Gospodarske stvari. Ptički varlii polja in logov. Ptiči selivai iu drngi so aaj boljši varbi polja in logov  okora, s skorjo vred lepo odlašči ia bc ostaae aa deblu. Ščitova skorja se mora zato aaj prej okoli reza z aožeai ali s kosteao pripravo za to, aekoliko odluščiti, po tem z dveaia prstoma prijeti ia aaglo tako od debla odtrgati, da se malo aa straa potisae. Zdaj pa se taki aaj prej aaj pogleda, ali se odzadaj aa ščitu Bahaja kal ali ae, če je kal aa ščita, opažiš na ajem belo piko, če ne, malo lakujico. Če je aa ščitu lukajica, je ostal kal^aa debla, oko je tedaj za aič ia okuliraaje prazao delo. Če so vejice za okuliranje že Bialo sahe, ali če Bimajo zadosti zrelib ok, ali če oko Ba tnali grbi sedi, kakor je to aavadao pri ruarilicab, breskvah ia aekferih hniškab, se oko zio redkokrat s kalora vred odluščiti da. Tukaj je potrebao, da se s ščitovo skorjo tudi aekoliko lesa izreže, kar se sicer težeje dela, ali je veadar gotov načiB, da se okaliraaje prime. Dela pa se to tako še ga aialo pod okoai ostaae. Če si aa ta aačiB ščit z okota vred srečno od debla odtrgal, ga raoraš spet taki aa odtrgano aiesto deti ia taiao le: Ščitova skorja se mora ravao tako izrezati, kakor je že - . ... sgoraj rečeao, tudi se ščit mora po rezib aekoliko odlaščiti, iB aaj nesreeaejša nnael je ta, da bi se aiorab ptici pokoa-  ko se je to zgodilo, se aož pod ščitovo skorjo raalo v les čavati. — Ce ae bi bilo ptičkov, ki aeizroerno aiaogo, ir,r  poriae ia tako z lesom vred od debla odtrga. Če si preveč čeaa pojedo, ae bi bilo v kratkeai več gledati aiti listeka  jesa z ok.om odtrgal, odreži varčao les, ali veadar tako da na veji, aiti sadja ne drevesih, aiti travice Ba polja ia celo  *- ' ' ¦-- ¦ bivaaje človeško bi došlo v veliko aevaraost. Hočeaio aialo pogledati, kako aeizmerao zlo se aiore rnrčes poaiaožiti ia bomo tedaj taki našli kako aeizmerao ne-  jj  z °pršti "leve roke držati, dase~ ae°pošuši'. Neki iaiajo tudi varea bi mogel človečaastvu postati. iiaavado, da ščit vzeinejo taki v asta, kar veadar ščitu zaa Jedaa bela drevesaa metaljka a. p. izaeae 80—100 jajec ;  jj  škoditi posebno pri tabakarjib. saaiica preteaice pa 300, saaiica drvotoča 1000; prosta osajj Na 0Bi straai divjaka, ki je obraeaa proti juga ali zaizBese 3000 jajec; jedaa mravlja 4—5000, zeljaata aš 15—  hodu ia za palec od zeailje se vreže poprečki, malo dolgše 30.000; listaa aš pa že ima po petem rodu više od 60.000jjv skorjo, kakor je širša straa ščita dolga, od sredine tega miljoaov zarodaikov. — Kako aeizaieraa mBožiaa bi  reza se spet vieže akorja doli po debiu za eden palec d.ilgo. zatoraj že v jedaeai letu aastala ! ia labko si tedaj mishnio,  Oba rczaja po tem aapravita podobo velike črke T. Ne sme dav aekib letih ue bi več bilo zeleae travice aa celeai svetu;||se veadar globše vrezati, kakor aamo toliko, da se skorja moraaio tedaj reči, da so v celem vehkem gospodarstvastvo-jjcelo prereže. Po tem se mora skorja po rezib aa toliko od ritbe, ptiči, ki ta mrčes pobirajo, naj vekši ravnatelji. — Kako||<jebia odluščiti, da se labko pod ajo vriae ščit. Odlušči pa neizmerao mnogo kvara delajo oai, ki te mile, pnjazne do-  se skorja ali z aožem ali z kakim dragiai navlašč za to aa- brotaikc človeštva, lovijo