimo naj pridejo čimbolj pogosto. Ko so pretekli teden v naši občini pričakovali obisk iz Litve, poleg bi naj bil tudi predsednik naše države, so v Portorožu vse počistili, uredili zelenice in pokosili že do pasu segajočo travo v območju Vojkovega doma, za katero je kazalo, da se - kot vsako leto - nihče ne bo zmenil. Na dan visokega obiska so zelenice zgleda-le kot mehke blazinice, vse se je svetilo kot po kakšnem generalnem čiščenju, okolica Vojkovega doma pa kot kakšen skrivnosten, negovani park okoli zaspane vile, ki čaka na poletje... i Visoka strokovna šola za podjetništvo Portorož in Regionalni podjetniški center iz Kopra vabita k sodelovanju mala podjetja na Obali v okviru mednarodnega projekta PHARE Mocca. Cilji projekta: sodelovanje med malimi podjetji in študenti podjetništva na področju pisanja poslovnih elaboratov, seminarskih nalog, tržnih raziskav, svetovanje, mreženje, izvajanje strokovnih praks v podjetjih ter vzpostavitev tržnega sodelovanja med lastniki in managerji malih podjetij in študenti. Projekt A: Raziskovanje podjetja s tržnega, finančnega in organizacijskega vidika. Projekt B: Vključitev izkušenih podjetnikov - študentov v upravne organe vašega podjetja. Odločite se lahko za sodelovanje pri enem od projektov, lahko pa tudi pri obeh. Sodelovanje je za va£ popolnoma brezplačno. Kaj od vas pričakujemo: • da telefonsko potrdite prihod na Forum, • da v treh minutah, kolikor jih boste imeli na srečanju na razpolago, predstavite svoj poslovni interes na Forumu, ki bo v torek, 13. junija 2000 ob 18.00 uri v prostorih GZS Koper, Ferrarska 2, Koper, enako bodo storili tudi študenti, • da po Forumu vzpostavite in nadaljujete razgovore s potencialnimi sodelavci/študenti na individualni ravni, • da s seboj prinesete nekaj propagandnega materiala vašega podjetja. • Več informacij in prijave na telit. 066/747 351 ali 747 352 pri gdč Alenki Planinšek. DUHOVNA UNIVERZA Vabi na predavanje zdravljenje karme. Vsak se rodi v okoliščine, v katerih se lahko največ nauči in kjer skozi življenjske situacije razvija svoje vrline. Zakaj sem se rodil-a prav v tej družini? Zakaj živim prav s temi ljudmi? Zakaj me točno določeni ljudje pritegujejo, drugi spet odbijajo? Zakaj se to meni dogaja? To so vprašanja, o katerih bomo spregovorili na predavanju zdravljenje karme, ki bo v četrtek 1.6.2000 ob 19.00 uri, v prostorih Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15a, Izola. Vstop prost. CDK - Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo, Ruska 13, Ljubljana, 061-133-93-03. Kako rešiti problem parkiranja obiskovalcev Avditorija v Portorožu? - II Tudi v tej številki nadaljujemo z iskanjem odgovorov na vprašanja Portorožanovih bralcev. Že v prejšnji številki smo zastavili pristojnim oz. odgovornim - kar je predvsem Urad za okolje in prostor naše občine - in neposredno zainteresiranim - kar je predvsem Avditorij Portorož - dve vprašanji, ki se nanašata na perečo problematiko pomanjkanja parkirišč za obiskovalce Avditorija. Naj za osvežitev spomina vprašanji ponovno objavimo: • Kako se namerava oz. načrtuje rešiti problem parkiranja za obiskovalce prireditev v portoroškem Avditoriju? • Kako in kda| na) bi se uredil center Portoroža (predvsem območje avtobusne postaje)? Odgovor Urada za okolje in prostor Občine Piran ste lahko že prebrali v prejšnjem Portorožanu. Tokrat pa objavljamo še odgovor javnega zavoda, kongresnega in promocijskega centra Avditorij Portorož: Žal naš zavod ni pristojen za reševanje teh problemov, vendar smo v vseh dosedanjih postopkih poskušali premakniti to vprašanje (in vprašanje ureditve centra Portoroža) z mrtve točke. Tako smo Občini Piran nudili pomoč v prostorih, osebju in organizaciji predstavitev Idejnih zasnov ureditve centra Portoroža (v začetku leta 1998), katere naj bi služile kot osnova za izdelavo Ureditvenega načrta za ta del Portoroža. Občina Piran je celo leto kasneje objavila natečaj za oddajo del izdelave Ureditvenega načrta, vendar ga je - iz nam nepoznanih razlogov - preklicala. Promet, prostorske rešitve (v urbanističnem smislu), ureditev infrastrukture in s tem tudi ureditev parkiranja so namreč v temu primeru določeni z Ureditvenim načrtom, ki ga naroči Občina Piran. Le-ta spelje tudi vse predpisane postopke do dokončnega sprejema tega akta na svetu Občine. Avditorij tu nima posebne vloge; nastopa lahko kot pravna oseba s svojimi pripombami in željami v postopkih sprejemanja tega akta, enako kot vsak posamezen krajan Portoroža. Da pa vseeno ne bi vse izgledalo tako črno,smo s podjetjem ARS Inženiring iz Ljubljane* sklenili pogodbo, da bi tudi v letošnjem letu na zemljišču bivšega Oriona in Heliosa ** zagotovili parkiranje za obiskovalce prireditev v portoroškem Avditoriju. V zimskem obdobju je to parkirišče nezaklenjeno, s čemer smo kraja, obiskovalcem in zaposlenim v Portorožu omogočili parkiranje na površinah, ki ne motijo tekočega prometa v letovišču. Seveda moramo za najem tega zemljišča plačati, vendar smo prepričani, da ta strošek doseže svoj namen in prispeva h kvalitetnejšemu bivanju v Portorožu. Direktorica Jana Tolja op. uredništva: • ARS Inženiring Ljubljana je lastnik zemljišča v centru Portoroža, ki ga je Avditorij vzel v najem in zdaj z njim upravlja oz. ga uporablja pretežno kot parkirišče. ** Na tem zemljišču • mnogi se najbrž še spreminjate - sta stala dva izredno dotrajana objekta, nekdanja hotela Helios in Orion. Med poskusom njune obnove (v prvih letih devetdesetih) so lastniki (objekta je kupilo podjetje Mibex Group) ugotovili, da ju je zaradi dotrajanosti bolje zrušiti (ali pa sta se ob poskusu obnove zrušila sama?!) Dolgo so ruševine kazile kraj, dokler niso lastniki uslišali županove prošnje in jih odstranili. Do sprejema ureditvenega načrta za območje, ki zajema tržnico Kaštel, omenjeno zemljišče, avtobusno postajo in Avditorij, pa se prostor uporablja predvsem za parkiranje. Prostor sredi Portorožo: parkirišče, zabaviščni park..., ali kaj? Tudi provizorij, kamor se je po požaru v stavbi KS Portorož poleti '98 preselil Turist biro, bi lahko že odstranili... S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV Od neplačevanja odvoza smeti do javnih sanitarij Krajanka z Belega Križa nam |e prinesla več vprašanj v enem, ki se vrtijo okoli odvažanja komunalnih odpadkov oziroma neplačevanja njihovega odvoza. Mi smo seveda njena vprašanja takoj poslali izvajalcu te storitve -odvažanja odpadkov - ki je v naši občini Javno gospodarsko podjetje Okolje Piran. Pa naj najprej zapišemo vprašanja naše bralke: Ali je res, da nekaterim ni treba plačevati odvoza smeti? Kdo so ti ljudje in kakšen privilegij imajo na račun drugih? Če bi plačevali vsi, potem bi se znesek, ki ga plačujejo posamezniki, zmanjšal, ker bi se z večjim številom plačnikov, nabralo tudi več denarja. Sedaj pa za neplačevalce plačujemo ostalil Neplačniki - lahko bi jim rekli kar paraziti - pa si lahko samo manejo roke, saj prihranijo tisočaka ali dva na račun drugih plačevalcev odvoza odpadkov! Nekateri celo trdijo, da nimajo smeti, da vse svoje smeti požigajo, ipd... Vendar bi jih povprašala, kje zažigajo plastiko (ki onesnažuje) in pločevino, pa obrezano vejevje, itd... Je to sploh res? Gospod Aleksander Jelinič iz podjetja Okolje je povedal, da tem neplačevalcem nič ne morejo. Pravi, da se bodo potrudili, šli od hiše do hiše ter ugotavljali, kdo odvoza odpadkov ne plačujel Kakšna procedura! Nekje vendar morajo biti zbrana imena lastnikov vseh stanovanj in hiš pa tudi seznam, kdo odvoz plačuje in kdo ga ne! Morda pa se to lahko ugotovi na zemljiški knjigi ali še kje drugje...!?! Odgovor Javnega podjetja Okolje Piran, d.o.o.: * Na podlagi odloka o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občine Piran (UO 8/83) so vsi uporabniki, ki imajo organiziran odvoz odpadkov, dolžni plačevati to storitev. Res je, da se posamezniki izmikajo plačilu z različnimi izgovori. Vsak posamezen primer se posebej preveri in ukrepa. V zadnjem letu intenzivno kontroliramo in dopolnjujemo podatkovne baze s ciljem uporabe GlS-sistema tudi za področje zbiranja in odvoza odpadkov. SEKTOR JSVO,Vodja sektorja, Bruno Stanič Razen za odgovor na zgornje vprašanje, smo JP Okolje zaprosili še za odgovor na pobudo naše bralke o ureditvi javnih sanitarij v bivši trafiki na avtobusni postaji v Piranu, ki smo jo objavili v prejšnjem Portorožanu. Najbrž je ta pobuda sprožila podobne zamisli med Lucijčani, ki so nas po telefonu spraševali, če nam je kaj znanega o morebitni ureditvi javnega stranišča v njihovem sedemtisoč glavem kraju. Pa smo Okolje pobarali še o tem.. Tam so nas na kratko napotili, naj o tem povprašamo drugam, na Občino Piran, kamor bomo seveda naslovili naša vprašanja o javnih WC-jih. Odgovor Okolja na vprašanje o javnem WC-ju v Piranu in Luciji: V zvezi z vprašanjem ureditve javnega WC-ja v Luciji predlagamo, da vaše vprašanje naslovite na Občino Piran, ki mora priskrbeti ustrezno lokacijo in potrebna sredstva. Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož GSM: Tel.: Fax: 041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426 Obala 55, PORTOROŽ Smetnjaki na Rozmanovi ulici v Piranu ostajajo pogosto neizpraznjeni zaradi številnih parkiranih avtomobilov, ki preprečujejo dostop vozila za odvoz odpadkov... (Foto: L. Novak) BENCINSKI SERVIS V PORTOROŽU, FIZINE 17 NUDIMO VAM: ü OSKRBO Z GORIVOM 1 NAKUP GOSPODINJSKEGA PUNA M> IZBOR NAJRAZLIČNEJŠIH IZDELKOV V MINIMARKET!) $ OSVEŽITEV NA TERASI BOLERO BAR-A V POLETNIH MESECIH NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN MED 6. IN 24. URO. ZAHVALJUJEMO SE ZA OBISK IN SE PRIPOROČAMO. ZDRAVILNA MOČ VODE Topli dnevi so pred nami, z njimi pa tudi večja potreba vsakega živega organizma po tekočini, predvsem po vodi. Voda je življenjsko pomembna, je pa tudi staro preizkušeno zdravilo. Skoraj vse kulture jo cenijo kot dragoceno terapevtsko sredstvo. Njena uporaba je zunanja, zelo učinkovita pa je notranje, s pitjem. Zdravniki jo predpisujejo kot kuro z zdravilno vodo ali s kopel-mi. Poseben pomen pa vodi že od nekdaj predpisuje večina verstev in mitov, ki govorijo o stvarjenju sveta. Voda velja za pravir življenja, kot simbol čistosti in očiščenja. Ljudje zato že tisočletja nekatere vodnjake in izvire častijo kot svete in zdravilne. Vsa moč vode se lahko pokaže tako izven kot v telesu. Vpliv vode na notranjost človeškega telesa je odvisen od količine popite vode in njenih sestavin. Vpliv na zunanjost pa od različnih dražljajev vode, ki v telesu sprožijo določene odzive. Voda v telesu poskrbi za zdravo presnovo in dobro delovanje vseh organov. Za to potrebuje organizem najmanj 2,5 litra vode dnevno. Liter tekočine dobimo s hrano, za preostanek pa moramo poskrbeti s pitjem. Poldrugi liter (1,5 I) tekočine pa je najmanjša potrebna količina. Čakati na žejo? Vsekakor ne. Večina ljudi premalo pije. Če traja to dlje časa, se naša storilnost lahko zmanjša. V skrajnih primerih se kri zgosti, mučijo nas glavoboli in vrtoglavica, življenjski procesi se upočasnijo. Lakoto hitro začutimo, občutek za žejo pa pogosto dolgo ostaja nem, z leti pa je celo vse tišji. Piti moramo, preden začutimo žejo in to nam mora preiti v navado. Kdor veliko pije, tudi živi bolj zdravo. 2 litra tekočine na dan učinkujeta kot naravno zdravilo, krepčilo in lepotilo, kajti: • spodbudita prebavo in preprečita preobilje želodčne kisline (zgaga, spahovanje), • razbremenita ledvice in spodbudita čistilno funkcijo telesa, • podpreta vse pomembne procese presnove, • krepita srce in spodbudita krvni obtok, • krepita obrambne sposobnosti organizma, • spodbudita živčni sistem in odvračata stres, • izboljšata zbranost in storilnost, • osvežita kožo in izboljšata videz. Marsikdo težko pije vodo, zato jo nadomešča z raznimi naravnimi in umetnimi pijačami. Ne le, da s tem pridobiva hranila (predvsem sladkorje) in s tem nepotrebne kalorije, temveč izniči pravi, vsestransko koristni vpliv vode. Ob vsakodnevnem "bombardiranju" z različnimi marketinškimi sporočili, ki nas navdušujejo za uživanje "pijač življenja", ob katerih naj bi se počutili "IN", žal, veliko mladih potrošnikov naseda puhlim reklamam. Take umetne pijače so polne barvil, konzervansov in še česa, kar dolgoročno prav gotovo škoduje organizmu. 0 tem morda kdaj drugič. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki se zavestno odločajo za pitje vode, kar je v Sloveniji v strmem porastu. (Obstajajo menda tudi društvo pivcev vode!). Zdrave so nealkoholne, naravne pijače, kjer prednjačijo nesladkani, sveže pripravljeni sadni in zelenjavni sokovi z dragocenim virom vitaminov in mineralov. Torej - najboljša pijača za potešitev žeje ostaja čista (mineralna) voda, ker je najbolj zdrava. Kot nalašč za vroče poletne dni pa je, če (mineralno) vodi dodamo lupinico limone ali pomaranče. Portorožanovo reklamno sporočilo: "KER JO (vodo namreč!) SLOVENCI RADI PIJEMO"... Valentina KLEMŠE Poletje prihaja: Nega kože v vročih mesecih Je kožo sploh potrebno pripraviti na poletje in na sončenje? Seveda je, sicer bi se koža hitreje starala. Že po 25. letu starosti začne namreč izgubljati elastičnost, delitev kožnih celic se upočasni. Koža je pri ženskah mnogo bolj tanka, zato potrebuje več kozmetične nege. Značilnost zdrave kože, ki pravilno deluje, je njena naravna vlažnost. Takšna koža je mehka, napeta, izločanje žlez lojnic in znojnic je enakomerno, zaradi tega bi naj praviloma bila brez nečistoče. Zaradi (pretiranega) sončenja pa kožne celice izgubljajo sposobnost zadostnega shranjevanja vode. Koža se tanjša, postaja trda in neelastična. Izločanje loja na površino kože se upočasni. Loj se nabira v globini lojnice, ki nabreka in kaj kmalu se pojavijo gnojni izpuščaji (mozolji). Nemara "varčujete" z vodo pri umivanju in lju- plast vrhnjice vse trša in nepropustna: koža ne natrimo z mlekom ali kremo za telo, ki vsebuje bosumno čuvate svojo zagorelo polt, da bi vam jo prijatelji jeseni in še pozimi zavidali? A če želite, da bo še dolgo izžarevala ugodne vplive sončnih žarkov, morate vedeti, da postaja zgornja, odmrla diha in ne izloča loja, zato njene spodnje strukture propadajo in izgubljajo elastičnost... Zato naj bo pravilna nega kože usmerjena predvsem k vlaženju, kar je v najtoplejšem delu leta izredno pomembno za vse, ne glede na spol in starost. Pred sončenjem se je priporočljivo odločiti za tako imenovani piling kože, kar prispeva k enakomerni zagorelosti. Vendar pa kasneje, poleti prepogosto zatekanje k pilingu ni priporočljivo. Če pa po sončenju začutite, da je vaša koža že rahlo trda, zategla, si piling (luščenje odmrlih celic) le privoščite! Sredstvo za piling lahko kupite, lahko pa ga celo pripravite sami iz zmesi kuhanega krompirja, mleka in nekaj pšeničnega zdroba. Zmes naj deluje na koži obraza in (ali) telesa 10 do 15 minut, nato jo sperite z mlačno vodo. Kožo telesa še kolagen, ekstrakt aloe vera, jojoba olje, ipd... Obraz najprej osvežimo s tonikom (brez alkohola). Nato nanesemo vlažilni serum. Če je koža zaradi pretiranega sončenja poškodovana, deluje tudi avokadovo olje, bogato z vitamini, mineralnimi snovmi, oligoelementi in lecitinom. Prepričana sem, da vam utegne priti prav nekaj domačih receptov za nego, ki vam jih bom v nadaljevanju zaupalal • Ne le za pod soncem izsušeno kožo, temveč za vse vrste kože je zelo primerno jabolko. Iz olu-pljenega jabolka naredite kašo in vanjo vmešajte še kavno žličko sveže smetane. (Ne pozabite na vrat in dekolte). Deluje naj 20 minut; odstranite z mlačno vodo. • Za nego mastne kože je učinkovita maska iz sliv. Vzamite osem sliv, odstranite koščice, ^ Nagradni vprašanji (ne samo) za književne ljubitelje 1. Ker še nihče ni uganil, iz katere knjige je objavljeni odlomek v Portorožanu št. 3, Vas nagrada še čaka! V prejšnjem Portorožanu smo vam namignili, rJa pisanega za maturitetni esej, pa očitno ni nič pomagalo. Zato smo sklenili, da vam pri iskanju pravega odgovora še bolj priskočimo na pomoč, (še enkrat si za katerega sprašujemo iz katerega dela je in njegovega avtorja, preberete v marčevskem Portorožanu št. 3, str. 24). > Torej: spodaj so našteti avtorji in njihova dela. Ugotovite pravi odgovor - avtorja in naslov dela, od koder je odlomek, ki smo ga objavili v 3. številki: a) Prežihov Voranc: Ljubezen na odoru b) Edvard Kocbek: Črna orhideja c) Ciril Kosmač: Sreča Nagrada iz knjigarne Kriza žanra iz Lucije vas še čakaa! Potrudite se in nam pošljite odgovor! 2. V aprilskem Portorožanu (št.) smo vam zastavili novo nagradno literarno uganko in sicer smo objavili odlomek iz zelo znanega dela italijanske književnosti. Pa tudi tokrat niste uganili, zato smo iskanje odgovora poenostavili. (Še enkrat lahko odlomek preberete v Portorožanu št. 4, str. 20). Izberite pravilen odgovor (avtorja in naslov dela, iz katerega smo vzeli objavljeni odlomek): a) Giovanni Boccaccio: II Decameron b) Nlccolo' Macchiavelli: II Principe c) Carlo Goldoni: Le baruffe chiozzotte Tudi nagrada za pravilen odgovor na to vprašanje vas še čaka v Krizi žanra! Odgovor (na eno ali celo' na obe vprašanji) nam pošljite do 15. junija letos na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki mu bomo podarili knjigo (nagradi sta dve!). PA ŠE ODGOVOR NA VPRAŠNJE 0 ČEPKIH, s katerim smo vas podražili v prejšnjem Portorožanu: Kaj leži v Čepkih, pa bi moralo stati v Piranu? Seveda se nikomur ni zdelo vredno potruditi (kljub obljubljeni nagradi), zato smo kar nekoliko obupali in zato objavljamo pravilen odgovor: vodne pipe. Se jih še spomnite? Stale so na ulicah in trgih, da so si iz njih mimoidoči lahko potešili žejo. Piranski občinski svet je pred nekaj leti zadolžil občinsko upravo, naj poskrbi za ponovno postavitev teh "javnih izlivk", kot so jih imenovali včasih. Ampak ostalo je le pri željah, teh javnih pip je vse manj in manj... je iz dela, pred-lahko odlomek zmečkajte jih z vilico in jim primešajte šest kapljic olja sladkih mandljev. Na obrazu naj deluje 20 minut. • Za suho kožo lahko pripravite masko iz breskev. Te so bogate z vitamini (A,C, B1,B2) in mineralnimi solmi. Potrebujete 1 ali 2 zreli breskvi. Olupljeni z vilico zmečkajte in dobljeno maso nanesite na obraz, vrat in dekolte. Breskova maska neverjetno napne (tonizira) kožo. Rezultat je takoj viden, koža je gladka in mehka. Vse te maske - seveda izbirate glede na tip vaše kože - lahko nanašate vsak dan, če vam čas dopušča, sicer pa vsaj enkrat tedensko. Ne pozabite torej, da se moramo v vročih poletnih dneh pri negi kože osredotočili predvsem na njeno vlaženje! Če sami z naštetimi kozmetičnimi preparati in maskami ne boste uspeli, vam bodo zagotovo lahko pomagali v kozmetičnem salonu. Kritično se zazrite v ogledalo in, če je potrebno, poiščite pomoč, kajti mnogo lažje je odpraviti manjše poškodbe kože, kot že močno zarisane gube ali vidno ohlapno kožo. Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič MED KNJIŽNIMI POLICAMI Letošnjo pomlad so nam slovenske založbe pripravile tako obširen, pester in kvaliteten Izbor domače in prevodne literature vseh zvrsti, da se nam obeta bogata bralna sezona. Tokrat smo pokukali med novosti na področju otroške in mladinske literature ter leposlovja za odrasle. Naslednjič pa še kaj o drugih književnih zvrsteh. • Za najmlajše je poskrbela Mladinska knjiga s knjigo Lile Prat Živalske uspavanke, že druge sijajne slikanice - pesmarice v zbirki Žlabudron. Nekoliko starejšim otrokom pa bomo prebirali nadaljevanje Mačka Murija, Mačji sejem Kajetana Koviča ali Smetiščnega muca Svetlane Makarovič z odličnimi ilustracijami Gorazda Vahna. • Šolarji bodo z Bilbo Bogatajem, glavnim junakom mladinskega fantastičnega romana J.R.R. Tolkiena Hobit popotovali skozi pragozdove, podzemne labirinte in pravljična mesta, ali pa se s Harryjem Potterjem vpisali na čarovniško univerzo. Končno smo knjigo Harry Potter - Kamen modrosti, prvi del te svetovne uspešnice angleške avtorice J.K. Rowlingove, dobili tudi v slovenskem prevodu. Pri založbi Epta pa že napovedujejo izid drugega dela. • Pri založbi Vale Novak so najstnikom namenili serijo srhljivk Kurja polt. Knjige bodo izhajale vsak mesec, domiselne zgodbe pa prevaja Maja Novak, kar napetemu in sodobnemu čtivu zagotavlja tudi pravilen in lep jezik. Dekleta bodo najbrž rada segala po knjigah iz zbirke Kale klub/podnaslov zbirke je Ko najstnice spoznavajo prijateljstvo/ založbe Desk. Knjige iz obeh zbirk so tudi cenovno dostopne, saj stane vsaka samo 999 Sit. • Založniki so mislili tudi na najstniške težave in zadrege, saj je s tega področja kar nekaj novi- tet. Zanimiva je Postavi se za svoje pravice, knjiga o človekovih pravicah, ki so jo napisali, ilustrirali in izdali mladi z vsega sveta. Duhovita je Dekleta so s Saturna, fantje pa z Jupitra Kathryn Lambove (založba Didakta). Omenimo naj še Skrivnosti odraščanja za dekleta Gaby Schusterjeve in Skrivnosti odraščanja za fante Tirna Hiischa (Mladinska knjiga). • Med množico novitet prevodnega leposlovja za odrasle velja vsekakor omeniti zadnjo mojstrovino preganjanega avtorja Satanskih stihov S. Rushdieja Mavrov poslednji vzdih, po mnenju mnogih njegovo doslej najboljše delo. Druga Še lestvica najbolj prodajanih knjig v knjigarni KRIZA ŽANRA iz Lucije v mesecu maju: 1. J.K. Rowling: HARRY POTTER - KAMEN MODROSTI 2. S. Brown: FENG ŠUI 3. Ž. Kozinc: LEP DAN KLIČE 4. P. COELHO: VERONIKA SE ODLOČI UMRETI 5.1. Geister: IZBRANA ŽIVLJENJSKA OKOLJA RASTLIN IN ŽIVALI V SLOVENIJI 6. T. Harris: HANIBAL 7. J. Bogataj: MOJSTROVINE SLOVENIJE 8. A. Bajt BERMANOV DOSJE 9. D. Slivnik: POTNIKOVO POROČILO 10. L. Hay: ŽIVLJENJE JE TVOJE pomembna knjiga letošnje literarne pomladi je slikoviti in napeti roman španske pisateljice Rose Montero Kanibalova hči, ki je v Španiji doživel kar 13 ponatisov, zanimiva pa je tudi evropska uspešnica, ki razburja duhove, Intimnost Hanifa Kureishija. • Pa izvirno leposlovje? Duhovito nadaljevanje romana Porkasvet Dušana Hočevarja Za znoret, pa Ljubezen v času samote, novi roman tržaškega rojaka Dušana Jelinčiča, zanimiv, poglobljen zapis o življenju tržaških študentov v sedemdesetih letih. Za ljubitelje poezije je to pesniška zbirka Matjaža Kocbeka Sunek s sulico in lirična poezija Barbare Simoniti Zlati dež. • In za na plažo? Tu pač ne bo težav. Pravkar je izšla zadnja knjiga J.M. Simmla Sanjaj nemogoče sanje, ki bo zagotovo zanimiva tudi zanjo, ker je ozadje dramatične intimne zgodbe vojna v Bosni. Brali bomo katero od napetih Grishamovih kriminalk - zadnja je Oporoka - skrivnostno Ne boj se D. Koontza - knjige iz zbirke Prvinski nagon, v kateri izhajajo literarna dela, po katerih so bile posnete filmske uspešnice - prav pred kratkim sta izšli dve novi: Obala A. Garlanda in Klub golih pesti C. Palahniuka, prevedena je celo Posmrtna podoba Aleksandre Marinine, ruske pisateljice, ki je v zadnjih letih napisala več kot ducat kriminalnih romanov, ki so vsi po vrsti postali uspešnice tako v Rusiji, kot tudi drugje po svetu. El sal de Piran Na dan sv. Jurija, zaščitnika mesta Piran - 24. aprila - je bila v piranski stolnici predstavljena knjiga El sal de Piran, ki jo je izdala skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana v svoji založbi II Trillo. Publikacijo so uredili Almerigo Apollonio, Boris Bertoni, Daniela Milotti Berzoni, Ondina Lusa in Fulvia Zudič, risbe so delo Liliane Stipanov, fotografije pa Lorisa Dilene in Fulvie Zudič. Na predstavitvi je o solinah in njihovem pomenu v preteklih stoletjih spregovoril Almerigo Apollonio, o solinarskem besednem zakladu Nives Zudič Antonič, solinarske pregovore in opis opreme pa je prispevala Ondina Lusa. Črpalko na veter je podrobno obdelal Marino Bonifacio. 0 solinah kot kulturni dediščini je razmišljal Kristjan Knez, o zdravilni moči solin pa Alberto Pucer. Na koncu je zapis o rastlinstvu in živalstvu v solinah avtorja Lorisa Dilene. N.K. Srečanje ob meji posvečeno Fulviu Tomizzi V bližnjem Umagu na Hrvaškem je 17. in 28. maja potekalo dvodnevno Srečanje ob meji, posvečeno istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi. Ob tej priložnosti so organizatorji, Odprta ljudska univerza Ante Babič iz Umaga in tamkajšnji mestni muzej, pripravili razstavo Tomizza in njegova knjiga. Pisateljevemu spominu pa so se udeleženci srečanja iz Italije, Hrvaške in Slovenije poklonili s polaganjem venca na njegov grob v rojstni Materadi. OGLEJTE SI: • Slikarske delavnice Skupnosti Italijanov bodo letos od 1. do 8. junija v Portorožu pri hotelu Mirna. • petek, 2. junij, Gledališče Tartini Piran - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL 2000: PREMIERA gledališke predstave NOVECENTO • sobota, 3. junij, Gledališče Tartini Piran, ponovitev predstave NOVECENTO • nedelja, 4. junij Gledališče Tartini Piran - koncert OTTONI MODERNI • ponedeljek, 5. junij, Gledališče Tartini Piran -gledališka predstava Daria Foa:LA COLPA E' SEMPRE DEL DIAVOLO (gostovanje gledališča Drammaa italiano di Fiume) • sreda, 7. junij, Amfiteater Avditorija koncert SLOVENIJA GRE NAPREJ: Zoran Predin, Vlado Kreslin in Peter Lovšin • sobota, 10. junij, Gledališče Tartini Piran -plesna prireditev: NA METULJEVIH KRILIH • nedelja, 11. junij, Gledališče Tartini Piran: BINKOŠTNI KONCERT • sobota, 17. junij, Gledališče Tartini Piran: PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI -SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SLOVENSKIH OBZIDNIH MEST: ŠKOFJA LOKA, PTUJ IN PIRAN • petek, 23. junij, Gledališče Tartini Piran: koncert - DUO FORNACARI LAMBERTINI • sobota, 24. junij, Gledališče Tartini Piran: koncert pevskih zborov • 26. - 30. junij, Amfiteater Avditorija: plesna prireditev: SVETOVNO PRVENSTVO V SHOW PLESIH • sobota, 1. julij, Tartinijev trg Piran - scenska kantata: Carl Orff: CARMINA BURANA • nedelja, 2. julij, Amfiteater Avditorija - PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL 2000: Slovensko mladinsko gledališče - SEN KRESNE NOČI Življenjski slogan novega tisočletja: TOBAK UBIJA - NE NASEDAJ OBLJUBAM, ZAVITIM V DIM! RAZSTAVE • Novi piranski Studio Galerija Gasspar je v prvih tridesetih dneh svojega delovanja s skupinsko razstavo sedmih lokalnih akademskih likovnikov z naslovom "Genii Loci", privabil številne obiskovalce (tudi šolarje lucijske osnovne šole). Tako Piran tudi s kulturnim in družabnim dogajanjem v tem novem prireditvenem prostoru oživlja svoje staro jedro in bogati turistično ponudbo. Vendar v galeriji že vneto načrtujejo nove dogodke, da bi v staro mesto prinesli še več barvitosti, doživetij in druženj. Tako so že pripravili drugo razstavo, ki so jo odprli 19. maja. V studiu bo zdaj mesec dni razstavljal akademski slikar Zvest APOLLONIO. Razstava je tudi počastitev njegovega osebnega jubileja. • Od 20. maja v Mestni galeriji Piran razstavlja Marjan Gumilar, ki sodi med vodilne predstavnike srednje generacije slovenskega sodobnega slikarstva. Predstavlja se z novimi platni, ki so nastala v zadnjem letu. • Od 23. maja si lahko v piranski cerkvici Marije Snežne (v Bolniški ulici) ogledate Delo meseca: keramične skulpture žensk Fulvie Zudič. • Od 24. maja do 21. junija galerija Krka v Zdravilišču Strunjan razstavlja dela Antona KASTELICA, ki se s slikarstvom aktivno ukvarja deset let in je imel že petnajst samostojnih razstav. Tokrat je predstavljen najnovejši opus njegovih slik v tehniki oljnih barv na platnu iz cikla Primorski pejsaži, nastali v letošnjem letu. Kastelic je krajinar, ki neprekinjeno obiskuje slovensko Istro in jo v različnih tehnikah zapisuje na številnih vedutah, pejsažih in marinah. • V galeriji Meduza v Piranu v okviru ciklusa Slovenska grafika po letu 1945 od 27. maja razstavlja Dušan Podgornik, predstavnik srednje generacije slovenskih slikarjev. • V avli palače Občine Piran so od 30. maja razstavljena keramična, slikarska in fotografska dela piranskih gimnazijcev, ki so nastala v ustvarjalnih delavnicah na njihovi šoli. • V Tartinijevi hiši skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu bo 5. junija otvoritev razstave slikarskih del, ki so nastala pod vodstvom Martine Žerjal. Razstava bo na ogled do 19. junija. Dodatno pokojninsko zavarovanje SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV 1000 Ljubljana - Vošnjakov 6 Tel.:01-132 5371, fax: 01-131 8303 Zastopnik ^сУж ^cheiA, s.p. 6333 Sečovlje - Sečovlje 1 tel.: 05-677 3266, GSM: 041-626 338 FILATEUSTIČNI KOTIČEK Pošta Slovenije je 9. maja izdala tudi dve priložnostni znamki posvečeni XXVII. letnim olimpijskim igram, ki bodo od 15. septembra do 1. oktobra t.l. v Sydneyu. In s čim si je ta dogodek zaslužil mesto v Portorožanu? Preprosto: obe znamki skupaj predstavljata regato jadrnic pred Sydneyem. Na 90 tolarski znamki je sydneyska operna hiša s streho, ki ponazarjajo jadra karavele, znamka za 80 tolarjev pa je skoraj čisto "naša". Natančen opazovalec lahko ugotovi, da so na njej jadrnice olimpijskega razreda 470. Iger v Avstraliji pa se bosta na jadrnici razreda 470 udeležila naša Portorožan Tomaž Čopi in novo pečeni Lucijčan Mitja Margon. Morda je na znamki celo prav njuna jadrnical Nas bodo nevedni tujci še zmeraj zamenjevali s Slovaško? SLWN^f ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15. 6330 PIRAN RIZA TARTINI 15. 6330 PIRANO TEL 066/67-10-200. FAX 67-10-208 Email: architecta@siol.net PRODAMO: * SEČOVLJE na lepi lokaciji hiša 110 m2 (P+l), gospodarsko poslopje 154 m2, 922 m2 zemljišča, ima lep pogled na dolino in okolico. Cena 26.000.000,00 SIT. * K0L0MBAN nad Ankaranom, kamnita vrstna hiša 160 m2, 680 m2 Zemljišča z lepim pogledom na morje. Cena 16.000.000,00 SIT. * LUCIJA - Obala na atraktivni lokaciji v II. nadstropju nov apartma 36 m2. Cena 13.000.000,00 SIT. UGODNI PLAČILNI POGOJI!! * LUCIJA - TPC gostinski lokal 52 m2 v IV. gr.fazi, primerno za kava bar s prodajalno-bonboniero. Cena 360.000,00 SIT/m2*DDV. KUPIMO: * hiše V Portorožu, Luciji in okolici, * trosobno stanovanje v Luciji do III. nadstropja. URADNE URE od PO PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (ogledi tudi izven uradnih ur - ogledi so brezplačni!). Mercator^Degm PORTOROŽ Vas pričakuje v svojih trgovinah oblačil v Piranu, Portorožu in Luciji s pestro ponudbo za vroče dni Ugodne cene... Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74 & Pizzerija v Luciji tel.: 770-204 Se priporočata! iHH ELEKTROMEHANIKA Montaža in popravilo klimatskih naprav popravilo vseh gospodinjskih aparatov popravilo električnega ročnega orodja previjanje elektromotorjev čiščenje bojlerjev Miklavec Borut s P Vojkovo nabrežje 37 6000 Koper 066/271-958 041/506-527 041/891-124 SPOMENIKI NOB ZBRANI V PUBLIKACIJI Piransko Združenje borcev in udeležencev NOB je leta 1996 izdalo Zlato knjigo z imeni padlih med 2. svetovno vojno, ki so se udeležili osvobodilnega boja ter žrtev vojnega nasilja. Letos pa je Združenju uspelo izdati še eno knjižico, v kateri so zbrani spomeniki NOB v naši občini. Tako so končno na barvnih fotografijah prikazani spomeniki in spominske plošče padlim in inter-nirancem; na primer spomenik padlim iz Nove vasi, nagrobne plošče na piranskem pokopališču in spomenik padlim slovenskim partizanskim pomorščakom v Portorožu. Člani ZZB in udeleženci NOB Piran si bodo prizadevali, da bi na piranskem pokopališču v trajen spomin združili vsa spominska obeležja v enoten spomenik na žrtve iz NOB in nacifašizma. Ustanovni občni zbor društva Univerza za tretje življenjsko obdobje V naši občini se ustanavlja društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje. Ustanovni občni zbor bo 1. junija ob 10,30 v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Člani bodo sprejeli statut in izvolili njegovo vodstvo. V resnici pa je društvo aktivno že nekaj mesecev: letos je pripravilo tečaj računalništva. Prvi tečajniki bodo že prejeli diplome! Na občni zbor so seveda vabljeni vsi, ki jih zanima dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje. RAZPIS ZA 2. SREČANJE SENIORSKIH PISCEV -ZAČETNIKOV V LETU 2000 Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravlja srečanje piscev seniorjev iz vse Slovenije in zamejstva. Vabimo upokojence in starejše pisce - začetnike, da nanj pošljejo svoja neobjavljena literarna besedila (pesniška, pripovedna, gledališka, esejistična) in takšna, ki jih še niste poslali na dosedanja srečanja. Običajen obseg poslanega gradiva naj bo do 20 pesmi in do ene avtorske pole proznega in dramskega besedila (to je do 30.000 znakov). Pošljete lahko tudi svojo knjigo, ki je izšla v samozaložbi. Prispevki naj bodo natipkani (ne dvostransko!). Vsak prispevek mora biti vidno označen z avtorjevim imenom, priložite pa tudi kratko biografijo (ki naj zadeva predvsem ukvarjanje s pisanjem) in točen naslov. Prosimo vas, da na ta razpis opozorite tudi prijatelje in znance, za katere mislite, da jih bo srečanje zanimalo. Prispela besedila bo prebral strokovni ocenjevalec. Vse sodelujoče avtorje bomo povabili na celodnevno delavnico, v kateri bodo lahko udeleženci izvedeli strokovno mnenje o prispevkih, poskrbljeno pa bo tudi za izobraževalni predavanje. V okviru srečanja bodo imeli udeleženci možnost, da predstavijo svoje knjige, ki so izšle v letu 1999 in 2000. Srečanja bodo tri: prvo za severovzhodno Slovenijo, Celjsko; drugo za Ljubljano, Dolenjsko in Gorenjsko ter tretje za Obalo, Primorsko in Notranjsko, na vsako bomo vabili še seniorske pisce - začetnike iz zamejstva. Srečanja bodo še junija. Avtorji lahko tudi izberejo, katerega od teh srečanja se želijo udeležiti, a o tem naj obvestijo organizatorje srečanja. Desetih izbranih avtorjev z vseh treh srečanj bomo povabili na državno srečanje starejših piscev - začetnikov, ki bo jeseni tega leta v Mariboru. Prispevkov ne vračamo, zato obdržite zase kopije. Izbor iz poslanih besedil bo objavljen v reviji Locutio on-line na internetu in po možnosti organizatorjev tudi drugje. Objav ne honoriramo. Organizatorji pokrivajo stroške prehrane in strokovnega dela na srečanju. Srečanja pri Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vodi Dragica Breskvar. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na številki 061-24-10-516 (Dragica Breskvar) ali na 062-23-42-113 (Marjan Pungartnik). Prispevke je treba poslati do 15. junija 2000 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana s pripisom "Seniorji 2000". OBČINA PIRAN IN HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ Vljudno vabita vse naše občane, da iz rok Županje občine Piran, Vojke Štular, sprejmejo brezplačne cvetlične lončnice in z njimi polepšajo našo občino pred prihajajočo turistično sezono. Karavana cvetja bo na pot krenila 3. junija 2000 ob 9.00 uri izpred Tartinijevega trga in se ustavila pred sedeži Krajevnih skupnosti: - v Portorožu ob 9.30, - v Luciji ob 10.00, - v Sečovljah ob 10.30, -v Sv. Petru ob 11.00, - v Novi vasi ob 11.30 -v Padni ob 12.00 in - v Strunjanu ob 12.30. Prepričani smo, da boste s svojim odzivom Karavani cvetja omogočili, da postane nova svetla tradicija piranske občine. Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino / ВАб^ ouu цџ - тpc, m o \Mcfa u.: oami-ui Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragoceno ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus. * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniška družba PFC llnterfin Primorski finonini Ctnler lnl«rfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 / * PORTOROŽAN V ŠOLI Utrinki s srednje pomorske šole Portorož Kako hitro minevajo dnevi, saj se tudi na naši šoli zmeraj kaj dogajal Še malo, pa bo konec poukal In kaj vse se je zgodilo na Srednji pomorski šoli v tem letu bo zagotovo zanimivo tudi za Portorožanove bralce. Začnimo kar pri mesecu februarju, ko se je vse vrtelo okoli kulture in našega pesnika Franceta Prešerna. Letos mineva 200 let od njegovega rojstva in smo se tudi zato zelo potrudili. Veliko smo o njem govorili pri urah slovenščine in, kar je tudi zanimivo, tudi pri drugih predmetih. Pogovarjali pa se nismo samo o njem, ampak tudi o kulturi nasploh, zato je bilo veliko referatov, pisnih nalog, nekatere učilnice pa smo dijaki opremili s Prešernovimi slikami. Glavni dogodek je bila šolska proslava v portoroškem Avditoriju, ki je povezala tradicijo Prešernovih pesmi in moderno glasbo mladih. Seveda ne gre brez sprostitve, za kar je bil kot nalašč športni dan. Pomislite - dijaki smo lahko izbirali, kje in kako ga bomo preživeli: na smučanju v italijanskem Ravalschetu, na plavanju v bazenih hotelov Bernardin in Metropol ali na pohodu od šole do Belega Križa in Fiese... Šola pa tega dne ni samevala - gostila je namreč učence osmih razredov osnovnih šol in njihove starše, ki jih zanima šolanje v njej. Na informativnem dnevu so bodoči dijaki lahko izvedeli marsikaj o naši šoli, predvsem pa o vzdušju v njej ter kako se učimo in pripravljamo za poklice: ladijski strojni tehnik in elektrotehnik - elektronik. Pri predstavitvi smo sodelovali tudi nekateri sedanji dijaki V šolo pa smo povabili tudi svoje starše, da zvedo, koliko smo (ne)uspešni ter kje se srečujemo z največ problemi in težavami. Učitelji so zanje pripravili pogovore o naslednjih temah: nasilje med mladimi, vrednote srednješolske mladine, navade in razvade dijakov ter prizadevanja šole pri preprečevanju zasvojenosti, poti do znanja angleščine oziroma matematike, izvajanje praktičnega pouka elektronike, zaključni izpit ali matura, organizacija in izvajanje delovne prakse v pomorstvu, organizacija zaključnega izleta. Še zadnje kontrolke, naloge, spraševanja, pa bo konec. Že zdaj se veselimo toplih poletnih dni, sonca, počitnic, predvsem pa težko pričakovanega konca pouka! Alenka Petrovčič DRŽALI SMO FIGE • IN DELOVALO JE!!! Učenci turistično-geografskega krožka Osnovne šole Cirila Kosmača Piran so se udeležili državnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava ter - uspeli!!! Tema letošnjega festivala je bila Slovenija - dežela dobrot. Natančneje so obdelali priljubljen sredozemski sadež, ki je morda zadnja leta nekoliko zapostavljen: figo. Ob proučevanju tega sadeža so ugotavljali, da bi lahko doprinesel k dodatni razpoznavnosti naših krajev. Zato so v svoji raziskovalni nalogi predstavili možnosti za ponudbo fig. Nalogo, katere del je tudi razstava ter gleda- liška predstava, so najprej predstavili na regijskem tekmovanju v Dekanih, kjer so se tako dobro odrezali, da so se uvrstili še na državno tekmovanje, ki je bilo v Velenju. Očitno je raziskovalna naloga Drž'mo fige piranskih članov geografsko-turističnega krožka, katerega mentorica je profesorica Andreja Fabbro, tako navdušila, da so jo nagradili z zlatim priznanjem za najboljšo razstavo, prejela pa je tudi največji skupni seštevek točk (za razstavo in predstavitev v igrici). Lučka Cenčič f% 4/1 П? z ш KJ lil VI Ш g £ i ui U 5 KOLESARSKI CENTER - ŠPORTNA TRGOVINA Trgovski center Zeleni park, 6000 Koper, tel.: 066/38-804 Ugodna prodaja koles vseh znamk in modelov. Plačilni pogoji: • plačilo v gotovini - 10% popust • plačilo na kredit - 1 leto brez obresti. SERVIS IN PRODAJA KOLES IN INVALIDSKIH PRIPOMOČKOV TER ŠPORTNE OPREME Kajuhova 28, 6310 IZOLA -Tel./fax.: 066/601-240, 645-337 Prodaja staro - za novo. Obiščite nas v Izoli in Kopru. Ш 5 4/1 g ui 4/1 lil ЧЈ I s Violinistka Rea je bila odlična Predsednik in Flipice Od 24. do 30. aprila je potekalo v Gorici, v Italiji, 18. mednarodno tekmovanje mladih violinistov in 8. tekmovanje mladih violončelistov Alpe - Jadran "Alfredo e Vanda Marcosig". Tekmovanje je namenjeno otrokom, ki so se rodili, ki živijo ali študirajo v Italiji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Slovenci smo se tudi letos odlično odrezali in skupno prejeli sedem nagrad. V starostni skupini od 11. do 14. leta je enajstletna Rea ŠRIBAR prejela drugo nagrado! Rea igra violino peto leto: prvi dve v Piranu, zadnje tri pa v Ljubljani na Srednji glasbeni šoli pri profesorju Sešku. Dve leti so starši njo in starejšo sestro Saro, kitaristko, iz Pirana vozili k pouku inštrumentov v Ljubljano,to šolsko leto pa so se preselili v Kamnik. Obe sestri imata status glasbenic, tako da glasba zapolnjuje velik del njunega življenja; dosegli pa sta že veliko glasbenih uspehov. Pa vendarle je bilo tokratno tekmovanje nekaj posebnega. Ne zaključi se namreč s podelitvijo nagrad, temveč s turnejo nagrajenih glasbenikov, ki je bilo letos od 2. do 6. maja po deželah Alpe - Jadran. Turneje mladih glasbenikov na godalih se je seveda udeležila tudi Rea Šribar. Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane je praznoval svojo 80- obletnico delovanja in ob tej priložnosti v dvorani Španskih borcev v Ljubljani pripravil dobrodelno prireditev. Vabilu za nastop so se odzvali številni pevci - med njimi Adi Smolar, Zoran Predin, Vili Resnik. Z našega konca pa so organizatorji povabili piransko Plesno akrobatsko skupino Flip, ki je razen s plesom sodelovala še s pevsko točko: Flipice so zapele in zaplesale skupaj z učenko Zavoda za slabovidno mladino Saško Surla, ki je že večkrat sodelovala z našimi telovadkami, tako na njihovih vsakoletnih zaključnih nastopih v portoroškem Avditoriju kot tudi pri gledaliških predstavah Otroške gledališke skupine Gib iz Pirana. Ob tej priložnosti so Flipice otrokom v Zavodu podarile tudi igrače, ki so jih same zbirale zanje. Na koncu se je skupini Flip pridružil še predsednik Milan ŠTUDENTSKI SERVIS ŠTUDENTEK Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim. - Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje! - Subvencioniranje mesečne kino karte! - Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail! - Nov popustnik, in še in še...! Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si Kučan, ki je bil tudi pokrovitelj dobrodelne prireditve, počepnil med športnike in za z njimi slikal za spomin. Skupina Flip je nato, 27. maja, v portoroškem Avditoriju že priredila svoj zaključni nastop, ki ga je na prelomu tisočletja naslovila Z roko v roki gremo skozi čas. Primorski sejem se iz portoroške marine seli v Koper Navadili smo se že na sejemske prireditve v portoroški marini, tudi na Primorski sejem, ki se je v naši občini dogajal zadnjih nekaj let. Žal se je organizator letos odločil sejem spet preseliti v Koper. Sedmi Primorski sejem bo torej od 22. do 25. junija v koprski dvorani Bonifika. Do sedaj prijavljeni razstavljalci obetajo pestro sejemsko ponudbo, še posebej bo izstopal "avtomobilski salon". Naj omenimo animacijski del sejma, ki ga bo pripravila koprska območna obrtna zbornica oziroma njena sekcija kozmetikov in frizerjev in bo zagotovo najbolj pritegnila obiskovalce. Sejemski dnevi bodo pripravljeni tematsko, vendar se bo vsak dan dogajalo še marsikaj zanimivega. Prvi dan bo posvečen otrokom in pričeskam zanje, naslednji mladim, na sobotni Sejemski dan bodo izbirali obraz sejma, zadnji dan pa bo posvečen starejšim. Un'indimenticabile corsa E' stata un'awenturosa e piacevole sorpresa partecipare alia gara internazionale "Oltimer Auto Rally 2000" tenutasi il 29 e 30 aprile con partenza dalla citta* di Fiume che ha patrocinato la gara con la partecipazione di 88 macchine antiche. Le macchine erano provenienti dalle nazioni Cechla, Croazia, Slovenia, Italia e Svizzera. II percorso si e* svolto da Fiume a Montona con fermate a Laurana, Abbazia, Albona, Rovigno, Grisignana , e Portole. Grande e' stata la soddisfazione per i nostri partecipanti del Comune di Pirano che hanno ottenuto diversi ambiti premi appagandoli del loro impegno ed entusiasmo: Roman Fikfak con la millecento del 1950 ha vinto una coppa per la gara a cronometro, Slavko Franca con la Balilla ha vinto una coppa per il suo abbigliamento d'epoca e la coppa per il I pošto per la gara delle macchine fino al 1945, Ingrid Fikfak con l'Alfa Romeo del 1960 ha vinto una targa ricordo per il miglior assetto della macchina, Bojan Koblar con la Balilla del 1934 ha invece vinto la coppa per il II pošto mine con perizia e sollecitudine l'intera gara. Le premiazioni si sono svolte a Montona. Folto il pubblico che ad ogni tappa ha ammirato le macchine e lodato l'iniziativa. Lungo tutto il percorso, le belle automobili antiche che a molti hanno fatto rivivere antiche emozioni, sono state scortate dagli agenti di polizia sulle loro motociclette. Vittorio Lusa Portorožan Roman Fikfak med polnjenjem rezervoarja svojega oldtimerja. Sicer pa je v dirki na čas tudi zmagali per la sua categoria. Tutto il Rally si e' svolto con la massima precisione. Da lodare l'impegno degli organi-zzatori membri del Club Oldtimer di Fiume -Rijeka che si sono pro-digati nel portare a ter- Lep mednarodni uspeli piranskega nogometnega podmladka Starejši dečki Nogometnega kluba Portorož-Piran so dosegli imeniten uspeh na velikončnem mednarodnem nogometnem turnirju v Poreču. V hudi konkurenci - sodelovalo je devet moštev iz Hrvaške, Nemčije, Bosne in Hercegovine in Slovenije - so zasedli tretje mesto. Varovanci Mateja Ordulja so v predtekmovanju premagali poreški Jadran (2-0) in Sesvete (3.0), izgubili pa z Osijekom (0-2). V polfinalnem obračunu so izgubili s puljsko Istro 0-1. V drugem polfinalu je zagrebški Dinamo po enajstmetrovkah izločil Osijek. V boju za tretje mesto so se Pirančani ponovno pomerili z Osijekom. Regularni del tekme se je končal brez zadetkov, Pirančani pa so bili učinkovitejši z bele točke. V finalu je Dinamo premagal Istro, o zmagovalcu pa so ponovno odločile enajstmetrovke. Uspešni v tekmovanju kuterjev Šestega maja se je veslaška ekipa portoroške Fakultete za pomorstvo in promet udeležila mednarodnega pomorskega tekmovanja kuterjev, ki je bilo letos v pristanišču Hamburg ob njegovi 811-letnici. Kuter je šolski čoln s pogonom na vesla ali jadra; posadko sestavlja 10 do 12 veslačev in krmar. V veslaški regati kuterjev pa tekmujejo študentske in dijaške ekipe pomorskih šol. Ekipa portoroške pomorske in prometne fakultete se je takšnega tekmovanja udeležila drugič in bila obakrat izredno uspešna: lani se je uvrstila na drugo mesto, letos pa so bili zares odlični, saj so na cilj priveslali prvi. Posadko portoroškega kuterja so sestavljali: Mojmir Jančič, Alex Poropat, Marin Kosec, Karlo Arh, Aljoša Brečko, Edi Fetah, David Flajnik, Danijel Germek, Aleš Hrvatin, Miha Kalar, Uroš Keuc, Primož Križaj, Boštjan Kotnik, Aleš Peroša, Aljoša Roje, Peter Veberič, spremljal pa jih je prof.dr. Miran Zgonik. portorožan it, S BITI ALI IMETI: Omogočimo počitnice tudi tistim, ki imajo manj! Nova turistična sezona |e tu. Mnogi napoveduje^ dobro in uspešno bero. Še zadnje priprave na sprejem novih gostov so v polnem teku. Vse dogajanje v naši občini utripa v pričakovanju novega, dolgega poletja... Vendar bodo morje, sonce, plaža in brezskrbni dnevi za nekatere ostali le sladke sanje, saj si tovrstnih užitkov zaradi revščine ne bodo mogli privoščiti. Obsedeli bodo v svojem sivem vsakdanu, v pehanju za golo preživetje. V najboljšem primeru si bodo vroče poletne dneve morda lahko krajšali pred televizijskim ekranom. Območno združenje Rdečega križa Piran poziva vse, ki lahko kaj naredijo - hotele, gostince, sobodajalce... - da se odzovejo akciji Rdečega križa in eni od socialno ogroženih družin omogočijo brezplačen teden dopusta v svojem prenočitvenem objektu (seveda na območju naše občine). (Izbrane družine bodo iz notranjosti države). Vse informacije dobite na sedežu OZ RKS PIRAN, Ul. IX. korpusa 10 v Piranu do 15.6.2000. Bodi tudi ti soustvarjalec svojega kraja - z utrjevanjem vere v humanizem in medčloveško solidarnost! Valentina Klemše P0RT0R0ŽAN0V0 SRCE: VOZIČEK ZA INGRID Bralci Portorožana so gospo Ingrid Velikajne spoznali v rubriki Naš obraz decembrske številke, Gospa Ingrid je iz ranega otroštva težak invalid in v zadnjem času potrebuje invalidski voziček na motorni pogon. Takrat je tudi povedala, da je cena takega vozička 3.500.000,00 SIT. Za pomoč je zaprosila Območno združenje Rdečega križa Piran in piransko Društvo invalidov, pa tudi sama je naslovila več prošenj na večje organizacije in podjetja. Rdeči križ Piran je z javno akcijo pozval občane, naj v ta namen podarijo dvoj denarni prispevek. Mnogi potencialni darovalci pa so imeli pomisleke zaradi visoke cene vozička. Zato se je Društvo invalidov Piran odločilo za strokovno mnenje zaprositi Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, predvsem ali je mogoča kakšna drugačna, cenejša varianta za nabavo omenjenega vozička. Z Inštituta, kjer gospo Ingrid tudi poznajo, so sporočili, da bi zanjo lahko bil primeren voziček, katerega cena se giblje od 1,2 do 1,5 milijona tolarjev. Predstavniki OZ Rdečega križa Piran in Društva invalidov Piran smo se o tem z gospo Velikajne pogovorili in strinjala se je z nabavo manj dragega, a zanjo primernega invalidskega vozička. Zato ponovno prosimo vse, ki bi lahko pomagali, da čim prej zberemo denar za omenjeni voziček. Društvo invalidov bo poslalo njeno Vlogo na Zvezo delovnih invalidov Slovenije, da bi po svojih možnostih prispevalo del sredstev, saj je podobnih primerov v Sloveniji veliko. Doslej je bilo zbranih 282.000,00 tolarjev. Po zadnji objavi v Portorožanu so za invalidski voziček gospe Ingrid Velikajne darovali še: ga. Pierucci 3.000,00 SIT, Marija Blažej in Ana Jakič vsaka po 5.000,00 SIT. Za invalidski voziček gospe Ingrid Velikajne lahko svoj denarni prispevek nakažete na: Območno združenje Rdečega križa Piran - Pomoč gospe Velikajne, Ž.R. št. 51410-678-80581. Predsednica OZ RKS Piran Ana Jakič KOZMETIKA - PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v ;Ју,«/мш'м. Naročite se lahko po telefonu 748-420. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. 