arhiv: xvi] ] k z.). Zakonodajalce je bi namreč mnenja, da je to humanejši in modernejše kazensko sredstvo od streljanja.6 Naj'ezj.. prostost na kazen je bila robija, ki se jc odmerila dosmrtno alt za 'loloecn čas, od enega do dvajset let (i; 37 k.z.) Ta kazen je bda pn Ivičcna za težka kazniva dejanja storjena i/, ncčaslm h nubibov.7 Za točen-c pros-tostna kazen, namenjena storilcem težk h kazni vili dejaiv, pi 1 kateri In sodišče n opazilo nečast 11 ili nagibov, ni smelo b11 i krajše od ene 1 in ne daljše ed d v? ;clih let (tf 18 it z). Strogi zapor, zagrožen za kazniva drianja, Vi ni:.o bila tako težka, da bi zaslužila rabijo, a so bila prav tako storjena i I nečastnih meti tov i' /h por sta se odmerjala od sedem dni do pet let (i; 39 k.z.). Vse prostostne kazni, daljše od enega leta., so obsojen'', i prestajali v posebnih kazenskih zavodih, krajše pa v «Kinih zaporih K Razen glavnih kazi ■ Meinil Diilcnc TolmaC li kiveiir.kcmu zakoniku kraljevine Jnwstavijc, Ljubljana 1929, str 10(i Trav lam, sir, 10K. 1'rav lam, sir. 109 2fc Članki in razprave ARHIVI XVII 1994 jc kazenski zakon poznal tudi dve stranski kužni 'Zgnbo častnih prav.e in /gubo službe (§ 15 k.z.\ Izguba čustnili pravic jc pomenila "/gubo pra vit do državne, :ti drvpc ir.vnc službe kol cer-kvcnc občinske sreske, o 'astne slir/bc ali javnega pokiiea, kamor so Stck poklic odvetnika, notarja, zdravrika, lekarnarja, babice, ravnatelja m učitelja privatndi šol s pra i ec javnosti. Pome n'ia ic izgubo pravic do akademskih "dosto-lanstev", odlikovani in drugih javnih "polastil"; glasovanja v javnih zadevali; 7 izgubo časlrlh pravic so bile izgubljene pravice volili ali biti izvoljen in izvrševati druge pol i ličili pravi-ec (§ 4? k z). Le pr. smrtni obsodb- in obsodbi na robno, daljšo od petih let, je izreklo sodišče trn, no izgubo časi ni h pra' ic, v vseh drugih primerili jc bila izguba le začasna, m sicer je trajala pr' obsodbi na rob:jo do pctib let od enega do petih let, pri obsodb na zatočenje /a čas prestajanja kazn in pn obsodbi na strogi zapor m ;c bi lo to zahtevano v zakonu pa od enega do treh let. Razen tega je moralo sodišče pri vsaki obsodbi nad šest mcseccv strogega zapora izreči izgubo državne ali druge 'avne službe, smelo pa je to storiti tudi v drugih priucrih. Glavna kazen seje izrekala samostojno, stranska pa le dodatno h glavn; k a/.ni.10 Razen kaznovanja jc poznal kazenski zakon tudi vnmostne odredhe, takrat imenovane ocnvalnc odredbe, Sodišče j c torej razen kazni lahko odredile varnostno sredstvo (oeuvalno sredstvo), in sicer poleg kazni ali, kjer jc zakon lo posebej določal, samostojno, Pravna podlaga za varnostne ukrepe je bih storilčeva nevarnost za družbo, cilj pa njegovo poboljš.uijc.11 Ta sredstva ic zakon izrecno navedel v ij 50: "pndrzba pc prestari kazni: uddaja v prisilno delavnico; odoaja v zavod za zdravljenje al za čuvanje, oddaja v zavod za zdravljenje pijancev, prepoved zahajati v krčmo; zaštitn» nadzor; i/gan; prepoved izvrševati poklicali obrt in odvzem izvestnih predmetov". Zakon jc dal sodisču zelo široko pooblastilo, da stori'cu odmeri kazen (dede na stopnje njegove kazenske odgovornost., in jc navedel ic oko liščinec ki naj jih sodišče pri določanju kazni posebej upošteva, ne