ia streljajo! — To velja tudi o oaib pticab roparicah, od kterib se celo plača vtreljina. Spadajo pa seBi, izjeaiši veliko bostao sovo, tadi vse sove. Jedaa sova ki v niočvirflih krajih živi, je ravao prej, ko jo je aabvaležai atrelec ainoril, pojedla 3 poljske misi. Jedaa pegasta sova je skorej vaakih pet aiiaat priaesla miš svojim ailadiai v gajezdo. V želodcu jedae aavadae male sove so aašli 75 goseflic ia škodljivih pajkov. Ali tedaj ai prav velika sramota, če krael svojega aaj vekšega prijatelja vstreli ia razprtega aa škedeBJ ali hlev pribije? — Ptički pevci pa živijo skoraj od saaiega nirčesa ia ga zatoraj ueizmerao BiBogo pokoačajo. Za izgled hočeBio vzeti takaj laatavko ia videli bomo zadosti jasao neizmemo j ea o bas a ovi t- nost. mlade „ više 600 krat v gajezdu. Ker kokrat v gajezdo priaese 10 Lastavka se giblje čez daa 16 ar, oaa kraii svoje aaj niaaje 20 krat. Lastavkia par pa je vsak daa " pa vsaka stara lastavka V8a -20 airčesov, pokoača jedea par lastavk aa daa aaj aianje 6400 mašic ia mab. Za svoj živež potrebujejo starši (iOO muh ia aiašic aa daa. Jedaa rodoviaa lastavk pokonča tedaj vsak uaa 4090 ia v jedaeai meseca 210.000 skodljivih mrčesov ia še tadi više. Če jedea par starih lastavk v jedaem mestu, dokler še je saai, 30.000 airčesov pokoača, tako pokoača jedaa lastavkiaa rodoviaa skoz 'celo polletje, če iaia sedeai glav, 576.000 mrčesov. Če je tedaj v jedai vasi 100 takih rodovia, požerejo te čez celo polletje 57 aiiljoaov mreesov. v korist gospodarstva ?! — Sadj« — Ia to ae bi bilo |ereja. VI. Pri okuliraiiju je potrebno. 1. Nož za okaliraaje, zadostuje ti peresaik če posebaega noža za to aimaš, posebao rezalo (kliaa), ktere ospica gori stoji, ia ktero se navadno rabi za stragaaje. 2. 10—12 palcev dolgi ia * palcev široki trak iz ličja, ali plataa, ali debela povolaa preja. 3. Vejica iz ktere se jemljejo oka ia posoda z vodo. Okulira pa se tako le: Na žlabtai vejici vrh lepega oka se vreže v skorjo \ palca poprečki od tod se od vsakega kraja tega reza vrože 2 palca doli tako veadar, da reza spoder skapej dojdeta ia ta izrezaa košček se pravi ščit aa kterem tadi se oko aabaja. Po tem dojde aekoliko bolj težavao delo, aamreč odlaščeaje tega žčita od debla, tako da se pravi kal, ki se aabaja aa notrajai skorji za pravljeaim orodjem. Ko se je skorja odinščila se vloži ščit tako, da širši kraj ščita z rezoni poprečaim aa divjaku aa taačao skupej dojde ia da se ščitova skorja ae odliišei, ali oko s divjakovo skorjo ae pokrije. Za obezo se vzeaie trak iz ličja, ki se mora aaj prej pod okom dvakrat okolo ščita ia divjaka prav močno oaiotati, po tem se potegae trak aad oko ia se spet tukaj dvakrat prav aiočao okol ščita ia divjaka ovije; tukaj je posebno potrebao paziti aa to, da trak p o p reč a i rez pravdobro pokrije, da ae more volhkoba uotri. Po tem se trak spet potegae doli pod oko ia se takaj z drugim koaceai dobro zaveže. Nad okoai ia pod BJim se mora trak posebao biočbo Bategaoti, da oko tim Iože priraste. Labko se tudi poprečai rez pod okoni naprari ia postraaska reza gori skupej potegaeta; tedaj pa se Badivjaku, tadi mora poprečfli res spoder aapraviti ia sredBJi rez gori potegBoti tako j,. Obeza se tedaj začae zgoraj. Nekteri dajajo predaost