------    229   ------
-- Tako je prav. Nemški državni kancelar hotel je okolu Podebrada na Češkem nakupiti nekaj posestev, a nikdo ni hotel češkega posestva prodati Nemcu. Slovenci naj v tem oziru posnemajo naše severne brate Čehe.
—   Podrl   se   je   most v   angleški Viktorii.    Petdeset *40seb je ubitih.
NOVICE
—   Visoka starost. V Tiflisu je umrla vdova Urumsija Arutjanova stara 120 let. Starka je bila do zadnjega trenotka prilično krepka ter je opravljala sama vsa gospodinjska dela. Tudi vid je imela take dober, da je mogla šivati brez naočal. Zapustila je dvoje „otrok" v starosti 80 in 72 let.
—   Tiskovne razmere na Hrvatskem. „Obzor" je priobčil prezidijalno okrožnico hrv. bana na vse velike župane, naj store kar mogoče, da bode obisk milenijske razstave iz Hrvatske koUkor mogoče Številen. Sodišče je radi tega ob-javljenja obsodilo urednika „Obzora" na globo 150 gld. list pa na izgubo 250 gld. od kavcije. To so prav perzijske ali abesinske razmere.
—   Jako praktično darilo ob tisoč letnici. V Veliki Kikindi je več let živil stari madjarski pesmik Gustav Laah v nenajboljših finančnih razmerah. Eavnatelj tamošnje hranilnice mu je ob tisoČletnice vrnil menico glasečo za 300 gld., na katero mu je bil posodil 1000 gld. s pristavkom, da mu odpušča svoj dolg, želeč, da tudi drugi upniki isto store. Ta dobrotljivost ravnatelja Eremiena je v toliko dvomljiva, ker od starega pesnika bi najbrž dolga tako ne bi iztirjati mogel, ker ničesar nima.
Velika tatvina. Stanovanje grolinje Scirnaj v Budimu je že nekaj časa pidzno, ker je šla družina na deželo. Ugodno priložnost porabili so tatje, ulomih in ukrali 10.000 gld.
Policijski komisar 6kratni morilec. Nekemu belgijskemu policijskemu komisarju, dokazali se dosedaj poleg več tatvin, šest umorov. Te dni se je hotel on umoriti, a se mu ni posrečilo.
—   Kolera v Egiptu razsaja prav hudo; v Aleksandriji imajo že po več sto bolnikov na dan ; bolezen si je razširila tudi v najlepših delih mesta, med Evropejci. — Vlada dela na vse sile, da bi omejila razširjevanje te morilke.
—   Velika nevihta je bila v Seloviču na Moravskem. Šla je debela toča in nastala je velika povodenj. Škoda je vehka. Tudi nekaj Ijudij je utonilo.
—   Samomor mestnega blagajnika. Minoli petek je mestni blagajnik Milan Popovič v Zemunu peljal se v Surčin. Mej potjo se je vedno razgovarjal z voznikom. Pri Surčinu mu je naročil, naj pelje na desno za vasjo v gozd. Tu je ukazal ustaviti. Sedel se v travo in rekel vozniku, da bi bilo dobro kaj jesti. Uzel je vizitnico. Nanjo nekaj napisal, jo dal v kuvert in zaprl. Dal je pismo vozniku, naj ga nese BudisavljeviČu v vas, in od tam prinese sira, kruha in piva. Budisavljevič je odprl pismo, katero mu je prinesel voznik. V pismo je bilo: „Dragi Mate! Pošljem vam 10 gld. Kupi krsto in pokoplji me." Budisavljevič in voznik sta tekla v gozd in našla Popoviča obešenega. Uzrok samomoru so baje neugodne rodbinske razmere.
