Letnik 1910,
747
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CI. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1910.
Vsebina: (Št. 239—241.) 239. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov ih davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 31. dne marca 1911. 1. — 240. Zakon o porabi delov gospodarskih prebitkov skupnih sirotinskih blagajnic. — 241. Zakon, s katerim se vnovič podaljšuje veljavnost zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. o izvrševanju konzulske sodne oblasti.
2 3».
Zakon z dne 22. decembra 1910.1.
o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 31. dne marca 1911. I.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-srednje davke in posrednje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne januarja do 31. dne marca 1911. 1.
§ 2.
Stroške, ki se naberö v času od 1. dne januarja do 31. dne marca 1911. L, je zalagati po potrebi za račun kreditov, ki se ustanové z zakonom za leto 1911.
§ 3.
Pooblastilo za zalaganje izdatkov v okviru državnega proračuna obsega brez prejudica za svoječasno zakonito rešitev tudi poprečno potrebščino za vzdrževanje parnega plovstva po Donavi in četrtletno potrebščino za dalmatinsko plovstveno službo.
§ 4.
Vlada se pooblašča s kreditno operacijo nabaviti :
za izredne potroške za stavbne naprave in vozila državnih železnic \ . . . . 109,200.000 K.
§ 5.
Finančni minister se pooblašča, v letu 1911. prodati predmete nepremične državne lastnine, katerim Cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne seza nad 50.000 K, brez poprejšnje posebne pritrditve državnega zbora do skupne vrednosti
600.000	K, samo da se pozneje opraviči. Isto tako je finančni minister, samo da se pozneje opraviči, pooblaščen, v letu 1911. dovoliti obremenitev predmetov nepremične državne lastnine s služnostmi, če zmanjšanje vrednosti predmeta, ki se obremeni, ali vrednost pravice, ki se podeli, v vsakem posameznem primeru ne preseza 50.000 K. Skupna vrednost služnosti, ki se v letu 1911. tako pripuščajo, ne sme presegati 400.000 K. Dalje je finančni minister proti poznejšemu opravičenju pooblaščen, v letu 1911. družbam, ki rabijo državne železnice, dovoliti, da prodajo nepotrebo-vana zemljišča državnih železnic proti primernemu odškodovanju državnega zaklada, da popusti lastninsko pravico, in to tudi v tistih primerih, v katerih cenilna vrednost posameznega prodajnega predmeta presega 50.000 K.
Slovenisch.)
166
V nastopnem navedeni krediti se smejo uporabiti še do 31. dne marca 1911. L, in s temi krediti, kolikor se niso porabili do konca leta 1910., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1911.
A.	V proračunu ministrstva za notranje stvari.
Z zakonom z dne 29. junija 1908.1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908. pod naslovom 5, § 1, številka 4, za novo zgradbo, da se nastani policijski komisarijat Brigittenau (3. obrok), dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1910.1. (drž. zak. št. 122) (točka D) dokonča decembra 1910. 1. podaljšani kredit za 220.000 K.
B.	Y proračunu ministrstva za bogočastje in nauk.
Z zakonom z dne 29. junija 1908.1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908., za stavbe in nakupe zemljišč, da se nastanijo zavodi, prištevši stroške stavbne uprave, notranje oprave in preselitve dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) (točka D), do konca decembra 1910.1. podaljšani krediti in sicer:
1.	Naslov 13, § 2 (vseučilišče v Gradcu)
100.000	K,
2.	Naslov 13, § 4 (nemško vseučilišče v Pragi)
100.000	K,
3.	Naslov 13, § 20 (velika šola za zemlje-
delstvo na Dunaju)................... 100.000 K,
4.	Naslov 14, § 1 (gimnazije, Gališko in
Krakov).............................. 210.000 K.
C.	Y proračunu trgovinskega ministrstva.
Z zakonom z dne 29. junija 1908.1. (drž. zak. št. 118) za leto 1908. pod naslovom 3, § 6, nove stavbe, dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) (točka D) do konca decembra 1910. 1. podaljšani krediti in sicer:
1.	Moščenice. Naprava operacijske rive
15.500 K,
2.	Virbinj. Naprava pristajalnega pomola
5.000	K,
3.	Komiža. Dogradba pristana . . 25.000 K,
4: Stanj Veliki. Napra\a operacijske rive
7.000	K,
5.	Šibenik. Naprava zvezne rive . 120.000 K,
6.	Kupari Brenski. Izpopolnitev operacijskega
pomola............................... 10.000 K,
7.	Podgora. Naprava pristanskega branila
10.000	K,
8.	Kozarica. Naprava pristanske naprave
10.000	K,
9.	Gruž. Dogradba operacijske rive pred kolodvorom . .	..................... 170.000 K.
D.	Y zakonu z dne 29. junija 1909.1. (drž. zak. št. 96) z dobo uporabe do konca decembra 1910.1. opremljeni krediti.
Nadalje se lahko porabljajo do 31. dne marca 1911.1. nastopni, z zakonom z dne 6. junija 1901.1. (drž. zak. št. 63) dovoljeni in z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) do konca decembra 1910. 1. podaljšani krediti, namreč:
za leto 1902 pod št. 10 dovoljeni kredit za 540.000 K;
za leta 1903., 1904. in 1905. pod št. 7 dovoljeni krediti za 2,000.000 K, 3,000.000 K in 2,000.000 K;
za leto 1905. pod št. 11 dovoljeni kredit za
2,800.000	K.