dr. bi določil, katere teh okoliščin mora sodišče štet- za olajševalne in katere za oblcževalne nevamcsl za družbeni red zaradi storilčeve hudodelske miselnosti (orig. zločinske nagnjenosti); nagib, iz. katerega jt Jo dejanje siorcno; namen dejanja; neposredni "podnel" k izvršiti i dejanja; prc;šnjc storilčevo živl|enjc n njegove osebne in gospodarske nizir.erc; mera uvidevnosti; poslediea in storilčevo obnašanje po storjenem dejanju 70 k.z). Zakon jc vseboval določbe za omilitev knzni {§§ 71,72 73 k.z.) in prav taki) za pnostntev kn/iii. Poznal je Iri -ilop Pr«v lam. str. 118. 119. 10 Prav lam, str. 106. 11 Prav lam, str. lOii 122. nje omilitve. Kadar jc sodišče ugotovilo, da ob stoji ena ali več okoliščin, zaradi katerih |jc mogoče kazen omilili, jc lahko izrekle milejšo vrsto kazni, kot jc bila zagrožena; kadar ga |jc zakon iz.rceno pooblastil omiliti kazen "po svobodni oceni", jc lahko izrekle nižjo kazen od za groženc ali iiMcišo vrsto kazn*- v "posebno lahkili primerili" pa ie lahko storilca celo opre slilo kazni. Kadar ie zakon dovoljeval sodišču zbirali med več vrstami kaz .i, je na izrek strožic vplival nečasln: nagib ali hud lbni storilčev zna čaj fij 74 k.z ), V "posebno ležkih primerih", ki jih jc zakon izrecno določil, je lahko sodišče iZicklo oslrcjso vrslo in mero ka^ni od pred-pNanc (i; 75 k.z.) Prav iako jc b;l "povratek" h kaznivemu dcianju vzrok za strožje kaznovanje (t; 76 k.z.). Kadar je storilec prekrši, z enim d ijaiiicm več zakonskih prednisov ali večkrat isti predpis, se |c kazen odredila glede na mijstrožl predpis (idealni stck) 1 Pfc] Kadar pa jc sHrilJg storil več kaznivih dejanj, ki so sodila skupaj (realni stek), pa se jc kazen odmerila tako, da seje najtežja zagrožena kazen poostrila (i? (>3 k,z.). Prnvien do pregona je zastarala nri zlo Činstvih, za katera ie bila predpisana smrtna kazen al1 dosmrtna faSjjiJ v dvajsetih ietih po storuv kaznivega dejanji, v petnajstih letih pr: z.ločmstvili, za katera je predpisana p-ostoslna kazc.ii do dvajset let, deset let pri ostalih zlo činstvih ter pet let pri težjih in dve leti pri la>jih prestopkih (S 7fl k.z.). Pri že pravnomočno raz soj en1i h kaznivih dejanjih pa jc lahko zastarala pravic,'i izvršitve kazni, in sicer nri smrtni k,izni iji dosmrtni rob i j i čez petindvajset Icl, pri robiji in za točenj 11 nad deset IcJ čez petnajst let; pod deset let čez petnajst iet; pn strogim zaporu in zaporu nad eno leto čez pet let ter v vseh, ostalih pn merili čez dve leti (!;■ 81 k.z.). Kazniv jc bil nidi paskns kaznivega dejanja in sicer Sri zloeinstvih vedno, pri prestopkih pa let kadar je zakon to izrecno določil 31 k.z..). Sodišče je smelo, v določen h primerih pa celo moralo, stoi 11 ca kaznovat nilcjc (ti 32 k.z ). Krivda za naklepno storjeno kaznivo dejanje ni zadela le neposredndi storilcev, temveč (udi naptljevalce in poningače, ki so delovali naklepno (§ 34 k.z ). NapePevalec jc bil tista oseba, ki je drugega zavedla «li napeljala, da ie sloni kaznivo oeiianjc in lorej kaznivega dejanja ni storila, ga jc pa povzročila; pomagač p,i listi, ki jc kakorkoli pomagal p», /vršili kaznivega dejanja. Pri napeljevanju in pomoči za izvršitev kaznivega dejanja j z maionjarnosti 'e zakon napeljeva Ica m pomočrika cclo