List 42.
Gospodarske stvari.
Zakaj so mora kmetovavec dandanašnji več učiti
in mora več vediti kakor nekdaj.
Ni davno , kar sem slišal nekega sicer pametnega moža mrmrati zoper vse nove naprave in skušnje, ki se v kmetijstvu delajo, in zametovati kmetijske bukve in društva. „Kako moram svoje krave in vole gleštati" ¦— mi pravi — „sam dobro vem ; in koliko pridelka mi njive donašajo , tudi vem , in še bolj kakor marsikdo drugi, da pa niso njive ena k drugi enako rodovitne, mi tudi ni treba praviti. Skrbim pri gospodarstvu v vseh rečeh za pravi red in čednost, redim živino z dobro skrbjo, orjem, vlačim in gnojim polju, kar največ morem, in to mislim, je poglavitna reč pri umnem obdelovanji kmetijstva! Kdor tako ravna in gospodari, sem mu porok, da bo dobro opravil, in skor bi djal bolje, kakor, če po najnovejših skušnjah in kmetijskih mašinah sega,' če po razstavah okrog leta in po novih znajdbah sega, ktere mu nič večega dobička ne donašajo kakor vrlo domače poljsko oskrbovanje po potrjenih pravilih; kdor se iz bukev uči gospodariti, ne bo veliko opravil. Preden se mu le ena skušnja dobro obnese, koliko stroškov in časa mu prizadene ! Jez se od mladosti s kmetijstvom ubijam, trpim in delam dostikrat na pretrganje — pravi na dalje — in imam zmirom opravkov dovelj , da vse od malega do večega opazujem in o pravem času opravim; po vsem tem sem si pri kmetijstvu sto in sto vrlih skušinj pridobil, kterih bi se iz bukev nikdar naučil ne bil. In zdaj bi moral na vrat na nos vse to zavreči, in se v neznanih novih kmetijskih rečeh uriti in može poslušati, kteri morebiti niso še nikdar plužili (orali), ne matike v rokah imeli, živini nikoli pokladali ali gnojnišč oskrbovali; kteri le sem ter tje morda kaj malega vedo, kako se to in to rabi, pa le bolj po vrhu, tega pa, obljubim, da ne vedo, kaj je za me prav, in kaj se z mojim gospodarstvom stika. Da bi mi taki možje učeniki bili, se mi je že večkrat prav za malo zdelo ! Kmetovavec naj ne bo učen mož in prav za prav tudi biti ne more, če hoče svoje opravila popolnoma in prav oskrbovati. Solnce, ki je že v starih časih sijalo, sije še dandanes; veter piše kakor njega dni; živini pokladamo kakor predniki naši, trava in druge rastline rastejo leto za letom vedno enako, — in že veliko tisoč let je bil čas, se za to reč poganjati in premišljevati ali drugače obračati; ravno zato menda ni bilo kmetijsko obdelovanje polja pri naših nekdanjih starih prednikih veliko drugačno, kakor dandanašnje; povsod se mora le tako delati, kakor je kraju primerno in zemlji pristojno , po mojih mislih bo vsak gospodar prav ravnal in dobro opravil,, kteri se omenjenih navad drži in svoje njive pridno in umno obdeluje.    Ali se je
le zdaj celi svet spreobrnil, in natora, ki jo je Bog ustvaril, v sedanjem stoletji drugačna postala V Menim da ne, in ravno zato se ne morem novin poprijeti: prepustim jih drugim, da jih poskusijo; če so dobre, bo za to še zmirom časa dovelj se jih poprijeti in mi ne bodo toliko stroškov prizadjale , kakor onim kmetovav-cem, ki so se jih prvi poprijeli."
