Gospodar in gospodinja LETO 1935 6. FEBRUARJA ŠTEV. 6 Čistohrvnost in križan'e Pri vseh rastlinah, ki jih razmnožujemo s semenjem, je najvažnejše svojstvo semena čistokrvnost ali čistost sorte. To velja zlasti za vse kmetijske, prav posebno pa še za vrtne rastline. Ako imam n. pr. solato, ki ima vse potrebne vrline in priznano ime, bi jo gotovo rad ohranil tako kakršna je in bi mi bila vsaka sprememba zelo neljuba Čistost sorte dosežemo, pri semenu pa le na ta način, da v bližini semenskih rastlin ne trpimo ujim sorodnih rastlin, ki bi ob istem času cvetele. Večina vrtnih rastlin je namreč r»a-mc&lodna, to se pravi, da se cvetje uspešno oplodi z lastnim cvetnim prahom ali pelodom in torej oplodba ni odvisna od cvetnega prahu tuje sorodne rastline. Jasno pa je, da je samo-oplodba, kolikor toliko v nevarnosti, ako raste v neposredni bližini semenske rastline, od katere hočemo pridelati čistokrvno seme, kaka druga semenska rastlina istega plemena, pa druge sorte ali celo rastlina samo sorodnega plemena Ako pride cvetni prah iz ene sorte rastline na pestič druge sorte istega plemena, bi dobili seme, ki bi ne bilo čistokrvno, ampak mešane krvi, mešanica dveh sort ali dveh sorodnih plemen. Iz takega semena bi zrastle križanke, ki imajo pomen samo za gojite.lja novosti, za praktičnega semenogojca pa so brez vrednosti. Zelo napačno bi ravnal, kdor bi n. pr. gojil seme drug poleg drugega zelje, olirovt, kolerabe, pa morebiti še podzemeljske kolerabe in repo. Vse te rastline so med seboj v bližnjem sorodstvu in se jako rade med seboj oplo-jajo. Kako lahko je torej mogoče, da se vse križem zmeša, zlasti, ako cveto istočasno in jih obletavajo čebele in druge žuželke, ki prenašajo cvetni prah z rastline na rastlino. Na ta način bi dobili seme, iz katerega bi zrasle križanke, ki bi bile največkrat brez vsake vrednosti in ne rabi ji ve. Še večja je nevarnost, ako rasto v neposredni bližini semenske rastline istega plemena pa raznih sort. V tem slučaju je navzkrižna oplodba še bolj gotova, pa istotako škodljiva, ker dobimo seme, za katerega ne moremo jamčiti čistokrvnosti. Nasprotno pa brez skrbi lahko gojimo tik drug poleg drugega semenske rastline od ene sorte zelja, korenja, solate, čebule itd. Te rastline niso med seboj v nikakem sorodstvu in je torej ■tudi medsebojna oplodba nemogoča. Iz povedanega bo vsakdo lahko posnel, da je. za pridelovanje čisto sortnega semena neogibno potrebno, da gojimo semenske rastline sorodnih plemen in raznih sort istega plemena čim dlje narazen, ker le na ta način je mogoče preprečiti navzkrižno oplodbo in ohraniti sorto čislo. Da pa moremo na majhnem zemljišču, kjer je večja lazdalja med posameznim. semenskimi kulturami nemogoča, vendarle pridelati čisto seme, si pomagamo najlaže na ta način, da gojimo na veliko seme od enega samega plemena in ene same sorte, ali pa vzamemo več med seboj nese rodnih plemen. Primer: Majhen posestnik-, ki ima vse njive skupaj v enem kosu, ne bo gojil kar več sort zelja, več sort korenja ali več sort solate, temveč se bo odločil n. pr. samo za korenje v eni sorti, ki mu bo od semenske trgovine najbolj priporočena. Ako je večje posestvo, bo izbral več plemen, toda od vsakega le po eno sorto. Brez vseh težav goji lahko na eneni zemljišču drug poleg drugega:-korenje; rdečo peso,.