določil za glavnega storilca kaznivega dejanja jjf 34 k.z.). Kdor e storilcu pomag.il po storjenem kaznivem dejanju, pa je storil samostojno kaznivo dejanje: "pr>dpo-inoč zločincem, ki so na prostost/ (ij 141 k.z); 'podpomoč zapri m zločincem' (t= 142 k.z.) ali 'p/ik 1 vanje stvari ali kazni 'ih dejanj" {'§ l3j aiümv] xv]] 1994 Članki ,n razprave 45 k.z.). Kazenski zakon je uvedel tudi institut popil iiiu ulisodhe (i5-fiS k.z.). Pri iriiCiših obsodbah (strerr zapor do šesTli meseccv ali zapor do enega let» ali denarno kazen) ¡c laliko sodišče s soului odložilo izvršitev kaziii, kadar jc bilo pričakovati da se bo nbsiijcncc tudi brez izvršitve obsodbe vzdrževal .zvrSevanja kaznivih dejani. Obsojence torej ri bil kaznovan, če v pre-izkjEbi dobi (1-5 let) n: storil novega kaznivega d' jama. Določbe o iiiladnleinili storilcih kaznivih dejani jc zakon vseboval v i; 14 :n §§ 2fi-30. Otroci, ki Šc niso izpolnil1 štirinajst let, niso Ji!i kazensko odgovorni. Sodišče jib jc le izročilo staršem, varuhom, skrbnikom ali šolskemu oblastvu v kaznovanje, skrbstvo i.i nadzor n v IcžjiJi pri merili, ko tu ni bilo pričakova-i uspeha, za-vodn ali primerni rodbini. Zoper zrele mlajša malo-letnike, k: so dopolni li štirinajst let, a šc r.tsc bili stari sedemnajst let, jc sodišče izreklo, če ni bilo potrebno vzgajanja ;;!i poboljšcviinje, bodisi ukor bodisi "odpust na preskušnjo" za ti ob o tir, enega leta. "Mlai.;ih malolctnikov" se ni smelo kaznovati, ee niso mogli razumeli narave ■ n pomena svojega dejanja ali pa niso imeli svoidi ravnanj v oblasti. Izročiti jih jc bilo staršem, varuhom, skrbnikom ali drugim v kaznovanje, nadzor in skrb "Starejši malulciniki". ki so žc ¡muli se demnajst, a še ne enaindvajset let, so se kaznovali pc. nekoliko drugačnih pravilih kot odrasli. Zaradi kaznivega dejania, za katero je zakon zagrozi smrtno kazen aii dosmrtno robi ¡o, se je kaznoval v robijo ¡'li /atočenjem najmanj sedmih let: za kaznivo dejanje, za katero je- zakon predpisal katerokoli prosloslno kazen, sodišče na eni slrani ni liilo vezano na spodnjo mejo zagrožene kazni za listo ka/.nivu dejanje zagrožene kazni m na drugi strani ni smelo izreči več kot deset let rob-jC ali zatočenja. Radarje hi,o potrebno kazen oniniti, je smelo sodišče izreči namesto robijc aii zaločenja strogi zapor ali zapor. Kazenski zakon v posebnem delu vsebuje določbe za sedcmna;sl skupili knznivili dejanj, ki jih bomo navedli k.ir v lakralncm izrazoslovju s;j so tudi danes razumi,ivij 1. Kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev (i^ 91-12fi k.?.) 2, Kazniva dejania zop-,r državno oblastvo 127- 134 k.z.) Kazniva dejanja zoper pravosodic ((;$ 135153 k.z,) 4. Kazniv;i dejanja zoper javni mir in red ((;(; 154 Ififi k.z.) 5 K;iznivii dejaiva zoper življenje in telo ({¡i; Ki7 18tl k.z ) (1. Kazniva dejanja zoper občno varnost ljudi in imovine I k.z.) 7 Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila (§!; 2(M-213 k.z.) 8 Naprnvljanje lažnih listin in mer ((;(; 214-233 k.z.) 9, Napravljanje lažnega denarh 234-241 k. ) ID.Kazniva dejania zoper osebno piostos: in vnr-nosl 242-250 k.z.,) 1 l.Kršenie ETjih" lajnosti 251-253 k.z ) 12.Kaz.mva dejanja zoper občno zdravja (§(; 2542 (i 8 k.z.) 13.Kazniva dejanja zoper |