Tako je govoril naš gospodar, in res da je imel v lepem redu vse, kar se je le pogledalo ; v hiši, skednji in po hlevu je bila snaga, ravno tako je tudi bilo polje njegovo o pravem času in s pridom obdelano. Samo po sebi se tedaj razume, da je beseda njegova pri ljudeh veliko izdala ; vedli so se po njem, in res bi ne bilo preslabo, če bi se bili vsi, ki so njegovim besedam verjeli, tudi po njem ravnali. Tudi pritrdim, da mož ni neumno govoril, da bi kmet vse stare navade svojih prednikov hipoma opustil in se le novih poprijel. Dostikrat preteče celo leto ali celo po več let, preden se kakošna skušnja do konca izpelje in se spriča, da je reč za kmetijstvo dobra; skušnje se ravnajo po kraji, podnebji, zemlji in po še več druzih rečeh, po gnoji, vremenu itd. Poskusi se kmali kaj; toda če delo ne gre po sreči, je čas in delo zgubljeno, in to naj večkrat, če se skušnja napak dela. Zato spremlja prav za prav gola previdnost kmetovavca že od starih časov, in ravno zato se ravna rad po starem kopitu in je „konservativen. "
Al ravno s tem dostikrat v nevarnost zabrede, da po starem kopitu predeleč stopa. In te napčne poti se je tudi naš gospodar držal, ko je govoril, kar so zgorej slišali naši bravci. On ni trehreči pomislil, ali pa jih še celo vedil ni.                                             (Dal. prih.)
List 44.
Gospodarske stvari.
Razglas gospodarjev,
kteri  so v razstavi ljubljanski bili poplavljeni ali s častnimi pismi ali s srcbcrnimi svetinjami.
(Konec.)
V II. vrsti so biii poljski in vrtni sadeži in drugi kmetijski pridelki in obrtniški izdelki naslednjih gospodarjev poslavljeni s častnimi pismi, namreč :
Gosp. Jožef grof Barbo Waxensteinski, grajšak, za seme svilnih črvičev, kokone, svilo in svilno prejo, kakor tudi za posebno izvrstno marljivost v pospeševanji murbo- in sviloreje na Kranjskem,
-„ Val. Češko, fabrikant v Ljubljani, za koščeno moko, posebno drobno in tudi zastran nizke cene posebnega priporočila vredno, C. k. priv. parni mlin za mnogotero pšenično moko, Gosp. Jožef Dermel, poddružnice kmetijske predstojnik in boštajnski župan, za svilo in pridno pospeševanje murbo- in sviloreje,
„ Kari Gale, posestnik in fabrikant v Ljubljani, za posebno dobri sir,
„ Kari Gre sel, grajščak v Trebnem, za seme svilnih črvičev in prav praktično napravljene lese za svilne črviče, kakor tudi za pridno pospeševanje murbo- in sviloreje,
„ Ludevik vitez Gutmansthal - Benvenuti, grajšak v Radečah itd., za posebno dobri sir švajcarske baze,
„ Anton Homač, oskrbnik fužin v Gradacu in predstojnik metliške kmetijske poddružnice, za lepe poljske in vrtne pridelke in prav pridno pospeševanje murbo- in sviloreje,
„ Anton Jeršan, posestnik na Uncu, za poljske pridelke in vrlo napredovanje v kmetijstvu;
„ Franc Kovšca, posestnik v Planini, za svilo in hvale vredno obnašanje pri murbo- in sviloreji;
„ Janez Kutnar, fajmošter v Boštajnu, za vrtne in poljske pridelke in umno kmetijsko gospodarstvo , Kmetijska poddružnica v Bistrici na Notranjskem , za lepe žitne plemena, svilo in ovčji sir, kakor tudi za marljivo pospeševanje kmetijstva v vseh razdelkih, Kmetijska poddružnica idrijska za posebne lepe žitne plemena in razno vrtnino, kakor tudi za nevtrudljivo pospeševanje kmetijstva,
Kmetijska poddružnica v Radoljci za mnogovrstne vrtne in poljske pridelke, kakor tudi za pridno pospeševanje umnega kmetovanja,