Nadalje se lahko porabi tudi z zakonom z dne 24. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 129) za leto 1906. pod št. 5 dovoljeni in z zakonom z dne 29. jutiija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) do konca decembra 1910. 1. podaljšani kredit za 658.000 K ter z istim zakonom za leto 1908.1. pod št. 2 dovoljeni kredit za 2,529.000 K do 31. dne marca 1911. 1.
Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. in zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. v poglavjih 9, 20, 22 in 27 za letnine in postranske pristojbine, nove zgradbe, nakupe zemljišč itd. ter za vzdrževanje poslopij dovoljeni in s koncem 1910. 1. neporabljeni oštali zneski se smejo, ne glodé na prvotno namembo, prenesti na poglavje 30, oziroma 29 za leto 1911. in tam zaračnniti.
Za leto 1911. se dovoljuje, da se med krediti, dovoljenimi v tekočih številkah 12 do 20 z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) odobrenega stavbnega in investicijskega načrta uprave državnih železnic, glede še ne porabljenih zneskov zgodi virement.
§ 7.
Izkupilo kreditnih operacij je najprej zaračuniti izven proračuna in je le del izkupila, ki ustreza isti-nitemu izdatku, po proračunu pri obči blagajniški upravi vpostaviti za dohodek.
§ 8.
Veljavnost člena lil zakona z dne 8. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 86) o zvišanju žganjarine in o naklonitvi dela te davščine deželnim zakladom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se podaljšuje do konca leta 1911.
§ 9-
Obstoječe pravno stanje gledé novčne in vrednotne pogodbe z deželami svete ogrske krone, privilegija in pravil Avstrijsko-ogrske banke, nadalje državnega dolga prvotnih osemdeset milijonov goldinarjev Avstrijsko-ogrski banki, potem glede zlata, ki sta ga položili vladi pri Avstrijsko-ogrski banki, in gledé izdaje bankovcev po 10 K po Avstrijsko-ogrski banki je dotlej, da se z zakonom drugače odredi, najdalje pa do 15. dne februarja 1911.1. ohraniti v moči, ako dobé v bistvu enaka določila gledé teh stvari moč tudi v deželah svete ogrske krone.
§ 10.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 22. dne decembra 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienerth s. r.	Bilinski s. r.
S 40.
Zakon z dne 24. decembra 1910.1.
o porabi delov gospodarskih prebitkov skupnih siro-tinskih blagajnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Veljavnost zakona z dne 3. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 62) o porabi delov gospodarskih prebitkov skupnih sirotinskih blagajnic se razteza do 31. dne decembra 1911. 1.
§ 2.
Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Izvršiti ga, je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, notranje stvari, za bogočastje in nauk ter za finance.
V Wallseeu, 24. dne decembra 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienertli s. r.	Bilinski s. r.
Haerdtl s. r.	Stürgkh s. r.
Hochenburger s. r.
341.
Zakon z dne 24. decembra 1910.1.,
s katerim se vnovič podaljšuje veljavnost zakona z dne 30. avgusta 1891. I. (drž. zak. št. 136) o izvrševanju konzulske sodne oblasti.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Veljavnost §§ 1 do 18, 22 in 23 zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136), s katerim se ukrepajo določila o izvrševanju konzulske sodne oblasti, se razteza do 31. dne decembra 1911. 1.
Gledé omejitve konzulske sodne oblasti v Egiptu in odprave konzulske sodne oblasti v Tunisu (§19
zakona o izvrševanju konzulske sodne oblasti) ostanejo v moči obstoječi zaukazi.
§ 2.
Dokler velja zakon o izvrševanju konzulske sodne oblasti, ostane tudi zakon z dne 22. januarja 1902. 1. (drž. zak. št. 40) o uredbi konzulskega pri-stojbinstva dalje v moči (§ 9 tega zakona).
§ 3.
V § 1, odstavek 1, oznamenjena določila zakona z dne 30. avgusta 1891. 1. (drž. zak. št. 136) se smejo razveljaviti pred 31. dnem decembra 1911. 1. le tedaj ali izprerneniti, ako se v drugem
državnem ozemlju monarhije obstoječi zakon, ki se tiče istega predmeta, tudi razveljavi ali enako iz-premeni.
§ 4.
Ta zakon, čigar izvršitev je naročena Mojemu pravosodnemu ministru, dobi moč 1. dne januarja 1911. 1.
V Wallseeu, 24. dne decembra 1910. 1.
Franc Jožef s. r.
Bienerth s. r.
Hochenburger s. r.