čebulo, solato, kumare, od vsakega določeno sorto, n. pr. od korenja nanteško, od pese egiptovsko ploščato, od čebule eitavsko, od Solate majsko kraljico, od kumar goli jat itd. Taka odločitev je posebno važna še zlasti za začetnika. Pozneje, ko se delu privadi in vedno globlje prodre v razne »skrivnosti« se-menogojstva, se lahko spremeni prvotni načrt na ta ali oni način. Večji posestnik, ki ima obširna in raztresena zemljišča, pa morebiti tudi več znanja o pridelovanju semenja, goji lahko od enega in istega plemena po več sort. Pri tem pa mora seveda gledati pred vsem na to, da so posamezne sorte primerno oddaljene druga od druge. Tu pa ne zadostuje oddaljenost par metrov, ampak najmanj 150—300 m. Če je možna še večja razdalja, tem bolje. Posebno občutljive za medsebojno navzkrižno oplodbo so kapusnice (zelje, ohrovt, kolerabe, glavičasti kapus itd.), korenasta zelenjad (korenje) peteršilj in zelena), redkev, repa in redkvica, razne sorte špinače, čebule, kumare, buče in melone. Solate niso tako zelo občutljive, vendar pa je primerna ločitev posameznih sort priporočljiva. H. V naslovu prvega članka v zadnji številki »Gospodarja in gospodinje« beri namesto prednost: pristnost. V drugem stolpcu v 3. odstavku v 5. vrsti od spodaj navzgor beri namesto dkg: gramov. Vlečljivo vino Iz različnih vinogradniških okolišev prihajajo pritožbe, da postaja letošnje vino vlečljivo, sluzasto, pojav, ki si ga nekateri ne znajo prav raztolmačiti. Potrebno je torej, da podamo tukaj nekaj pojasnil o tej vinski bolezni. Lansko deževno jesensko vreme je povzročilo na grozdju gnilobo, ki je pozneje v nekaterih kleteh prešla tudi na vino v obliki vlečljivosti ali sluza-vosti. Z gnilobo na grozdju prihaja namreč v vinski mošt tudi glivica vlečljivosti, ki jo latinski imenujemo demantium pullulans. Ta glivica spreminja sladkor v moštu, v kolikor ne more pokipeti, v sluznato tvarino. To isto dela tudi v vinu, v katerem se nahaja še sladkor. Deluje pa le, če ima na razpolago dovolj zraka; najraje pa v slabo kipečem moštu. Tej glivici je torej potreben zrak, da napravi vino sluzasto. Imamo pa še drugega škodljivca, ki povzroča enako bolezen: je to bacil z imenom bacillus viscosus rini. Ta se razmnožuje najraje v mladih vinih, v katerih je vsled nepravilnega kipenja zastal sladkor. Ta bacil pa deluje nasprotno od vlečljive glivice brez zraka, torej zlasti v vinu, ki še ni pretočeno. Tudi ta škodljivec prihaja v mošt ozi-roma v vino z gnilim grozdjem; zato so preprečevalna sredstva proti obema enaka: stran z gnilim grozdjem! Zato ne moremo dovolj povdarjati važnosti odbiranja gnilih jagod ob trgatvi. Če je pa to iz kakega razloga nemogoče, tedaj moramo mošt pred kipenjem raz-sluziti t. j. Tažveplati in po dveh dneh pretočiti v nezažveplan sod. Žvepleni dim — žveplov dioksid — uniči namreč navedene škodljivce že v moštu. Raz-sluzevanje mostov, uporaba čistih drož in pravilno kipenje, pri katerem sladkor popolnoma prevre, so najboljša obrambena sredstva proti sluzavosti ali vlečljivosti vina. Če pa že imamo sluzasto vino, ga moramo zdraviti, kar ni ravno težavno, ukreniti je le vse potrebno pravočasno, t j. čim opazimo pojavljanje te bolezni. Spomladi bodo marsikatera letošnja vina postala mehka, vlečljiva, sluzasta, zato bodo naši vinogradniki morali paziti na svojo pijačo, da se jim ne pokvari. Šibka vina so bolj podvržena sluzavosti kot močna z najmanj 10% alkohola. Nasprotno pa trpka vina, ki so bila več časa na tropinah in vsebujejo precej čreslovine, ne postanejo tako lahko vlečljiva. Vse to je dobro vedeti zaradi načina zdravljenja. Preden začnemo zdraviti sluzavo vino, moramo ugotoviti, če je v njem še kaj sladkorja. Vino, ki vsebuje sladkor, mora najprej popolnoma pokipeti. Da to dosežemo, ga temeljito prezračimo, nato pa