54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 LATINSKI NAPIS NA STUDENCU POD GRADOM OB SODARSKI STEZI SILVESTER KOPRIVA Nat Gornjem trgu v Ljubljani je ob cerkvi sv. Florijana dostop na Grad, od koder je speljana Ulica na Grad, ki pri hiši št. 4 ostro zavije levo navzgor po pobočju proti severo- zahodu. Na pročelju te hiše je lepa freska v okviru od štuka. Slika predstavlja Devico Marijo z Detetom, Janeza Krstnika in moža v duhovniškem oblačilu D. J. s palmovo veji- co v rokah. Fresko je izdelali slikar in restav- rator Izidor Mole po originalu baročnega sli- karja Valentina Metzingerja iz prve polovice 18. stoletja. Original so sneli s pročelja in je sedaj v muzeju. Tukaj se odcepi od Ulice na Grad Sodarska steza, ki kmalu zavije na desno po hribu proti jugovzhodu. Proti koncu te steze, kjer je se- daj lepa vila, ali morda nekoliko niže, naj bi v Stari Ljubljani stanoval mestni krvnik. Prav na oglu v tem zavoju je v hrib zgrajen studenec; to je obokana, kak meter in pol dolga vdolbna višine odraslega človeka. Iz- pod hriba priteka, voda iz cevi ob daljšem de- ževju ali kadar se topi sneg, in po tlakova- nem dnu odteka v zemljo. Na kamnitih pod- bojih s preklado je arhitrav iz dveh plošč, nad tem pa marmorni nastavek, trikotna plošča, ki je na vrhu odbita in jo prekriva grmičevje in drugo rastlinje. Vhod je zadelan s starimi že nalomlj enimi deskami, tako da se lahko vidi v notranjost. Ce odmaknemo s trikotnega nastavka rastlinje, se pokaže zelo lepo izde- lan latinski napis v štirih vrsticah: RENO : I SUB : | D : M : C : SUP : E : D : H :| INF : [CIT :] tj.: Reno subter, Deus me creavit supra, eius donum hauri infra. Pritekam (ven, na dan) zdolaj, Bog me je ustvar.l zgoraj, njegov dar zajemi spodaj. Vse štiri vrstice so do milimetra natančno simetrično razporejene druga pod drugo: RENO: je zgoraj v sredini pod odlomi j enim vrhom, pod RENO: je v sredini SUB:, v tretji najdaljši vrstici pride SUP: točno pod SUB:, INF: pa je v levo pod M:C:. Ce naj bi bila tu simetrija dosledno izpeljana, bi mora- le biti tudi desno pod :E:D: tri črke, a na tem mestu je plošča močno odrgnjena in proti oglu okrušena. Ce pa natančno pogledamo, se res vidijo (zlasti na fotografskem posnetku — foto Marijan Paternoster) sledovi večje črke C, posebno zgornji lok, in pod D: neko- liko niže vodoravna črtica. Iz tega sledi povsem zanesljivo, da so bile pod :E:D: tudi tri črke, in sicer najverjetneje CIT: (civitias, mesto); mesto je torej dalo napraviti ta stu- denec s tem res imenitnim, domiselnim in le- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 55 Latinski napis na studencu ob Sodarski stezi pim napisom. Možne bi bile tudi črke C:L:F: (civitias Lahacensis fecit — naprav.lo mesto Ljubljana), vendar ta domneva odpade, ker ni prav nobenih sledov vmesnih pik (punkta- cije), pa tudi omemba Lahacensis tu ne bi bila potrebna; razen tega bi bilo to tudi proti po- polni izvedbi simetrije, kajti tudi tu na desni strani mora biti na tri črke skrajšana beseda (CIT:), tako kot je na levi strani napisne plošče (INF:). Nadalje vidimo, da so začetne črke v vsaki vrsti od drugih črk nekoliko višje (R S D I), V četrti vrsti je, kakor se še dobro vidi, višja tudi črka C, ker tvori sku- pino zase kot pojasnilo k napisu. Možne bi bi- le tudi še črke: C:P:E: communi pecunia