Višje šole. (Iz govora dr. K o r o š c a v proračunskem odseku.) V soji proračunskega odseka dne 26, niarca je driavni poslanec dr. K o r o š e c o višjih šolah med drugim sledeče izvajal: Na dnevnem redu je razprava o visokih šolah. Kot aastopnik kmečkega stanu se hočem vsled tega pečati e poljedelsko visoko šolo. Z veseljeni pozdravIjam, da se ustanovl na tem zavodu dvelotna šola za zadružništvo. Vendar naj ta, uvedba ne ovira "u&ne uprave, da •.zveže s trgovsko šolo v Ljubljani fiidi Šolo za zadružništvo, kakor jo imajo Nempi v Darmsfadtu. Ob tej priliki naj oinenim, da sicer uioji so- mišljeniki na Kranjskein strme po višji trgovinski šoli kot po najvišjem cilju na tem šoisltem polju, n sg preprioanja, da bi taka šola sedaj Slovencem ne hasnila toliko kakor šola z dveletnim šolskim obis- koni. Strokovnjaki, nemški in ceški, trde, da take uižje išole zadostujejo celo pri njih za GO odstotkov vseta trgovskih podjet-lj. Na višji trgovski šoli bi mi >)rj sedanjih našLh narodno-gospodarskih razaierah izgojevali moci za drnge narode, doma bi uftenci ne naSli mest. Iz praktičnih ozlrov povdarjam torej za sedaj potrebo nižje trgovske šole,, v (bodočnosti se- •veda se nam bode morala ugoditi tudi zabteva po višji laki šoli, Vse ob svojem času v istinito korist narcda. Mi Slovenci potrebujemo zadružniško šolo po vzoreu darmstadtske prav mujno. Dveletna šola na poljeHelski visoki šoli nc more ustrezati našim praktičnim zahtevam. V Darmstadtu pa se itak pritožujejo Nemci, da jini Avstrijci zavzamtemo polovico prostorov. T<udi mi Slovenci poSiljamo tje ljudi, ki se hoSejo posvetiti zadružništvu. Toda Studije. v inozemstvu so nam predrage, mi (pa pri naSeni krasno razvitem zadnižnižtvu potrebujemo vedno novili iwd.L Veliko važnost polagam na to, da 'so taka zadružiiiška šola nasloni na trgovsko šolo. Nikakor ne podcenjujem važnosti gospoda-rsko-tehnifjne izobraabe za zadružništvo, toda našemu zadmžništvu manjka danes posebno trgovsko izobraženih voditeijevs Veliko polomov mora zadružništvo v Avstriji prcsiati ravno zaradi tega, ker nmn*jka pri zadnižni^ko-strokovni ¦ izobrazbi trterovske primesi. Jugoslovansko vseučilišče. Ziiana je želja Slovencev po lastnem. vseufiilišču. Mi Slovenci, čeprav smo maloštevilni, koprnimo po višji izobra^bi, po prosveti. V (em noftemo -za-ostafi za nobenim narodom. Hočemo se kulturelno (prosvetno) razvijati, kulturelno razživeti, kakor drugi narodi. Hočemo sodelovati pri kulturelnih nalogah človeštva. Za to imamo vroče koprnenje, nadarjenost, zmožnost za znanstveno delovanje, manjka nam le zunanje organizacije, kakor, jo podaia vseučllišfie. Kdo je tukaj, ki si upa reči, vsi narodi imajo pravico do takih kulturnib zavodov, le vi Slovenci ne? Nihče! Pripoznajte nain torej tudi v d&Janju to pravico. Vlado pa pozivljamo, da ustvari vse predpogoje ea uresnii5enje naše zahteve. Vseu-žilišče v Zagi-ebu. Sreno željo slovenskega naroda izrekam, da se omogoči študiranje na zagrebški univerzi ¦ (tvseu5iliSČu) tudi Slovencera. Naš jezik in hrvatski jezik ne kažeta "druge razlike, nego dve si izrgdno sorodni narečji. V jeziku torej ne iš<3ite težav, vsak Slovenec razume lirvatski in narobe. V jeziku smo si sorodni kakor po krvi, in jezikovno zjednačenje med obema narodoma je vprašanje časa. Opozarjam pa tudi na to, da je za prospevanje jugoslovanske univerze na slovenskih tleh potreben najožji lnedsebojni stik z Zagrebom, kakor bo tudji zagrebška univerza pri takem stiku se pospela še do višjega razcvita. Niti profesorji niti dijaki ne bodo več navezani na samo eno univerzo, in tekmovanje w znanstvenein delovanju bo basnilo tudi slavi naših avstro-ogrskih univerz. Prepričan sem, da se bo tudi moj tovariš Vukovič izrazil o tej stvari. Nazadiije se govornik priklopi zabtevi krščansko-sosoialnib poslancev po ravnopravnosti za katoliške dijake na naSili univerzah, zahieva pa UiO'. enakopravnost v narodnem ozi.ru za slovenske dijake ter navaja kričeče slučaje, kako.se je slovansko dijaštvo pi*eganjalo od nemškega dijaStva in nemških senatOT.