AKTUALNO Čas pričakovanja, veselja in radosti Te dni, ko na adventnem venčku prižgemo prvo svečko, se začnejo vrstiti številne dobrodelne akcije različnih pobudnikov, ki jim je skupno eno: pomagati tistim, ki to potrebujejo. Da bi lahko vsi še verjeli v lepši svet, čudeže in Božič- naša tema kovo poslanstvo, radi v dober namen nastopijo tudi otroci. str. 9, 30, 31 Kaj prinašajo davčne blagajne str. 2 Plin je varen, če z njim pravilno ravnaš str. 3 Goljufije pri prodaji rabljenih avtomobilov str. 12-13 GOSPODARSTVO Direktorji v Tešu »rotirajo« na eno leto str. 4 ŽALEC Kitajci bodo tržili slovensko aplikacijo str. 7 KULTURA SLG Celje: 65 let služenja umetnosti str. 15 AKCIJI (S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem Celje str. 34 Izbiramo najlepši adventni venček str. 42 novi tednik Vedm г radio celje 2 AKTUALNO UVODNIK Poštenje »Kdor proda svoje ime za nekaj tisoč evrov, je malo vreden,« pravi eden od trgovcev z avtomobili. V tokratni temi se namreč lotevamo problema zavajanja kupcev rabljenih avtomobilov. Na naše uredništvo se je obrnil potencialni kupec forda, ki je pred dejanskim nakupom vozila pri eni od naših avtohiš opravil »domačo nalogo« in raziskal, kako je z zgodovino vozila. Ugotovil je, da ima vozilo dejansko prevoženih 70 tisoč več kilometrov, kot je bilo navedeno, in da je bilo tudi poškodovano. Bralec še opozarja, da gre pri takšnem poskusu goljufije za hudo zavajanje potrošnikov in ogrožanje življenj. Da je goljufanje slovenski nacionalni šport, smo že večkrat slišali. Primerov je nešteto. Znane so tudi goljufije, povezane z avtomobili, in sicer na področju zavarovalništva. To je takrat, ko je škodni dogodek (nesreča) lažno prikazan, zavarovanec pa potem terja zavarovalnino. Zavarovalnice so se sicer dokaj hitro odzvale in vzpostavile notranje službe, ki preverjajo resničnost tovrstnih dogodkov in sume tudi naznanjajo pristojnim državnim organom. »Nasrkamo« pa v takšnih primerih kar vsi vozniki po vrsti. Več kot bo takšnih prevar, bolj se bodo namreč višale zavarovalne premije. Drugi takšen primer je, ko kupujemo domnevno lokalno pridelano hrano. Ali eko, bio in kar je še tega. Dejansko pa sosed ve, da imata v . tista solata in tisto ja- Spostovanje zakonov bolkopovsem drugačen in pravil se začne pri pedigreTretjiprimerso , .. goljufije na področju iz- vsakem posamezniku. obraževanja. Začne se pri prepisovanju in z nenavajanjem pravega avtorstva in nadaljuje vse do tega, da hodijo izpite opravljat drugi ljudje, ne tisti, ki je na fotografiji v indeksu in je pravi študent nekega programa. In če ima slučajno pri zgoraj navedenih goljufijah in prevarah še morda kdo toliko vesti, da tu in tam zardi, so pri naslednji vrsti prevar nekateri že prav ponosni nase. To je takrat, ko goljufamo državo. A pri tem ne mislim na »velike prevare velikih rib«, ampak na nas, povsem navadne smrtnike. Ko se na primer eden od staršev prijavi na drugem naslovu, da se drugi starš v evidencah prikaže kot samohranilec. Nič kaj »velikega«, nekaj več prejemkov iz naslova javnih sredstev ali dodatnih olajšav pa se kaj hitro »pozna«. Tudi tukaj bi veljalo, kot je rekel zgoraj omenjeni trgovec, da kdor proda svoje ime za nekaj deset evrov, je malo vreden. Ker bolj kot goljufamo državo, dražja je za nas. Spoštovanje zakonov in pravil, tudi občečloveških, se začne pri vsakem posamezniku, zdaj in tukaj. Ne jutri in ne šele pri sosedu. Naj naš nacionalni šport postane raje kaj drugega, recimo sklepanje poslov z iskrenim stiskom roke in zaupanjem v dano besedo. radio celie ČETRTEK PETEK SOBOT* REKU« H 3 h OB E um TOREK SREDA ČETRTEK a» m h 3 h ШШП D ■ H Misel tedna Poštenje v majhnih stvareh ni majhna stvar (angleški pregovor) Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Še mesec dni za pripravo na davčne I 5 ^^ ^^ Pričakovanih 70.000 uporabnikov - Po b ДИ^^Ж И^^ novem letu shranite račun, inšpektorji ^^ S lahko povprašajo po njem Čeprav davčne blagajne uradno še niso v veljavi, Finančna uprava RS zavezancem svetuje, da