erectum, postavljeno s skupnim denarjem. V tem primeru bi morale biti pike (oz. dvopič- ja), katerih sledovi pa niso vidni, pač pa je širina te skupine treh črk večja kot širina treh črk na levi strani, kar bi morda vseeno kazalo na to, da so bile prisotne pike. Ta studenec, sicer važen objekt, pa ni tako velik, da bi se moral izrecno poudariti tak način kritja stroškov. Pisec teh vrstic je odkril ta studenec z napisom na svojih pohodih in sprehodih po Ljubljani, zlasti pri iskanju latinskih napisov, pa tudi zato, da bi mesto čim bolj spoznal v njegovih manj znanih podrobnostih in zani- mivostih. Pisec tudi ni nikjer zasledil napisa ali omembe tega studenca niti napisa na njem, ni pa izključeno, da je vendarle o tem nekje kaj zapisanega. V tem primeru bi bilo zanimivo zvedeti, kako je tisti poročevalec prevedel celotni napis. Ta studenec naj bi prebivalci po bližini krvnikovega stanovanja imenovali krvnikov studenec. Pisec je zvedel za to iz članka Bra- nimira Kozinca v Ljubljanskem dnevniku z dne 31. julija 1953. Tam piše tole: »Studenec j ima vodo, ker pa ga nihče ne uporablja, je j zaprt. Zanimiv je latinski napis na marmor- ] nem nastavku nad vrati: Nympha fontis cms-j tos, salvum te, hospes, iubet. Sitis? Tuam, \ gratus deae, salutem liha! Nimfa, varuhinja j Odbijač (vogelni kamen) na oglu Gornjega trga in ulice na grad 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 studenca, ti želi zdravja. Si žejen? Hvaležen boginji, pij za svoje zdravje! Pisec je bil presenečen, saj je videl na So- darski stezi studenec z drugim napisom, ne pa s temle ki ga navaja Kozinc. Tu je možno dvoje: ali je bil na tem mestu starejši napis, pred tem sedanjim, ali pa je bil ta napis na kakem drugem vodnjaku. Pisec je poizvedo- val pri stanovalcih bližnjih hiš in izvedel, da je res bil obsežen vodnjak na prostoru, kjer je sedaj otroški vrtec zadaj za florjansko cerkvijo pod škarpo hiše št. 6 na Sodarski stezi. Vodnjak je bil zasut že pred gradnjo vrtca. Skoraj gotovo je, da je bil to krvnikov vodnjak z navedenim napisom na marmor- nem nastavku, ki pa ni ohranjen oz. so ga verjetno že nekje uporabili pri zidavi. Lahko pa je bil napis Nympha... še na kakem dru- gem studencu, saj so stanovalci povedali tudi to, da je bilo tu v bližini več takih studencev in vodnjakov. Naj omenimo tu razen navedenih napisov še dve zanimivosti. Ogelna hiša ob obgrajski vrsti na Gornjem trgu in na začetku Ulice na Grad ima ogelni pomol na konzolah, pod njim pa je odbijač (vogelnik), nekoč bal- konska konzola, s plitko izklesano glavo in likovnimi okraski ob straneh. Pod glavo je napis v starinski nemščini in letnica 1668. Napis »Delaj pravično, ne boj se nikogar!« je verjetno geslo takratnega župana Gabrijela Ederja, ki je dal na svoje stroške zgraditi zvonik pri cerkvi sv. Florijana, kot nam pove napis na spominski plošči vzidani v stolpu nad vodnjakom. V obgrajski vrsti so na Gornjem trgu hiši št. 15 vzidali portal nekdanjega ljubljanskega liceja na Vodnikovem trgu. (Milan Valant, Zgodovina najstarejše Ljubljane [Šentjako- ba], Ljubljana 1972). Skozi ta portal so hodili V. Vodnik, A. T. Linhart, F. Prešeren in mno- gi drugi znameniti Slovenci. Licejsko poslop- je so v letih 1902-3 podrli, ker je bilo od potresa močno poškodovano; na njegovem mestu je nastal današnji živilski trg.