..Zrušimo organizacijo! li O d g o v o r »U 5 i t e 1 j skcmuTov a r i š u«. »V41. števiiki »Učit. Tovariša« odgovarja člankar Mirče Kozin tovarišu Mt-dveščeku, ker se ie slednji drznil izreči vodstvu LJJU, pov. Ljubljana ostro kritiko, oz. grajo. Po ideologiji tega sobrata bi morala biti kritika vse lepša, vse milejša. Res težke so bile besede, toda upravičene. Milejša kritika je bila na mestu le pred leti. Sedaj pa, ko se vse ruši, ko nimamo v resnici pokazati nobenega pravega uspeha naše organizacije, razun nekaterih ustanov. katere služijo le izvoljenim, sedaj pač človek težko izbira primerne izraze! In tov. Medvešček ni bil v Šoštanju osamljen! To je laž. kajti marsikateri ie na tihem soglašal z nj.im, ni se pa upal na plan, boieč se maščevalne roke! Temboli dobrodošel 1 tak član, kakoršen je B. Medvešček in blagor društvu, kjer biva! Pravite, da je rušiti lažje nego zidati. Kaka pomota in dokaz, da člankar nima vpogleda v soc. življenje! Pomišlite vendar, da je moral vsak javni rušilec, vsak kritik zrušiti v sebi vso konzervativnost, vso udobncst, da je lahko zidati s temeIja! In ko je opravil pri sebi. je stopil na plan in seveda zadcl starine (ne samo po letih, temveč češče po duliu). Sedanji ustroj UJU vendar ne odgovarja duhu časa! To innenje je vseobče in ne samo tovariša Medveščeka in tudi ne saino učiteljstva. Vprašam Vas samo: Kaj nam ie dala organizacijia (in tudi vsa ostala društva) in kaj nam nudi sedai? Kaj je izišlo iz društva, kar bi dvignilo društvo oz. člane? Morda materialne dobr-ine? Kje je pa ettčna in moralna stran društva? Mari so oni etično dobri l.iudje, ki imajo v rokah vodstvo društev? Da, prav ima tov. Medvešček. — Vf niste znali vzgojiti svojih članov v prave čjane, v etično dobre ljudi — zato proč z Vami! Dekadenca naših društev je tu!« »Narodn.i Dnevn.«. št. 229, 3. XI. 1925. H. K. Nekai Ijudi ie. ki iim ni znana borba in razvoj naše organizacije za osnovanie velike edinstvene državne organizacije učiteljstva. ki iim ni znana borba za podržavljenje učiteljstva. za znižanje služibene dobe od 40 na 32 službehih let, ki jim niso znani uspehi organizacije za p-rvo zvišanje in izenačenje plač učiteljstva v naši državi. ki jim ni znana borba za unešenje učiteljstva v čtnov-niški zakon. ki jim ni znana borba za uvrstitev učiteljstva po razvrstilni uredbi, da je učiteljstvo edina stroka med drž. uradniki. ki itna avtotnatično napredovanje. kar ie neprecenljive vrednosti, ki jim ni znana še nedobojevana borba organizacije za uveljavljenje pravnih. materijalnih in kulturnih zahtev učiteljstva v šolskem zakonu itd., itd. Prišli so pozneje, se vsedli na mehko in si nadeli devizo, da zrušijo vse! UJU so presojali po čilankih, ki so jih brezglavi elementi. po subjektivnem naziranju. objavljali v tržaškem »Učiteljskem listu«. Zaeetek in konec ter vzor vse organizacije je bilo le delo »Učiteljske zveze« v Julijski krajini pod njihovo ero. Na UJU gledajo s prezirljivim zastnehovanjem, ne oziraje se na razmere. ki vladajo tam in tu. Prcžeti komunističnih nazorov in rušilnega duha, ki hoče biti rušilec nacionalne države v Italiji in pod vtisom fašistovske rušilne metode, ki hoče le na na* silno ustvarjenih razvalinah graditi svojo »novo tvorbo«, hočejo uporabljati iste me" tode sedaj v naši državi in samo rušiti, ne da bi samo enkrat povedali. kai hočeio zgraditi novega in kai postaviti mesto tega. kar podirajo. V izobraževalnih te5aji!h pri Sv. Luciji so se nalezli poleg ddbrega tudi komunistienega rušilnega duha, ki ie bil morda dobra metoda za samoohranitev v Italiji in sedaj hočejo istega duha zasejati tu med učiteljstvo, kot edino zveličavno in primerno sredstvo za ozdravljenje vseh razmer tudi v naši državi. Dolgo smo rnolčali, toda danes moramo povedati javno: da jim ni za stanuvsko vzgojo in kulturno izobrazbo, teinveč jim je gornja tendenca