—   Žalostne vesti iz Sardinije. Rek: „Umirati od lakote" ni več prazna fraza. Ciniški ljudje trJili so doslej, da s« v „prosvetljenem" XIX. veku ne umira več od lakote. A vendar je neka zemlja na svetu, kjer dandanes ljudje doslovno poginjajo od gladu in ta nesrečna zemlja je — itaHjanski otok Sardinija. Beda je tam tako splošna, da se hranijo pre-stradani ljudje s koreninami in travo, ako jo najdejo, da si vsaj nekoliko potolažijo prazne želodce. O tej trašni bedi pišejo rimski listi: „Beda na Sardiniji pokazuje se od dne do dne strašnejša. Posebnega pomilovanja so vredni roditelji, ki iščejo zaslužka, a ker ga najti ne morejo, hranijo svoje otroke s koreninami. Silne bede posledek so neštevilne tatvine, splošna sprijenost, bankeroti, prodaje na dražbi itd. Povsodi kaže se siromaštvo v najtemnejših barvah". — Nadalje čitamo: „Beda na Siciliji je takšna, da se bojimo opisati jo podrobnnje, kajti utegnilo bi se nam očitati, da pretiravamo. Stara fraza „umirajo ljudje za lakoto", pojavlja se tu v uajžalostneji istini, „ Ljudje res mro od lakote"   — Uboga Italija.
—   Bombe v Parizu. V četrtek in v petek sta v Parizu na najobljudenejšem boulevardu eksplodirali dve bombi. Detonacija je bila strahovita. Ker sta bombi nabiti s smodnikom, se ni zgodila nikaka večja nesreča. Ni dvomi, da so bombi vrgli anarhisti.
Nekoliko o verskem prepričanju Kinley-a. Neki časnik, izhajajoč v Ohio, popisuje tega moža, ki kandiduje za predsednika Zjedinjenih držav, v verskem oziru takole: „Med najrazličnejšimi kandidati republikanske stranke, se zdaj o nobenem toliko ne govori in piše, kakor ravno o Kinleju iz naše države. Ker je gotovo, da si mora predsedniški kandidat mnogo pustiti dopasti, kar se ne želi, zato se tudi o Kinkleju vse mogoče govori. Eeklo se je, da je ud irsko-katoliškega reda Hibernijev. Na to odgovoril je James B. Morow iz Clevelanda, ki najbrže Kinleya zastopa, sledeče: William Kinley je ud metodistovske episkopalne cerkve. Njegovi predstariši in družina so bili za dve sto let protestantje — presbjterianci in metodisti. Baš sedaj je Kinlej blagajnik jedne metodistovske cerkve v Canton, Ohio. Kinley ni ud reda Hibernijev. Toda on je če več let prostozidar, in ud nekaterih skrivnih društev. Dalje je neresnica, da bi bil zasebni tajnik Kinleja, Boyle katoličan; ta je ud protestan?ke episkopalne cerkve,
—  Prvi maj v Ameriki. V Chicagu je bilo zborovalo 300 železniških delavcev, katerih namen je bil, se dogovoriti glede plače. Za nadnormalni čas 8 ur sklenili so zahtevati dvojno plačo, ravno tako plačo zahtevajo za nedelje in praznike med letom. Dve manjši tvrdki, kateri imata na delu 50 delavcev, sta podpisali zahtevo, ostale se pa trdovratno upirajo v to dovoliti. Velik štrajk se obeta. Mir se ni kalil. — V Milwaukee so izdelovalci matrocov po ^vseh oddelkih tovarne za pohištvo v tem mestu, sklepali o povišanju plače. Zahtevajo plačo po načinu onih v Chicagi, ki določuje 5 ct. povišanja pri vsakem kosu. Izdelovalci matrocov spadajo k „ American Federation of Labor." — V Ontarinu so stavbenski delavci, 400 po številu, so začeli ta dan štrajk, ker jim ne dovolijo poboljška namesto dosedanjih 18 na 20 ct. na uro. Delo ustavili so tudi kamnoseki in tako je sedaj tukaj stavbinska obrt popolnoma mrt^a. — V Pottsfield je napovedal velik štrajk unija stavbenskih delavcev, ker so kontraktorji zavrgli predlagani nasvet o deventurnem delavnem Času.
------230   ------