----- 22 ----- Dopisi. Iz Materije na Goriškem 15. pros. — Ne da bi kratili komu hvale, ki jo zasluži, ampak le zato, da se resnica prav spozna, naj popravimo dopis „iz Materije" v 1. listu „Novic" tako-le: Sadna drevesa, ki okoli Brezovice in Materije stoje, so večidel že okoli 8 let stara, toraj po skrbi prednikov omenjenih dveh gospodov večidel posajena; s tem pa nočem tajiti, da je bil gosp. Koželj marljiv za sadjerejo in da naš gosp. faj-mošter so skrben dušen oče svojim faranom; al to se nam dozdeva, da oni dopis je meril bolj na to, da se župan hvali. Njemu pa ne moremo nikakoršne hvale peti; saj smo mu to dosti očitno razodeli s tem, da ga, ko je bila 28. in 29. grudna u. 1. nova volitev občinskega starešinstva, nismo več volili ne za odbornika in ne za namestnika. Mi smo odkritosrčni ljudje, in zato smo mu v obraz rekli, da ne maramo za-nj , ker je „votli nemškutar". Naša občina je velika, šteje 26 sosesk in okoli 6000 duš; zato moramo skrbeti, da si volimo može, kteri za nas skrbijo in ne zase, in za nas bolje delajo nego lahončeki in nemškutarčeki. Za nj tedaj ne maramo, če tudi mu vlada gre na roko. Napravil je sicer g. Kastelec zoper volitev pritožbo na deželno vlado v Trst, prose, da bi vlada zavrgla volitev , češ , da drugi pot mu morebiti bolj po sreči gre. Nadjamo se pa, da si. vlada ne bode njegovih vgovorov poslušala, in da se ne bode dotaknila pravic, ki jih ima vsak volilec, da voli po svoji vednosti in vesti. Ako bi vlada zavrgla našo volitev, potem naj gre pa rakom žvižgat avtonomija občin! — Temu sitnemu pisanju naj Vam dodamo še to, da tudi tukaj pripravljamo čitalnico. Večina volilcev in faranov Brezo-viških in Materijskih. Vipava 13. jan. (Vinorejska šola in sadjereja.) Radostnega srca smo v predzadnjih „Novicah" brali, da je grof Lan ti er i vipavski svojo grajščino z obilnimi nogradi na Slapu, pol ure od Vipave, brezplačno za vinorejsko šolo blagovolil ponuditi. Ker pa vsakdo ve, da samo poslopje z vinogradi še ni šola, smo mislili, da vinorejska in sadjerejna šola ne bode še tako kmalu belega dne zagledala. Toda človek misli, umni župani pa obrnejo. 13. dan t. m. so zbrani župani skoraj enoglasno sklenili, da jih je volja to šolo z denarnimi močmi podpirati, kajti korist take šole je očividna. Po tem takem je vinorejska šola skoro že gotova, od ktere Vipavci mnogo koristi in zelo zaželjeno povzdigo domačega vina pričakujemo. Kdor za ljudsko omiko in po njej za blagostan domači v eni ali drugi reči skrbi, ta je časti vreden, zatorej: slava županom vipavske doline! — V lanskih „Novicah" je A. Z. korist sad-jereje živo priporočal; med drugim je tudi Vipavec k sadjereji vnemati skušal. Hvala mu! Imenovani spis je pa vendar tudi govoril kakor da bi v Vipavi še nobene sadjerejne šole ne bilo in kakor da bi sadjereja nam neznana bila. To pa ni tako. Že preteklo zimo je gori imenovani grof Lanthieri tisoče doma iz pesek izrejenih jabelk in hrušek požlahnil in v lepi izgled vsej dolini v sadjerejno šolo posadil. Med drugimi zasluži tudi g. Dragotin Dolenec, tukajšnji krčmar, očitno pohvalo; tudi on ima več sto cepljenih hrušek in jabelk v svoji drevesnici, iz ktere jih je preteklo spomlad veliko prodal in jih še veliko več na novo počepih Iz tega se razvidi, da Vipavci korist sadjereje spoznamo in da se bo v malo letih povzdignila, ako je star pregovor resničen: „izgledi vlečejo\a Iz Idrije 16. januarja. (Volitev deželnega poslanca) imamo prihodnjo sabo to dopoldne. Kolikor nas je domoljubov, vsi enoglasno bomo volili visokocenjenega gosp. Lipolda, kajti prav po tej novi volitvi hočemo mu pred svetom podati popolno zaupnico za postopanje njegovo v zadnjem deželnem zboru. Da Hoch-telnovi stranki ni bilo to všeč, to dobro vemo; al resnična je prislovica „allen gefallen ist schlimm". Hoch-telnova stranka ni naše gore list, mi pa potrebujemo moža za svojega poslanca, kteri se zaveda, da v Idriji biva narod slovenski, ki ni sovražnik nemškemu jeziku, al omike želi po tisti poti, ktera je naravna vsakemu narodu — po poti maternega jezika, in ki zavarovane hoče imeti svete mu narodne pravice. Nadjamo se pa tudi, da gosp. Lipold drage volje sprejme novo volitev, kajti — saj tako si mi mislimo — milo čutilo in ponos mora to biti možu, ki dela na javnem polji zastopa deželnega, ako volilci, ko se je odpovedal poslanstvu, ga zopet volijo. Nadjamo se tedaj, da prihodnjim „No- 23 ViVam" moram poročati, da je gosp. Lipold zopet naš anec. — Slišali ste menda že, da g. Hoehtel gre ^° c k. notarja v Ljutomer. Mi ne tajimo, da je kot župan to ali uno storil za mesto in da posebno njegova "tirna" zmiraj zvonec nosi po nemških časnikih. Al roka roko umiva; saj si je tudi on v našem kraji kaj prislužil Ljutomerci so vrli Slovenci in ne marajo za nemško kulturo, gosp. Hoehtel, je tedaj ondi ne bode veliko spečal. Iz Šenčurja 12. pros. {Odprto pisemce gospodu Derbicu c. k. okrajnemu glavarju v Kranji, s ponižno vrosnjo ' da ga tudi slavna c. k. deželna vlada na znanje Visokorodni gospod! Z današnjim dnevom sta pretekla ravno dva meseca, ko smo po tastni želji županovi in Vaši uradni dovolitvi tu v Senčurji 12. novembra minulega leta volili nov odbor občinski, nai bi potem iz njega novega župana dobili. Potrdili ste Vi to volitev iz početka s tem, da ste zaukazali, naj dojde najstarejši novoizvoljeni občinski odbornik do Vas v Kranj, da boste pogovorivši se ž njim določili