prva, ki jo zasledujejo pri vsem svojem delu. Učiteljski pevski zbor je v Julijski krajini velikega pomena, ker kulturno dviga in nacionalno ohranjuje naš živelj v Italiji. Tudi to prosflašaio kat univerzalno sredstvo za ozdravljenje razrner med učiteljstvom v naši državi, ne oziraje se pri tem na razmere in potrebe tu in tam. Veliko gonjo.uprizarjajo napram vodstvu organizacije. češ, da iim ni izvedla iega za sedaj se lahko odložljivega sredstva za učiteljsko organizacijo v naši državi in da ie dala to univerzalno sredstvo proti vsemu" nezadovoljstvu v učiteljskih vrstah v naši državi iz rok — »Društvu učiteljev glasbe«. Ne ujpoštevačo rpa pri tem, da se je s tem izvršila le razbremenitev in se je izvedel le princip delitve dela. ker so 5lani »Društva učiteljev glasbe« — ki so povečini tudi člani UJU — prevzeli veliko breme nase; da se ie .s tem tudi gmotno razbremenilo UJLI, ker bodo 5lani »Društva učiteijev glasbe« žrtvovali čas. predavanja itd. ob svoji požrtvovalnosti brezplačno učiteljskemu pevskemu zboru. Učiteljski pevski zbor 'pa bo ostal vseeno u5iteljski ter bo dvigal tudi ugled članov UJU, ki bo lahko drugam posvečalo svojo. že itak na malo število aktivnih delavcev omejeno energijo in sile. Ne upoštevajc, da ie pevski z'bor sedaj v strokovnih rokah, kar je edino pravilno. Nočejo upoštevati, da dokler nimamo osigurane splošne trdne baze, t. j. ustalitve prosvetnih raz-mer s šolskim zakcnom, na kateri se bo šelc lahko organizacija posvetila drugim vprašanjem — se mora organizacija posvečati v Drvi vrsti tem vprašanjem. Prvo je dobra baza, za katero se sedaj borimo, da nas ne bodo potem vedno znova vznemirjala pravna vprašanja, na tei šele bomo lahkko potem mirno delali za kulturno in gcspodarsko povzdigo našega stanu in za socialni ugled učiteljstva. Manjvredni so jim tudi naši listi! Vzor iim je »Učtteljski list« v Trstu. ki ima -povečini :pedagoško šolsko vsebino. V svoji kratkovidnosti pa prezrejo, da imamo pri nas višje organrziran tisk in za i)rosvetno - šolska vprašanja špecialen list »Popotnik«. Ne pojmujejo naloge stanovsko-politiškega lista, kot prvovrstno oreanizacnega glasila, stanovsko borbenega glasila in tudi menda hotoma prezro sistematično delo za vzgojo mladine z mladinskim listom »Zvoncek«, organizačnim glasilom prosvelnega dela »Prosveta« in organizačnim glasilom za temeljito. sistematično vzgojo stanovskega naraščaja »Učiteljsko Omladino«. Vse to jim je — nič! Njihovo pozitivno delo pa je, ako se jih Dri okrajnih društvih postavi v izobraževalni ali orosvetni odsek, da tam kai ustvarijo in pokažejo. da se ob koncu sezije izgovarjajo na pov. .UJU, »da zato niso nič delali in naredili. ker tudi pov. UJU ni nič delalo in ker niso imeli nobene opore v centralnih odsekih«. dasi je niti niso iskali, niti pri teh odsekih sodfelovali niti skušali dvigniti. Pozitivno njihovo delo ie tudi to, da pridejo k zborom, kadar imajo upanje, da bodo kaj zrušili, ni jih pa k nadaljnim sejam, ko ie treba delati, graditi. Rušiti ie prvi in zadn.ii njihov program. ki so ga dosedaj javno objavili in ga javno proklamirajo! Najžalostnejše pa je to, da morajo radi njihovega razdiralnega dela po nedolžnem trpeti drugi, kajti javno rrenenje učiteljstva in merodajnih faktoriev ter razpoloženje se ie pričelo obračati proti temu. kar prihaia iz Primorja z nekim nezauipatijem. Zato smo morali izpregovoriti javno, radi one ogromne večine, ki je tudi iz Primorja in sigurno ne soglaša z njimi, na katero pada do krivici tudi senca tega zla, ker se je pričela sodba preveč pavšalirati. Zabraniti moramo, da radi posameznih ne bodo trpeli vsi, in da radi njihovega brezglavega početja ne bodo trpeli oni, ki bodo po sili razmer tudi v bodoce primorani zateči se v našo državo. Če kdo. pa organizacije ne bodo pustili rušiti oni, ki so jo pomagali graditi in so jo zgradili!