Gosp. Franc Viktor Langer žl. Podgoro, grajšak v Pogančah, za posebno izvrstno turšico, „    A nt. Lakner,   posestnik v Ljubljani,  za svilo
in pridno pospeševanje murbo- in sviloreje; „     Peter Lasnik, posestnik v Ljubljani, za vrtne in poljske pridelke in hvale vredno  marljivost v murbo- in sviloreji, „    Andrej Malic,   posestnik v  Ljubljani,   za izvrstno   peso in druge vrtne  in  poljske pridelke, kakor   tudi   za   marljivo   pospeševanje   umnega kmetovanja, „•   JanezMiiller,  posestnik v Ljubljani, za lepe poljske pridelke in umno kmetovanje, Gospodar Andrej Net v Kokrici, za razne poljske in vrtne pridelke in druge kmetij sko-tehniške izdelke in marljivo pospeševanje murbo- in sviloreje, Gosp. Jožef Rude ž, grajšak v Ribnici, za obilo razstavo lepega žita  in   drugih  poljskih   in   vrtnih pridelkov, „     dr. Jože Orel, posestnik in c. k. notar v Ljubljani,   za obilo razstavo lepih poljskih  pridelkov na ljubljanskem mahu pridelanih in po večletnih skušnjah najbolj potrjenih, ,,    Juri P a j k, posestnik v Ljubljani, za obilo razstavo  izvrstnih žitnih semen,   zelenjavo in druge pridelke iz ljubljanskega maha,   in za umno napredovanje v kmetijstvu, Gospodar Anton Planinecv Boštajnu za lepe žitne
plemena, Gosp. Jože   Saler,   posestnik  v  Ljubljani,   za  lepe pridelke   iz   ljubljanskega  močirja   in   marljivo poljsko obdelovanje, „    dr.  Jožef Savinšek,   grajšak   v   Metliki,   za
lepo seme svilnih črvičev in za kokone, „    Fr. Sam s a,  posestnik   v  Bistrici,   za   izvrstno
svilarstvo, „    Andrej   Sle,   vrtnar v Ribnici,  za kokone in
pridno svilorejo, „    Ferd. S mi d t, posestnik v Šiški,  za obilo razstavo lepega sočivja, „    Fid. Terpinc,   grajšak in fabrikant,   za obilo plemen izvrstnega žita   in   lepih   poljskih pridelkov,   za   posebno   lepo   svilo   in volno jezerskih ovac, kakor tudi za večletno nevtrudljivo pospeševanje  umnega  gospodarjenja   v vseh   oddelkih kmetijskih. Sodniki te vrste se zahvaljujejo vsem razstavnikom, toraj tudi onim,   ki tukaj niso posebno  imenovani ,   in so v razstavo le malo pa vendar le lepih pridelkov poslali,  kakor tukajšnjemu samostanu  čast. oo. frančiškanov in gosp. Stedry-tu za buče, še čez cent težke, nad kterimi se je vse čudilo, in pa za glavico pavolne  v vipavski dolini pridelano itd.   C. k. kme-
352
tijska družba se je, ker je sama razstavo osnovala, odpovedala vseh Častil za razstavljenih 52 poljskih in vrtnih pridelkov.
V  III. vrsti so bile vina in žganj iee naslednjih gospodarjev s častnimi pismi poslavljene, in sicer: Gosp. Ludevik vitez Gutmansthal-ovo v vsakem
oziru izvrstno, iz rajnskih trt napravljeno vino, „     Rihard JanežiČ-evo,  posestnika in denarni-čarja tukajšnje hranilnice,   za dolensko, posebno dobro vino iz Krškega od leta 1862, „    Jožef   grof  B a r b o v o   prav   dobro   iz   suhega
grozdja napravljeno vino, „Gobca" imenovano, „    Kari Greselnovo dobro črno vino.
Iz Bistrice na Notranjskem poslani slivovec in brinjevec od gosp. Jan. Janežiča, Jan. Tomšič a in Mat. V a 1 e n či č a je bil po komisii prav dober spoznan.
Domače krajnske vina, ktere je za primero prinesel gosp. Janez Gregorič, od komisije kot izvedenec k presojevanji poklican, so bile za izvrstne vina spoznane.