12. maj je bil Mednarodni dan medicinskih sester Leta 1899 je bila v Londonu ustanovljena Mednarodna organizacija medicinskih sester. Njeno poslanstvo ie med drugim tudi ozaveščanje javnosti o pomenu dela medicinskih sester. Ob stoprvi obletnici te mednarodne organizacije se sicer slavi zgodovina delovanja medicinskih sester, vendar s pogledom uprtim v prihodnost. Kljub številnim družbenim pretresom, ki seveda niso zaobšli medicinskih sester - vojnemu, političnemu, ekonomskemu, rasnemu, kulturnemu kaosu - organizacija živi in se plemeniti v predanosti poklicu, ki ga opravljajo medicinske sestre - ter vse bolj postaja sinonim sestrst-va. Že Florence Nightingale, ena od pionirk poklica medicinske sestre, je v času krimske vojne zapisala, da medicinski sestri ne bi smelo biti nobeno opravilo pri negovanju bolnika pod častjo. To bi bilo nevredno njenega poklica. Pri nas v Sloveniji je bil ustanovni občni zbor organizacije absolventk šole za sestre leta 1927 v Ljubljani. To je bila prva takšna organizacija v takrat še Jugoslaviji. Če se poglobimo v vsebino strokovne nege, se zavemo, kako zahtevna je ta služba po strokovni in etični plati. Za to delo ni dovolj samo dobra volja in pridnost. V preteklih desetletjih so bili tudi pri opravljanju poklica medicinske sestre včasih težki časi. Toda mnoge medicinske sestre - v ogromni večini so to bile ženske -je vodil imperativ delati, ne obupavati, ostati zveste sebi in ljudstvu. Medicinska sestra je danes v zdravstvenem procesu neizbežen sopotnik modernega človeka in hrbtenica večine ekip zdravstvene oskrbe, še zlasti primarnega zdravstva. Nega bolnika je nepogrešljiv del medicinske dejavnosti oz. zdravljenja bolnika. Skrb za ljudi v vseh življenjskih obdobjih čemu so (bili) posvečeni nekateri dnevi v maju: • 8. maja je bil Mednarodni dan Rdečega križa; tega dne se začne in traja vse do 15. maja Teden Rdečega križa; • 12. maja je bil Mednarodni dan medicinskih sester, • 15. maj je Svetovni dan družine, • 17. maj so razglasili za Svetovni dan telekomunikacij, • menda je 28. maj posvečen soncu (Dan sonca), • (vsaj) 31. maja naj ne bi kadili (Svetovni dan nekajenja), ko je tudi Svetovni dan športa. in v juniju: • prvi teden v juniju je Teden solidarnosti, • 4. junija je Dan krvodajalcev, • 5. junij: Svetovni dan okolja, • 16. junij je Dan sladkornih bolnikov, • 26. junij je Mednarodni dan proti zlorabi drog. je torej zaupana prav medicinskim sestram. Znanstveni in tehnološki napredek ne moreta nadomestiti človeškega stika, topline..., človeka, ki zna prisluhniti, ponuditi roko in izkazati spoštovanje. Poklic medicinske sestre se oblikuje ob veliki odgovornosti, ki jo prinaša skrb za zdravljenje bolnika, kar mora opravljati visoko strokovno vešče in sočutno hkrati. Pri opravljanju številnih drugih poklicev se veliko ljudje prepustijo vodenju in pravilom, ki so jih postavili drugi. Ker je tako pač lagodneje, saj jim ni treba kaj dosti razmišljati! Delajo, kar jim predpostavljeni naročijo! Medicinske sestre in zdravstveni tehniki - danes je v tem poklicu tudi vse več moških - pa se ne smejo prepustiti tovrstnemu lagodju! Sami sebe morajo ves čas vzgajati in si vse življenje prizadevati, da bi postali boljši. Danica Lapanja Kekič Mladi na ogledu transfuzijske postaje Mladi člani Rdečega križa iz osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu, vodi jih mentorica Zlata Milič, so pred kratkim obiskali transfuzijsko postajo ob bolnišnici na izolskem hribu. Prijazno sta jih sprejeli dr. Kramarjeva in medicinska sestra Branka, ki jim je povedala nekaj podatkov o krvodajalstvu. Najbrž bo tudi za marsikoga od bralcev zanimivo izvedeti, da vsako leto vzamejo povprečno kri pet-tisočim osebam in sicer vsakemu približno po 3 do 4 decilitre. Otrokom so pokazali hladilnik, kjer hranijo vrečke s krvjo: ločeno shranjujejo plazmo, gosti del krvi ter rdeče in bele krvničke. V posebni napravi, centrifugi, se kri meša. V laboratoriju pa so mladim nadebud-nežem pokazali napravo za merjenje hemoglobina. Ogledali so si še sobo, kjer dajalcem jemljejo kri in izpolnili vprašalnik, ki ga sicer pred odvzemom izpolnijo vsi krvodajalci. SPOROČILO PRIMOŽU BOROVNIKU Prebral sem tvoj članek Usodni dan (v letošnjem marčevskem Portorožanu, št. 3 - op.ured.), kar mi je dalo povod, da ti napišem oz. namenim nekaj vrstic. Res je, da sem včasih, pravzaprav velikokrat, bil enakega mnenja. Zakaj me niso pustili že, ko sem se rodil!?! Citiram iz tvojega razmišljanja objavljenega v Portorožanu: "Zakaj mi je sploh pomagal, boljše bi bilo, ko bi me pustil umreti! Veliko bolečin bi mi prihranil. Kdo mu je rekel, naj me povleče ven?" Verjamem ti, da ti ni lahko, da ne moreš vsega več početi in živeti tako, kot si prej (pred nesrečo - op.ured.). A vendar se boš moral s tem soočiti. Ne obremenjuj se z očitanji in spraševanji, zakaj si tistega dne odšel na kopanje. Naj ti povem tako, kot čutim in kot piše samo sveto pismo in kar je meni pomagalo preživeti: Bog ti je podaril življenje! A usoda je kruta kot sam tragični dogodek, ki se ti je pripetil. Vendar za to ne moremo kriviti nikogar in niti same sebe ne. Z očitanjem krivde zgolj mučiš in trpinčiš sam sebe. Vsak najde smisel na tem svetu; vsak pa nosi svoje breme in križ. A bog je dober in on ve, kaj je prav! Če te je prijatelj ali znanec rešil, ga nikar ne krivi. Želel ti je pomagati, kot bi to storil vsak. Mar naj bi te pustil umreti? Bilo bi nečloveško. Čutil je dolžnost in gnalo ga je, da ti reši življenje ne glede na izid. Če tega ne bi storil, verjami, da bi ga grizla vest: da bi ti lahko pomagal, pa ti ne bi... Le kako bi se počutil tedaj!? Razumem te - vendar razmisli. Človek, če je le mogoče, poskuša sočloveku rešiti življenje, ne more, da tega ne bi naredil! Enako bi storil tudi ti, če bi se nekdo nahajal v življenjski nevarnosti. Zato ne krivi sebe in prijatelja! Upaj in veruj! Našel boš svoj smisel. Le ne obupaj in - ne daj se! Življenje je dragoceno! Lep pozdrav. Mario Pozaič Za moj naslov lahko vprašaš v uredništvu Portorožana. PISMA PORTOROŽANU Športni ribolov v Portoroškem zalivu Morja oz. morsko obale imamo občani Pirana malo - kot pač vsa naša država - celo' zelo malo. Na kratki razdalji, če vključimo še del obale v izolski občini - je kar pet rezervatov: trije naravni (Piranska punta, Bele skale (Izola) ter Sečoveljske soline, z vso pripadajočo obalo in vsemi pritoki) in dva ribiška (Strunjanski in Portoroški zaliv). Torej ie praktično vsa obala v naši občini in še čez en sam rezervat. Na ribiški rezervat v Portoroškem zalivu imamo, ob sedaj veljavni zakonodaji, krajani Portoroža, Lucije in Sečovelj, ki se ukvarjamo s športnim ribolovom na morju, največ pripomb. Ali pa: zakaj ne smemo loviti lignjev, ki pridejo v zaliv le jeseni in pozimi. Tudi lignji napadajo pred- Najprej: ne vemo, komu v Portorožu služi tako ogromen rezervat. Nikoli v preteklosti ni imel tako velikega obsega. Segal je namreč od izliva kanala reke Dragonje (Seča) do kamnoloma na Savudrijskem polotoku. Le v času ulova cipljev je bil zaprt tudi Portoroški zaliv. Radi bi tudi vedeli, zakaj je rezervat vse leto zaprt za športni ribolov. Če je namreč namenjen ulovu cipljev, naj bo zaprt samo v času, ko se ciplji zbirajo v večje jate - kar je v zimskih mesecih - kot to že sedaj določa obstoječa zakonodaja za ulov cipljev. Če je prepoved namenjena razplodu rib, potem naj bo lov prepovedan le za tiste vrste rib, ki se v določenem času drstijo (kar je zopet nesmisel, saj so naši sosedje Hrvati pred kratkim odprli ribolov za vse vrste rib in to preko vsega leta za celotno območje svojega morja). Večina bele ribe pa se seli in sicer tako, da ob obali priplava iz Italije, se nekaj dni zadrži v Portoroškem zalivu in nato, ob spremembi vremena, odplava na Hrvaško. Če pa je zaliv namenjen školjkarjenju in industrijski vzgoji rib, potem naj bo prepovedan lov le v neposredni bližini vzgajališč. Obseg rezervata naj bo manjši, saj je nelogično, da bi vzgajali ribe pred marino v Portorožu ali pa pod Sečo, kjer je morje namenjeno predvsem turizmu. Radi bi povedali, da je rezervat v sedanjem obsegu in ob trajni časovni omejitvi za ulov velik nesmisel in da športni ribolov školjkarjenju ter vzreji rib ne povzroča prav nobene škode, prav tako pa ne ovira ali moti ulova cipljev. Sprašujemo se, zakaj ne bi smeli loviti rib, ki pridejo v naš zaliv le v poletnem in jesenskem času, kot so n.pr. lice in druge večje ribe. Te delajo predvsem škodo, saj lovijo v našem zalivu prav ciplje. vsem ciplje. In ne nazadnje zakaj ne bi smeli loviti tudi ostalih rib, ki pridejo v naše morje le začasno in se tu zaustavijo le za krajše obdobje na svoji poti v toplejša morja. Športni ribiči z lovljenjem ne delamo nobene škode ribolovu in poklicnim ribičem, temveč jim lahko le koristimo. Kakšne spremembe torej predlagamo: • da se sedanji obseg ribiškega rezervata zmanjša na tistega, ki je bil v preteklosti - to je od izliva reke Dragonje (Seča) do kamnoloma na Savudrijskem polotoku (do tja, kjer so bile včasih oznake rezervata) in da se v rezervatu dovoli samo športni ribolov; • da se športni ribolov v rezervatu prepove samo v času zbiranja cipljev - to je od meseca decembra do ulova cipljev. Lov lignjev pa naj se dovoli tudi v tem času, vendar v primerni oddaljenosti od jate cipljev in ob upoštevanju navodil poklicnih ribičev. Portorož je turistično mesto, zato bi moral biti športni ribolov na morju v Portoroškem zalivu dovoljen, kajti sicer se aktiven, rekreacijski turizem, povezan z morjem, ne bo mogel ustrezno razvijati. Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je na sejmu lova, ribolova, turizma in prostega časa dejal, da si slovenskega turizma ne moremo predstavljati brez lova in ribolova. Pri nas, v turistični občini, pa delamo ravno narobe!? V imenu športnih ribičev Andrej Roječ 9(pzmetiAa ganaJ}ozič b.p. fipa ce&ta 7, 6320 (fottorož. . = 4 t/j Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masafa Klasična masafa Tui-na masama Depilacija Manikura Pedikura Posredovanje del študentom in dijakom KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si OZARA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA SMREKARJEVA 21, 6310 IZOLA TEL.: 640 35 73 Društvo Ozara je neprofitno, social-no-humanitarno društvo. Dejavnosti društva so namenjene osebam z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se duševnimi težavami, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Naše delovanje je usmerjeno v terensko delo, kar pomeni, da uporabniku nudimo pomoč v njegovem življenjskem okolju. Vabimo vas k sodelovanju! ODMEV NA PISMO PORTOROŽANU 0 TELEFONU NA TAXI POSTAJI v Portorožanu, ki je izšel aprila 20G0 pod zap.št. 4 in govori o telefonu na taxi postaji v Portorožu, oz. je odgovor na članek z dne 12. aprila v časniku Večer, moram - zaradi korektnega obveščanja javnosti - pisca g. Susmana v njegovi resnici dopolniti z ne samo mojo, temveč tudi z resnico drugih taksistov. Ni bil moj namen z javnim pisanjem reševati telefonsko problematiko taksistov, vendar me v to sili publicistični pritisk g. Susmana, pa tudi prav je, da javnost izve za razloge in okoliščine določenih ravnanj. Kar zadeva telefonsko omarico, moram g. Susmana podučiti o "zgodovinski" poti omarice: - Res je, da je bila telefonska omarica leta 1966 na drugi strani ceste. To omarico sem kupil sam, vanjo pa je bil nameščen telefon v solastništvu z g. Čeparjem (g. Susman tega zagotovo ne more vedeti, saj je bil tedaj v Nemčiji). - Omarica je bila v času prenove Portoroža (sedemdeseta leta) prenesena na sedanje mesto, česar pa seveda g. Susman ne ve in ne more vedeti, ker si takrat v Portorožu še ni služil kruha kot taksist. - Veliko kasneje se v Portorožu pojavi g. Susman in okoli leta 1980 se zgodijo ravnanja, katerih posledice so vidne še danes, oz. so predmet spora. Tako je, brez moje vednosti in soglasja, snel mojo telefonsko omarico in, domnevam v soglasju s Postajo milice, tudi telefonsko omarico Postaje milice Portorož. Takoj za tem je res namestil svojo telefonsko omarico, ki je bila dvodelna in je bil v njej nameščen ločeno telefon taxi službe in telefon Postaje milice. Razumljivo je, da nisem hotel prispevati svojega deleža - na kar se sklicuje g. Susman - saj je mojo omarico odstranil brez mojega soglasja! Zamenjavi telefonske omarice navkljub pa je treba vedeti, da je uporaba mojega telefona v novi telefonski omarici potekala nemoteno, saj je g. Susman ob zamenjavi namestil ključavnico z moje telefonske omarice (vsi taksisti pa smo njen ključ imeli)! - Kar zadeva pisanje v članku glede zahteve po posredovanju županje, lahko povem le to, da mi je znana, vendar gospe županji prepuščam, da sama presodi njegove trditve, v kolikor sodi, da je to potrebno. Naj zaključim. - G. Susman ni brez stacionarnega telefona, saj si ga je spomladi 1999 zagotovil in ga ima pri sebi doma ter ga uporablja v namene taxi službe (centrala). - Jeseni istega leta smo ostali taksisti prav tako uredili novo telefonsko centralo, ki je nameščena v sporni omarici. Telefonska linija je moja! Ključ omarice je bil ponujen vsem taksistom. Res je, da ga štirje nimajo, ker ga pač niso hoteli sprejeti in zahtevajo, da občina namesti nov telefon namensko za taxi službo. Mirko SEMEC Piranske "lisice11 Letošnjega aprila sem bila namenjena v Piran, da bi naredila uslugo starejši gospe na invalidskem vozičku, ki sama ne more iz hiše in ii dostavila očala. Svoje vozilo sem pravilno parkirala na prostor pred diskoteko Tri papige. Ko sem se čez petnajst minut vrnila, sem onemela, saj so mi medtem na avtomobil namestili "lisice", na avtomobilsko steklo pa prilepili list o prekršku. Ker nisem vedela, kaj sem narobe naredila, saj je bil avto pravilno parkiran, sem se odpravila po redarje, ki so mi hladnokrvno razložili, da od včeraj - od 17.4. torej - velja nov občinski pravilnik, ki na tistem prostoru dovoljuje parkiranje samo abonentom in da zato tam drugi nimamo pravice parkirati! Naj pojasnim, da smo v Piranu osemnajst let opravljali obrtno dejavnost optike, da smo domačini in se nam česa podobnega še ni zgodilo. Povem naj še, da smo zelo zadovoljni, ker smo se preselili v Portorož, ker svoje delo opravljamo nemoteno in kamor se naše stranke lahko z avtom pripeljejo vse do naše trgovine z optiko - ne da bi plačale parkirnino, kazen ali podobno... Seveda sem v Piranu morala plačati kazen, stroške odmontiranja lisic, ki so takoj nato romale na naslednji avto, v katerem se je prav takrat pripeljal starejši gospod in enako kot jaz tam parkiral. Sprašujem, ali je bil moj prekršek resnično tako velik, da je bilo treba za 15-minutno parkiranje na avto brez predhodnega opozorila namestiti "lisice"? Ambicioznim redarjem in gospe županji pa predlagam, naj raje poskrbijo za boljšo čistočo v Piranu, pa na odpravljanje nevarnosti, ki prežijo v vsaki ulici (npr. omet s fasad, ki grozi, da komu pade na glavo), za večjo prijaznost do ljudi, saj je več kot očitno, da postaja Piran s svojim prebivalstvom vse večja razvalina. Menim, da lahko Piran reče turizmu nasvidenje - vse dokler bo tak režim, tako smrdeče ulice, toliko neslovenščine, zaprtih trgovin, tako "prijaznih" redarjev,., turist nima česa iskati v tem mestu. Pa brez zamere zaradi resnice. A. Horvat, Optika Ferry, Portorož ^VEL^ na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail\ ribjo rižoto, tartufe, livadski bifteky specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Kakšna je razlika med Luno in piransko občino? Ni razlike; tudi na Luni nimajo otroških igrišč. 2. Ali drži, kar je pisalo v časopisih, da bo Splošna plovba dobila novo ladjo japonske izdelave? Ne drži! Dobila bo 15 let staro ladjo japonske izdelave. 3. Kako bi rešili denarne težave v zvezi z vzdrževanjem 27 zaklonišč v naši občini? V času miru naj jih lastniki spremenijo v osmice! 4. Kaj je višek optimizma neke občine? Načrtovanje svetle bodočnosti ob zanemarjanju gospodarstva. 5. Kakšna je razlika med oglaševalskim festivalom Zlati boben in Esmeraldo (oz. Leticio Calderon) ? Esmeralda se bo morda še kdaj vrnila v Portorož... 6. Kaj so počeli hrvaški ribiči v našem morju? Lovili so ubežne hrvaške ribe. Sonja Požar, Lucija BORZ ZNANJ MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Telefon: 066/ 66 31 285 ali 066/ 66 31 284 www.borzaznanja.mss.edus.si e-maik izola@borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30 BORZE ZNANJA so informacijska središča, v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo ali ponujajo. KAJ VAM PONUJAJO BORZE ZNANJA? Če se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! Če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari! PO ČEM NAŠI ČLANI TRENUTNO POVPRAŠUJEJO? O Pred časom nas je poklicala dijakinja iz Ankarana, ki bi se rada naučila govoriti norveški jezik; D Študentka iz Kopra se je obrnila na nas, ker potrebuje inštrukcije iz predmeta TEMELJI EKONOMIJE. Izrazila je željo, da bi ji kateri izmed profesorjev obrazložil problematiko in sicer po knjigi dr. Miroslava Glasa: Ekonomija; D Študent iz Kopra obiskuje 1. letnik Ekonomsko poslovne fakultete in potrebuje inštrukcije iz predmeta OSNOVE EKONOMSKE TEORIJE; O Članica iz okolice Pirana bi se rada seznanila z nekom, starim od 30 do 45 let, ki bi se ji pridružil na nadaljevalnem plesnem tečaju; O Gospod iz okolice Nove Gorice še vedno išče informacije v zvezi z gojenjem deževnikov; p Gospo iz Branika pa zanima kaligrafija. Če kaj od navedenega veste in ste pripravljeni znanje deliti z našimi člani, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z njimi. Naše posredovanje je brezplačno, o času in načinu izmenjave znanj ter obliki oddolžitve pa se med seboj sami dogovorite. JANEZKOVA DOMAČA NALOGA Predsezona v našem kraju (Prosti spis) Postalo je zelo toplo in poletje je pred vrati. Da pa je še zmeraj pomlad, vemo po tem, ker prebivalci stanovanjskih blokov kar na dvoriščih veselo zažigajo razne vrtne odpadke in pokošeno travo; če ste tik pred tem na balkon obesili sveže oprano perilo, je njihova zažigalska strast toliko večja. Pomladi se veselijo tudi urejevalci okolja, ki svoje proste sobotne in nedeljske dopoldneve žrtvujejo urejenosti kraja ter jih preživijo v družbi razigranih motornih kosilnic. Pri tem jih ne moti zakon, ki izrecno prepoveduje hrupno košnjo ob koncu tedna: bolj ko ste želni miru, dlje časa bodo cefrali travo in grmičevje na zelenici pod vašimi okni. Moj tata je rekel, da je že prav tako: trava naj bo nizka in grmovje obrezano, da bomo lažje našli kakšnega zablo-delega turista. Mama ga je oštela, češ da je preveč sarkastičen, saj je vendar pisalo, da bo Internautica zelo pozitivno vplivala na bodoči turizem pri nas. Pa ji je tata odvrnil, da naša turistična ponudba komaj zadovolji kakšnega skromnega lastnika gumijastega čolna, ne pa ljudi, ki si lahko privoščijo jahto in torej uživajo samo v dragih, razkošnih počitnicah. Sicer pa je moj tata mnenja, da gre turizem v naši občini v neko čisto novo smer - v galerijski turizem. Galerije so namreč edina nova ponudba, o kateri slišimo zadnje čase. Vsak mesec kakšno odprejo v starih, obnovljenih hišah. Morda bi kazalo komu namigniti na prostrane salone starega Palača, kamor bi zlahka spravili kopico likovnih umetniških del; morda bo koga zgrabila galerijska strast, pa bo šel in stavbo že končno prenovil. Moj tata pravi, da imajo vse te nove galerije tudi sicer močan vpliv na nekatera dogajanja v občini. Tako so si (v smislu sprehajanja po galerijah) nekatere pomembne občinske osebnosti ogledale črnogradnje v naši občini. Pri tem so se predajale galerijskemu kramljanju in ugotavljale, poudarjale, ponavljale, premlevale itd. perečo problematiko likovnih salonov, imenovanih črnogradnje. Kaj dlje od kramljanja tudi tokrat najbrž ne bo šlo, še zlasti zato ne, ker odgovorni inšpektor ni ljubitelj galerij