teiaa aasprotnemu delu pri okuliraaju, ker širša straa ščita lože k divjakovi skorji priraste iia od zgoraj volbkoba ae more tako laliko aotri. Če še je po 8—14 daaih vriaeno oko zeleao ia polao jjb če še je petlica črstva, ia če aadalje petlica labko odpadae če se je aialo dotakaeš; se je požlahnjeaje prijelo. Če pa je vložeao oko majbeao ia izdolbeno ia petlica suba, tedaj se požlabtajeaje ai prijelo. Če še je tedaj veadar drevo sokaato, se še lahko požlabtajeuje eakrat skaai. Gospodarske drobtinice. VII. Daaes pride tudi Brezovec z očetem Čeričem k meai. Čerič mi aaj prej pripoveduje, da je svoji žeai debelo za ašesa zapisal, kako se varjejo jajca gajilobe. Brozovec pa proai sveta, kajti hoče staviti aovi hlev. No oče Čerič! vi ste že veliko, aa svetu skusili, bote tudi o stavbi blevov veliko vedeli. Cerič začae! Ljudstva stavijo si staaišča, da v ajih bivajo. V starodavaih časib bivala so ljudstva v votliaab ia berlogib, s časoma pa so svoja gajezda divjiai zveriaaai prepustili, ter sebi šatore ali bajte stavili, v kojih so veaeleje ia zadovoljajeje živeli. Ker pa si je ljadstvo živiao zmerom bolj ia bolj pri družilo ter vdotaačilo stavilo jej je sprvic ograje, kesaeje pa staaišča, kojim pravilo je ia daa daaešai pravimo hlev. Hočite tedaj vi Brczovec staviti blev, stavite ga kakih 30 sežajev od svoje hiše ia sicer vse hleve za koDJe, go veda, drobaico, aviaje ia karetiao pod eao streho. Za veako bažo živali aapravite predelaao stajo; zravea hleva pa iistaik, drvaraico ia kolaraico za vozove ia drago orodje. Pregledajte aaj prej hlev pri kakera gospodarja, ki ga je stavil po Bavedeaem aačiBa. Hodite k gospoda Čolaika aa Drvaaji, pregledajte jegov blev ter ga prosite, da vam ga aačrta ia po Bjegovem aačrtu blev izdelajte. Čolaik pa res ima za vsako bažo živali posebao stajo ia aad stajo pa aapise, kakor ,,Volovski blev, Konjski hlev, Orodaica" itd. Hlev za goveda biti pa mora proti severaozapadai straai obeaea ib s kaaieajeui ali ilovico položea. Okaa ae smejo aikdar v jasli obrajeae biti, kajti preobilaa svitloba škodi živiai. Hlev aiora iaieti več okea ia sicer zarad čistega ia zdravega zraka, koji živiai aikder iaaajkati ae sme. Goveja žival potrebaje bladaega hleva, zato obraite okaa proti severa. Iz hleva aapeljite cevi ali žlebe, po kterib se scavaica v gaojaišče cedila bo. Okao v koajskem hleva obmite proti jagu, kajti koaji potrebujejo toplega bleva. Posebao si zapomaiti sledeče: 1. Iuiejte saažaost v blevu, kajti saaga pri živiai je pol kraie (klaje). 2. Skrbite za čisti zrak. Ako se zrak v hleva spridi, ga sčistite, če se zidovi od tleb do oboka dobro sperejo ia tla čislo pometejo ter pri zaprtib okaih ia darib s kahiajsko soljo ia hadičevim oljera prav dobro prekadi. Predea se živiaa v hlev vzame mora se prav debelo pobeliti. 3. Skrbite, da bodo blevi po leti bladai ia teami ia sicer zato, da mube živiae Be nadlegajejo, po ziiai pa topli. Brezovec se očetu Ceriču lepo zahvali za ta poduk ia jaz jiaia aazaaaiai, da bom pribodbjič ^s pomočjo blagorodnega gospoda Jožefa Ceataerja (rojea Čeb) bivšega borštaarakega mojstra razlagal. 1. 0 sadjereji. 2. 0 vrtaarstva. 3. 0 gozdjib. Kako pa skrbijo učitelji na dragih župaijah za povzdigo kaietijstva?!? S tr ai s ki.