V  IV. vrsti so bile m asi ne in kmetij s ko orodje naslednjih razstavnikov s častnim pismom poslavljene: Gosp. Blaža Marolta, posestnika v Planini, koristno
napravljeni čbelni panj, ki je vreden, da ga čbe-larji spoli posnemajo,
Pavla K oprivseka, kovača iz Semnika poleg Zagorja, za izvrstno dvojno ruživnico (mašino za koruzo ružiti), s ktero se v eni uri s pomočjo treh pomagačev okoli 10 vaganov turšice orobka, „ Pavla Skaleta, učenika podkovstva in kovaškega mojstra v kovaški učilnici c. k. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, za slamorezal-nice, pluge, brabantske brane itd. zavolj čednega in dobrega dela in za hvale vredno prizadevanje ptuje mašine doma izdelovati in zboljševati. Kazun   omenjenih   reči  je bilo   še nekoliko druzih
dobrih kmetijskih mašin in orodja razstavljenega od g.
Fid. Terpinca, J. N. F eu se rja, A. Malica, L. P.
La[snika, Quandesta.   Ker pa te mašine niso delo
ne domaČih   fabrik   ne   domačih  rokodelcev  za prodaj,
dh komisija ni v presojo vzela.
List 45.
Zakaj se mora kmetovavec dandanašnji več učiti
in mora več vediti kakor nekdaj.
(Dalje.)
Treh reči — smo rekli — da ni pomislil kmet, ki je rekel, da ni se treba učiti kmetovanja.
Prvič. Kmetijstvo ni ostalo na tisti nizki stopnji, kjer je nekdaj bilo , ampak se je malo po malo zmiraj povikševalo na višo stopnjo. Zboljšek plugov, pridelovanje krompirja in detelje, opuščenje prahe, reja živine v hlevih, napeljevanje vode na senožeti in travnike, drenaža itd. — vse to priča, da je napredovalo kmetovanje.
Drugič. Res je sicer, da se zemlja še zmirom po starem vretenu suče in naravne postave so še vedno tiste, ki so bile pred veki in veki; al znanost nature in njenih postav, ktere so, se ve da, podslomba umnega kmetovanja, se je v našem stoletji tako premenila in razširila, da poprej v tisoč letih ne tako.
Se ni popolnoma sto let, kar je ljudem nova luč v kmetijstvu zasijala; če bi bila taka luč našim starim očetom v kmetovanji sijala, gotovo bi se bili spametovali,   da bi  bili  svoje poljske dela drugače  opravljali,
360
kakor jih ravnajo sedanji kmetovavci, dosti bolj zvedeni memo nekdanjih gospodarjev.
Se le proti koncu preteklega stoletja se je zvedilo, da voda in zrak sta sestavljena iz več stvari, in La-voisier, učeni Francoz, je spoznal v enem delu zraka, namreč v ki s licu, da on je vzrok, da ogenj gori in človek in živina sope. Lavoisier je s tem ob enem ključ našel, s kterim so se vrata odprle k novi znanosti, o kteri se je sicer nekdanjim alkimistom in nato-roznancem nekoliko sanjalo, od ktere pa niso imeli pravega spoznanja, — kemija, kakor je zdaj, jim je bila nov svet.
Zdaj še le so začeli ljudje naturo z vsemi drugimi očmi opazovati; počasi zapuščajo svoje poprejšnje napačne zapopadke, ki so jih imeli od raznih lastnost mnogoterih reči, od tisoč in tisoč prikazen; zdaj še le spoznavajo kemijsko žlahto mnozih stvari med seboj; da se sprime stvar s stvarjo > in tako postane čisto nova stvar itd. Izvedili so , da se da stvar razkrojiti v več stvari, pa da se zopet zlaga več stvari v eno , in vec tacega. In komaj je 60 let preteklo , da je slavni ke-mikar Just Liebig z največo pravico izrekel: „0d tega časa, kar je ki s lic iznajden, se je omikani svet v šegah in navadah veliko veliko drugače obrnil. Znanost sestave ozračja, trde skorje zemeljne, vode, njene moči do rastlinskega in živalskega življenja se na omenjeno znajdbo opira. Koristna raba brezštevilnih fabrik in obrtnij, kopanje raznih rud itd. je s to znajdbo v ozki zvezi. Lahko se reče, da premožnost držav se je, kar je omenjena znajdba znana , jako povzdignila, in tudi premoženje posameznih ljudi je od tega časa na boljem."
(Dalje prihodnjič.)