spravimo v kleti. Po potrebi mu dodamo še nekoliko čistih droži, da bolje pokipi. Pri takem ravnanju se bo vino iičistilo in izgubilo svojo sluzavost. Z vlečljivim vinom, v katerem ne moremo ugotoviti sladkorja, postopamo drugače. Tega moramo še bolje prezračiti. Zato ga skozi sito pretočimo v kad, večkrat prelijemo, mešamo in pretepamo z brezovo metlo, da pride čimbolj v dotiko z zrakom. Ker so to navadno mehka vina, ki ima.io premalo čreslovine, je koristno jim tudi nekaj te dodati, in sicer primešamo v ta namen na 100 litrov vina 5—8 gramov tanina, raztopljenega v vinu ali v čistem alkoholu. Potem nalijemo vino v dobro zaivepla.n sod, ga napolnimo do vrha, začepimo in pustimo na miru, da se očisti. Koliko prašičev Število prašičev naj se ravna predvsem po množini krmil, ki jih pridelamo in s katerimi razpolagamo v lastnem gospodarstvu. Zato bi ue bilo dobro in gospodarsko vprav, ako bi morali do kupovati večji del krmiL To velja pred vsem za glavna krmila, n. pr. za krompir, krmsko peso, korenje in zelena krmila. Razun omenjenih krmil pridejo za prašiče v pošte v v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu vsi kuhinjski, sadni in. zelenjavni odpadki, dalje razno pred vsem manj vTedno žitno zrnje in domači mlevski odpadki, posileto mleko, pinjeuec, sirotka. Če moramo za prašiče že kaj dokupiti, morejo priti v to predvsem v poštev le beljakovinasta močna krmila, kakor je ribja in mesna moka, oljne tropine itd Ako ne redimo prašičev samo za do-lačo uporabo in potrebo, pač pa tudi za trg, potem je treba vpoštevati pri Šibkim vinom dodamo lahko na. 100 litrov še po 1 liter alkohola. Očiščeno vino pretočimo nato v le malo zažve-plan sod, da se ustali. Po potrebi ga pozneje lahko še čistimo z želatino ali s kakim drugim čistilom. V splošnem pa se priporoča taka vina, ko smo jih ozdravili, čimprej spraviti v promet, ker s staranjem ne pridobijo več na dobroti. L. redi? določevanju števila in vrste prašičev tudi tržne razmere. Menjava cen za prašiče v posameznih letih nas ne sme nikdar zapeljati, da bi število prašičev preveč zvišali pa tudi ne preveč znižali. Stalno višanje in nižanje cen za prašiče povzroča zlasti na kmetih, odkoder je dotok prašičev na trg pri nas največji, da se število prašičev napačno izmenjava. Kadar so cene visoke, se število prašičev pretirano zviša. Približno čez poldrugo leto za tem je tukaj naenkrat toliko pujskov in pitanih prašičev, da morajo prašičje cene radi preobiie ponudbe in premalo kupcev zelo pasti. Padec cen pa privede pra-šičjerejce največkrat zopet do tega, da število prašičev prekomerno utesnijo. Število prašičev naj se torej ravna zlasti po vrsti, množini in kakovosti doma pridelanih krmil ter manj po tržnih cenah. P. Brez pašnikov ni prave govedoreje Hoja na pašo je za govejo živino Radi porazdelitve skupnih in občin-najboljši način življenja. Zato pa mo- skih pašnikov je pri nas mnogokje pora vsak pravi živinorejec tudi skušati, polnoma prenehalo pravo pašen je Žida nudi svoji živini priliko za pašen je. vali v veliko škodo govedoreje. Zato Malemu živinorejcu, ki sam nima paš- pa je nujno potrebno, da kraji brez nika, je mogoče to doseči le po občin- . pašnikov zopet pridejo do pašnikov, skem pašniku, kjer je še tak pašnik. Prostor za pašnik bi lahko dobil posa-ali pa po zadružnem ali najetem pašni- mezni živinorejec tudi na lastnem zem-ku. Na pašo naj hodi' pred vsem mlada ljišču. Ako travnike toliko zboljša. da goveja živina in če je količkaj mogoče bi mu donašali dvakrat ali trikrat več tndi mlečna živina. in