in se poučnega sprehoda ni udeležil. Moja mama je rekla, da tata zliva preveč žolča in da bi ga moralo veliko število kulturnih dogodkov v zadnjem času kvečjemu zelo razveseliti. Rekla je, da jo moti le ena stvar: da pri vsem kulturnem razkošju Obale in Slovenije ne premoremo glasbenikov (ali pa jih nočemo videti...), ki bi se zdeli organizatorjem dovolj ugledni, da bi (namesto sicer odlične italijanske skupine) otvorili delovanje gledališča Tartini... Moj tata, ki je bolj stvaren, pa je dejal, da ga, bolj kot tujci, na naših otvoritvah muči neko drugo vprašanje -če bodo dovolili še kakšno gospodarsko selitev v drugo občino, če ne bodo zavihali rokavov pri turizmu in pestri ponudbi, kje neki se bo našel denar za vzdrževanje kulture? Skrb za gospodarstvo ga je tako prevzela, da je pri priči sklenil oditi v bife "Pri žejni sipi" in tako prispevati svoj delež za pospeševanje gostinstva. Jaz pa sem se lotil domače naloge. ___Sonja Požar VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219 r? •>-. Z univerzalno bioenergifo do boljšega počutja in zdravja! ZDRAVLJENJE OB SVETLOBNEM KRIŽU Izkušnjo več tisoč ljudi, ki so obiskali zdravilni svetlobni križ, so pokazale mnoge koristne učinke. Ob njem doživijo ljudje globoko sprostitev in pomiritev. Blagodejno deluje na duševne rane in bolečine ter pomaga, da se sprostijo napetosti in duševne zavore. Do sedaj je znanih že nekaj primerov izboljšanj in nepojasnjenih ozdravljenj dolgotrajnih bolezni (astma, ginekološke težave, rakasta obolenja,...). Svetlobni križi so sicer optični pojav, do katerega pride zaradi loma svetlobe na steklih z ustreznim vzorcem. Vendar so nekateri izmed njih, po izkušnjah sodeč, bioenergijsko živi, ker sevajo univerzalno bioenergijo in pomagajo vzpostavljati ravnovesje na vseh nivojih, na telesnem, duševnem in duhovnem. V Kulturnem domu v Izoli, Bazoviška 4, se lahko 30. maja ob 19. uri udeležite srečanja in preverite ali svetlobni križ res deluje! Gibanje za razvoj zavesti, 041/204-514. Portoroška župnija - Junija začne veljati poletni urnik maš. Na programu bodo vsak dan ob 18.00, ob nedeljah in praznikih pa še ob 10. uri. Dne 111.6. bo sklepna svečanost verouč-nega leta. Od 24.6. do 1.7. bo romanje Portorožanov v Torino, Lurd, Salamanco in Fatimo. Vse leto pa se ob ponedeljkih ob 19. uri sestane terapevtska skupina Srečanje. Piranska župnija. V stolnici sv. Jurija so maše vsak dan ob 19. uri, ob nedeljah pa še ob 9. uri v italijanščini in ob 10. uri v slovenščini. V cerkvi sv. Frančiška so maše vsako jutro ob 8. uri. Dne 11.6. bo sklepna svečanost verouč-nega leta. Sredi junija (datum bo objavljen pozneje) bo tiskovna konferenca v obnovljeni cerkvi sv. Štefana, predstavitev gotskega križa v cerkvi sv. Petra in obnovitvenih del na stolnici sv. Jurija. Obnovljena sta pročelje in zakristija, postavljena je razstava cerkvenih zakladov, restavriranih je nekaj dragocenih slik, največja med njimi je Mučeništvo sv. Jurija slikarja Pagliarinija iz leta 1844. (HITRI) PORTOROŽANOV RECEPT: LA RICETTA VELOCISSIMA Siamo ormai all'inizio della bella stagione, e nella calde serate di giugno sempre piu' frequent! saranno gli incontri di tamigliari ed amici attorno ad una bella grigliata appetitosa ed allettante. A que-sto proposito vorrei tare presente che anche le melanzane, le zucchine ed i peperoni sono un alternativa alle solite bistecche o i soliti "čevapčiči", dei quali possono essere anche un sano ed ottimo contorno. Comunque, la ricetta di oggi vi fara' accendere nuovamente il forno (anche se solo per pochi minuti). Ma le giornate non sono ancora tanto calde, ed e' per questo che ve la propongo: una "caprese" in versione calda. Ingredienti per 4 persone: 4 grossi pomodori maturi e sodi, 250 gr. di mozzarella, basilico, tirno, maggiorana, origano, pangrattato, olio d'oliva, sale. Acendete il forno a 180 gradi. Ungete d'olio la rostiera e cospargetela con un velo di pangratta-to.Tagliate i pomodori a fette spesse (1 cm circa). Tagliate alio stesso modo la mozzarella, ma a fette leggermente piu' sottili. Disponete ordinatamente nella rostiera le fette di pomodoro e mozzarella in un solo Strato, alternandole e accavallandole leggermente. Salate. Tritate non troppo finemente una maciatina di basilico e maggiorana e mesco-lateli in una ciotiola con una presa di origano e di tirno. Distribuite gli aromi cosi' preparati su pomodoro e mozzarella, cospargete con un paio di cucchiai di pangrattato e irrorate di olio. Ponete la rostiera nel forno e arrostite per 10-15 minuti. Servire subito. Buon appetitol Cesarina NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA modri oglasnik primorske modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 066/262-410 Za Obalno društvo proti mučenju živali Koper-lzola-Piran (ODPMŽ) s sedežem v Kopru, Benčičeva 2/c, tel.: 066/ 283832 lahko svoj prostovoljni prispevek nakažete na ŽR pri APP Koper št.: 51400-678-41997. Vaš prispevek društvu lahko uveljavljate kot olajšavo pri odmeri dohodnine. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za PORTOROŽANA so v zadnjem obdobju darovali: Ivanka KAVŠEK 1.000 tolarjev, Albert FAJT 2000 tolarjev, Štefka OGRIN 1.500 SIT, Anica HORVAT 1.000 tolarjev, družina SMILOVIČ 1.500 SIT, Joško JORAS 3.000 tolarjev, DUHOVNA UNIVERZA 2.000 SIT, Ivanka CIVIDINI 2.000 tolarjev, Elizabeta RUPNIK 1.000 tolarjev in gospa Jožica HOČEVAR iz Pirana, ki je 2.000 SIT nakazala že 14. marca letos, vendar nas je na to sama posebej opozorila, ker med objavljenimi darovalci ni našla svojega imena. Zahvaljujemo se ji za prispevek in za opozorilo, a žal izpisek Agencije za plačilni promet, kjer je bilo evidentirano njeno nakazilo, ni prišel do nas. Včasih se pač zgodi, da zaide drugam, kar pa ni naša napaka, zato prosimo za razumevanje. Je pa denar za Portorožana zagotovo prišel na naš žiro račun! In da ga ne pozabite, ga seveda tudi tokrat objavljamo: 51410-645-50022 v pričakovanju, da ne bo ostal prazen. Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. Svoj denarni prispevek lahko nakažete po položnici ali pa ga prinesete osebno na uredništvo Portorožana, Obala 16,1. nad. levo v Portorožu. Številka/Numero 5*maj/maggio 2000* letnik/anno X* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/*UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta 1VANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Uvija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajanje: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 P0RT0R0Ž*V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COL-LABORATO: Cesarina SMREKAH, Marjan MASLO, Sonja POŽAR, Danica LAPANJA KEKIČ,Valentina KLEMŠE, Dragica MEKIŠ, Joško J0RASr Ana JAKIČ, Alia TASI, Helena VOLK ŠRIBAR, Jana BOŽIČ, Tina HANEŽEL1Č in Ružica RADIČ, Borut LISJAK, Mario POZAIČ, llonka HAJNAL, Tadeja GOLUBOVIČ, Vittorio LUSA, Boris ŠUŠMAK, Lučka CENČIČ, Alenka PETROVČIČ, Mojca ŠVONJA, Sonja POŽAR, Ksenija BENEDETTI in še kdo. Vinjete: Sandro SAMBI. PORTOROŽANOVI MALI OGLASI -> Poceni prodam ameriško perzijsko muco: 2 x cepljena, z rodovnikom, stara 10 mesecev, sliši na ime Sara. Tel.: 743-019. Intelektualka išče kakršno koli delo v dopoldanskem času do 13. ure. Pokličite na: 00385/52/752-040. Prodajam radio Panasonic Compact Disk (možno vstaviti 5-CD-jev naenkrat), 2 x 60 W, prokasetnik in telekomando. Cena 40.000,00 Sit. Tel.: 741-423, od 17. do 20. ure. Kupim ali menjam stripe: Stripoteka, Zabavnik, Zvitorepec, Zlata serija, Alan Ford... Pokličite na telefon: 066-771-286 ali 040-278-140. Kupim stanovanje do 50 m2, na mirnem delu z lepim razgledom na obali. Tel. GSM 031/510-760. Kupim manjšo hišo ali stanovanje v Piranu, Izoli ali okolici. Pogoj je možna uporaba manjšega dvorišča oz. vrta. Info: 061/5343-391. Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 2G. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 674-42-14), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. /4skpJfih Vsak dan družinska kosila z bogato sestavo po zelo ugodnih cenah (od 1.000,0 do 1.200,00 sit). Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERINA. Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel.: 773-202, fax.: 770-950 Podvozna 11, Lucija Urnik: od 12.00 do 23.00 ure. RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot; čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše. RESTAVRACIJA S PONUDBO ZA IZBRANE OKUSE. As tmP\ Vsak dan družinska kosila z bogato sestavo po zelo ugodnih cenah Ood 1.000,0 do 1.200,00 sit). Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERINA. Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel.: 773-202, fax. : 770-950 Podvozna 11, Lucija Urnik: od 12.00 do 23 00 ure. RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Restavracija ASTERINA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot, čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše. RESTAVRACIJA S PONUDBO ZA IZBRANE OKUSE. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN 15.000 tolarjev, Juko ALAJBEGOVIČ 3.000 tolarjev, Sonja MOČNIK 2.000 tolarjev, Vera Ferjančič 2.000 SIT, družina CAFUTA 2.000 tolarjev, Ivan KRIBEL 1.000 tolarjev in Ana JAKIČ 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ , ki se je že preselilo v svojo prenovljeno stavbo na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Stevilka/Numero 4*april/aprile 2000* letnik/anno X* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST P0RT0R0Ž/*UREDNIŠTV0/REDAZI0NE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris K0ČEVAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan. Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajanje: mesečnik* naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Cesarina Smrekar, Marjan MASLO, Alja TASI, Udija D0DIG, Barbara KOŽAR, Zalka GUZEJ, Natalija PLANINC, Jakob ČEMAŽAR, Tatjana PL0J, Slavko GABERC, Ireno ŽIGO, Sonja POŽAR in še kdo. Vinjete: Sandro SAMBI.