obenem tudi boljše krme, ne da bi. Za uspešno in donosno pašništvo so sedanje število goveje živine tudi zvi- predpogoj ugodne podnebne razmere, šal, potem bi najmanj polovico zbolj- Paša se more bujno razvijati in rasti šanih travnikov lahko preuredil v paš- pred vsem le tam, kjer je dovolj vlage, n.ike in jih začel uporabljati za redno oziroma padavin slasti v glavni pašni pašen je živine. Po taki izboljšavi in dobi od maja do septembra. V tem ozi- preuredbi bi imele živali pozimi dovolj rn je najbolj ugodno aa gorske in pla- dobrega sena, poleti pa obilo paše. Pa ningke pašnike tudi že obstoječi planinski in drugi pašniki, ki so potrebni izboljšav, bi po načrtnem zboljšanju pridobili na paši in lahko prehranili čez poletje mnogo več živali kakor dozdaj, radi česar bi bilo mogoče, da bi lastniki prevzeli pod gotovimi pogoji na svoje pašnike tudi del mlade goveje živine iz krajev in od živinorejcev, ki šo danes brez pašnikov. Ako vzrejamo govejo živino le v hlevu, se taka živina od roda do roda slabša in peša, trpi na zdravju, zgubi odpornost napram boleznini in postane občutljiva, ker nima prilike, da bi se pasla in utrdila. Na pašniku se živali lahko obilo gibljejo na soliieo in v svežem zraku, kar vse ugodno vpliva .na njih zdravje, na enakomeren razvoj kosti in mišic. Živali so na pašniku izpostavljene tudi raznim neugodnim vremenskim vplivom, kar le pripomore do njih večje utrjenostL Tudi z 0žirom na razne druge prednosti, ki jih riudi pašnik živalim, je nujno potrebno, da poskrbijo morda s {»močjo merodajnih oblasti v bodoče posemezniki zlasti pa živinorejske zadruge za svoje člane, da pride vsaj vsa njih mlada plemenska goveja živina na pašo, ker le zdrava, lepo razvita in utrjena goveja živina more ostati trajno donosna. Brez pašnikov pa ni prave govedoreje. P. V KRALJESTVU GOSPODINJE Hvaležnost Pranje v irdi vodi Kdor dela le zaradi.hvale in plačila/ Vse gospodinje vedo. da razloeuje- je pozabil, da je sam dolžnik za vse, rno mehko in trdo vodo; znano jim je kar je in kar ima in da njegov trud ni tudi, da je za pranje mehka voda mno- drugega, kot odplačilo za nezaslužene _g0 boljša nego trda. Manj pa verno, da dobrote in milosti. Kdor zahteva pla- trda voda perilo sčasoma oškoduje, in čilo zase, izdaja kot svoje tisto, kar mu da to lahko preprečimo s pravilnim in je Bog dal. v pazljivim ravnanjem pri pranju, ter še Čim manj kdo računa s hvaležnostjo posebno pri končnem jzplakovanju pe- Ijttdi, tem več je bo deležen. Pridobiva rila. si ljubezen, zaupanje, spoštovanje. — Trda voda je lahko različna, to se Vsakdo je vesel, ko vidi, da ostane pravi, bolj ali manj trda. Čim trša je lahko v njegovi, bližini brež nevarnosti voda, tem več . ima v sebi rudninskih za svojo prostost. Njegova darežljivost snovi. Trdoto vode merijo na stopinje, je pristna in iž pravega namena, ker Nemška stopinja (1°) pomeni, da .ie v ji je ljubezen nagib. Ta pa ne računa 100 1 vode 1 g kalcijevega oksida. Od z vračilom in tudi noče .poniževati. Ta- 1°—5° je vbda mehka, do 12° srednje keinu človeku se lahko brez skrbi r,a- mehka, do 18° trda in. od tu dalje zelo upaš;, ne bo te izkoriščal. trda.. Dobro je, če glede trdote poznamo Dobro, kolikor ga storiš, se ti samo vodo", ki nam je na-razpolago za pra-zahvali; le pazi nekoliko na to. Že s nje in gospodinjstvo sploh. Njeno stotem ti je hvaležno, ker si to dobro sto- pinjo trdote lahko izvemo pri tozadevni. Ta tiha zahvala-je nagib za nadaij- nefti uradu. Čim trša je voda,- terii preji je dobro in te tako napravlja zveste- vidnejši moramo hiti pri. pranju.. Trda ga v čednosti, T : voda je namreč dostikrat vzrok, da pe-Dajaj velikodušno, karkoli imaš in rilo ni tako lepo oprano, kakor bi mo-ustvarjajiz sebe kolikor moreš;; četudi ralo biti, četudi smo še potrudili, koli-se ti niHče ne zahvali, vedi pa, da božje kor se je dalo..Perilo začne polagoma dopadertje nadomesti tisočkrat vsako postajati rumenkasto, nima tistega pri-človeško hvalo. jetnega duha po opranem perilu in se K vršitvi dobrega smo tako strogo čuti nekako pusto.- Želo zanimive so \ zavezani, saj..ni dovolj, da se le hu- tfemoziru itiikroskopske sjike tkanin, dega varujemo, ampak tudi dobro de- ki so bile oprane v različni vodi, ozir.. lamo — da nimamo najmanjše pravice, ki-.so hile dobro ali slabo izplikii.rene. česa od tega pričakovati. Vse je božja Prva tkanina, ki -je bila oprana v r-e-last in mi smo le' odlikovani božji tem 20 krat. a slabo splakpiena, jp že oskrbniki, dobri in zvesti hlapci. popolnoma prepojena z apiieiiim mi- lom, ki se tvori iz mila v trdi, apneni izplako vanju takoj čista, znak, da leži vodi. Taka tkanina mnogo manj vsrka- milo na perilu in v njem. va vodo (za dve tretjini manj), kar je Perilo moramo v vodi temeljito pre- posebno važno pri otroškem in bolni- mikati sem in tja. Druga voda bodi še škem perilu. Močno povečana slika po- topla ter je je lahko malo več kakor sameznih vlaken tkanine kaze tudi to, prve; ne pridenemo ji nobenih pridat- da apnena prevleka ni samo na vrhu kov. Tretjo vodo pa natoeimo mrzlo, tkanine, ampak, da je prodrla tudi v Če smo prav delali, je šlo že vse milo n jo in se vsedla na posamezna vlakna iz perila in ni zanj nobene nevarnosti Medtem pa ne kaže slika tkanine, ki več. Š. H. je bila oprana že 50 krat, a je bila pra- /V •• • v vilno izplaknjena, nobene apnene pre- C/CIJi tZ fi*Z vleke. ' Vsem tem posledicam pranja v trdi Čaj se je udomačil že vsepovsodi. vodi ocpomoremo tako, da se ravnamo Pa zakaj bi ga kupovali ter domače po teh-le tiovodilih, ki veljajo za vsako rastline, ki nam dajejo okusne in tako pranje, za katerega ni na razpolago zdravilne čaje, zametovaiikakorsmeti! mehke vodo. Kdo ne pozna malin? Čaj iz tega Vodo za namakanje navadno omeh- liatja je prijetnega okusa in zelo zdra- čamo z dodatkom sode, ki obenem raz- vilen. Seveda moramo nabrati še mla- taplja maščobo in prebavi beljakovino d« listje ter ga posušiti na zraku v sen- ne«nage. Pri uporabi trde vode pa po- ci> ne na solncu, nikakor pa ne na rabimo mnogo preveč mila, ki se takoj ognjišču, ker bi vročina un i čila vse zveze z apnencem in tvori spojino, ki zdravilne soke. Tako tudi listje od ja v vodi ni topljiva in ki se izloča v trdih £°d in robidnic. kosm;; ih. V krajih, kjer je voda mehka Tropotčev čaj naj bi pili ljudje, ki ali kjer imajo dovolj deževnice, ni tre- kašljajo. Melisa pa zdravi želodec* ba rabiti sode, ker je ostro sredstvo in Redki so, ki vedo, da je čaj iz brus- se več ali manj loti vlaken tkanine, ničnega listja in mladih vejic zdravilo Lnaustrija že izdeluje drugo, popolno Proti revmatizmu (trganju). Nadušlji- in milo delujoče sredstvo za namaka- vim ljudem pa bi pomagala čajna me- nje (po imenu Burnus), ki ga pa pri sanica iz tropotca, španskega bezga, na-s žal še ni dobiti. planinskega mahu in pecljev od češenj, Bolj kakor pri namakanju in na- Morda boste neverjetno zmajali z gla- daljnem pranju perila pa je treba pa- vo> ko pravimo: iz eešnjevih pecljev. žiti pri končnem izplakovanju. Če ima- Pa le poskusite enkrat, in prepričali mo mehke vode v izobilju ni izplako- se boste, da ravno češnjevi peelji aajo vanje nič težkega. Pri srednje trdi ali 7jeAo okusen, rdeče pobarvan čaj, ki je zelo trdi vodi pa je izplakovanje perila zdravilnejši, kakor pa ruski, delo. ki zahteva precej skrbnosti, ako Brezo gotovo poznate. Čaj iz-teg* - hočemo ohraniti perilo bel* iti dolgo listja^ ki ga moramo žrebati na drob- .časa uporabno. Si' • ne koščke, očisti telo prav tako, kakor Prvi pogoj za uspešno izplakovanje ' brezova metla hišo. Nasujemo ga v" pri trdi vodi je, da si pripravimo vročo hladno vodo ter pustimo vreti 15 nji - vodo!; nič manj pa ni važna množina nut- Ta čaj naj bi pili tisti, kateri iti prve vode, katere naj ne bo več, kakor prebava povzroča težkoče-(težave). ; pa smo imeli luga ali milnice, v kateri Orehove lupine seveda kar-sežgete, srno perilo kuhali. Čim večja je nam- kcr ne veste, da dajo tudi dober čaj. reč količina mineralnih snovi( ki de- Prekuhajte jih dvakrat, pa boste do lajo vodo trdo), ki;s0 spajajo v vodi z bili čaj temne barve, milnioo, katera je ostala v tkanini, tem Tako meče te proč tudi red vložitvijo tozibe naj o vsem točno informira svojega advokata, ki bo nato že znal v pravdi upnikovo stališče uveljavljati in pobijati temu nasprotna stališča. Dedne pristojbine. P. J. Z. O tem smo že pisali v našem listu. Višina zapuščinskih pristojbin se ravna po osebnem razmerju pridobitelja do zapustnika in po čisti vrednosti imovine. Poleg tega se mora plačati še prdhitek k zapuščinskim pristojbinam, pavšalna pristojbina in ba-novinška pristojbina. Ne moremo v vašem slučaju na podlagi vašega dopisa izračunati pristojbine. To bi mogli le na podlagi zapuščinskega spisa, kar pa ne spada v naš delokrog. Stopite k davčni upravi in prosite, da vam pojasnijo, kakšne pristojbine so vam zaračunali in na temelju katerih zakonitih predpisov. Ne moremo vam tu obši.;;eje navajati vse te predpise. Če se za nje zanimate, nabavite si knjigo »Naše finančno pravo«, ki jo je izdal vpok. finančni načelnik Sušeč Štefan. Novi lovski zakon. I. J. Novi lovski zakon še ni stopil v veljavo. Najbrže se bo to zgodilo še to leto. Likvidacija zadruge. V. E. O. Na občnem /boru kousumne zadruge je dosedanje vodstvo stavilo predlog, da se zadruga likvidira th to radi tega, ker ima zadruga radi nepoštenega vodstva iz prejšnjih let preveč dolga, ki ga v tekočem letu ne more Obrestovati, še manj odplačevati, ker je kljub visokemu številu vpisanih članov, kupujočih članov premalo. Ust meno je bilo obljubljeno, da bo centrala prevzela na svoj račun likvidacijo in podpirala novo zadrugi*. Občili zbor je torej sklenil likvidacijo. Vprašate, zakaj ni centrale pomagala ozdraviti razmere sedanje zadruge, pač pa obljubita pomoč novi zadrugi. — Po Vaših pravilih je vsak član vplačal kot zadružni delež 100 Din in jaunči še s petkratnim iznosom svojega deleža. Vzrok, da ie centrala priporočala likvidacijo stare zadruge, bo najbrž ta, da bo s pomočjo vplačanih deležev vseh sta rili članov pokrila dolgove zadruge ter bo nova zadruga z novimi dejanskimi člani pod poštenim vodstvom brez starih dolgov lažje kos svoji nalogi. Plot iz bodeče žice. R. M. I. Že 25 let imate sadni vrt ograjen z bodečo žico. Ob eni strani vrta je vaška pot. Orožniki zahtevajo, da morate bodečo žico ob poti odstraniti. Ali je ta zahteva upravičena? — Po naredbi bana je prepovedano ob javnih cestah bliže kot 1 meter od zunanje meje cestnega zemljišča postavljati ali vzdrževati proti cesti nezavarovane ograje iz bodeče žice. Ograje, ki so postavljene proti tem predpisom, se morajo odstraniti. (Nadaljevanje.)