jih v praksi preizkusijo že decembra in ne šele od 2. januarja, ko bo njihova uporaba obvezna. Prvi dan poskusne uporabe davčnih blagajn je minil brez težav. Do 16. ure je 166 različnih uporabnikov davčnih blagajn potrdilo približno tri tisoč računov, kar sicer ni veliko. Sistem davčnih blagajn, od katerega si vlada obeta zajezitev sive ekonomije, je v Sloveniji zasnovan tako, da morajo biti blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave (Furs). Preden zavezanec račun izda kupcu, mora prek tega informacijskega sistema izvesti postopek potrjevanja računa. Ta postopek ne traja več kot dve sekundi, zatrju- jejo na Fursu, kjer prvi dan niso zaznali nobenih težav. Za zdaj se je sicer za uporabo davčnih blagajn odločilo le kakšnih deset odstotkov zavezancev. Vsem preostalim na Fursu svetujejo, naj začnejo uporabljati davčne blagajne že decembra, saj je obdobje testno, manjše na- pake so dovoljenje, pa tudi lažje je odpraviti morebitne težave. Od 2. januarja dalje, ko bo sistem obvezen, naj bi davčne blagajne uporabljalo okoli 70 tisoč davčnih zavezancev. Uporaba bo obvezna za tiste zavezance, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence in ki za dobavljeno blago ali storitev prejmejo plačilo v gotovini. Pri tem se za gotovino štejejo tudi plačilne ali kreditne kartice. Obvezno jemanje računa Če potrošnik ne bo vzel računa, mu grozi denarna kazen, a na Fursu poudarjajo, da njihov namen ni kaznovanje. Namesto tega bodo večji poudarek dajali preventivnim dejavnostim, tako z obveščanjem javnosti v medijih kot tudi prek pooblaščenih oseb na terenu. Če bo obstajal sum neizdaje računa, bo uradna oseba to lahko preverila tudi s pridobivanjem podatkov od kupca. Sicer pa bo imelo preverjanje kupcev bolj preventivni namen, obljubljajo na Fursu. RG, LK, foto: splet Davčno potrjeni računi se od dozdaj-šnjih razlikujejo po tako t. i. kodi na dnu računa (QR, pdf ali veččrtne kode) in t. i. številki ZOI in EOR na dnu računa. Na Fursu pripravljajo posebno aplikacijo, ki bo z odčitanjem QR-kode s pametnim telefonom potrošniku omogočala, da preveri, ali je bil račun res potrjen prek informacijskega sistema Fursa. Odprtje urgentnega centra v Celju 21. decembra Prve bolnike bodo sprejeli pred novim letom Na torkovi seji celjskega mestnega sveta sta v. d. direktorja Bolnišnice Celje Marjan Ferjanc in strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar svetnike seznanila s pripravami na odprtje novega urgentnega centra v Celju. Kot je povedal Marjan Ferjanc, bo uradno odprtje urgentnega centra 21. decembra, prve bolnike pa bodo sprejeli 30. decembra. Po Ferjančevih besedah je gra- dnjo centra zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu spremljalo precej težav, zaradi česar je prišlo do zakasnitve pri gradnji in montaži opreme. Nekaj aparatur še vedno manjka, kljub temu pa bo urgentni center ob koncu leta pripravljen na sprejem prvih bolnikov. »Bolniki bodo nedvomno dobro oskrbljeni, kljub temu da lahko pride še do kakšne manjše motnje zaradi del v urgentnem cen- tru, vendar upam, da bodo to ljudje z razumevanjem sprejeli,« je še povedal Marjan Ferjanc. Kot je pojasnil strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar, bo urgentni center deloval po certificira-nem sistemu triaže, tako da bo določena stopnja nujnosti pri obravnavi bolnikov, pri čemer bodo bolj ogroženi bolniki imeli prednost. V začetku je verjetno mogoče pričakovati tudi kakšno organizacijsko težavo, saj bosta na enem mestu delovali prehospitalna enota ZD Celje in hospitalna urgentna služba bolnišnice Celje. »Imeli bomo dve vojski v eni vojašnici,« se je slikovito izrazil Franci Vin-dišar, vendar je prepričan, da se bodo uspeli dobro usklajevati in da bo urgen-tni center uspešno deloval tudi v tem začetnem, prehodnem obdobju. RG AKTUALNO 3 Plin je varen, če z njim pravilno ravnaš »Plinovodno omrežje v Celju je varno,« miri Primož Posinek -omrežja le nekaj deset metrov cevi ni vkopanih v zemljo f t t V Primož Posinek: »Plin je varen - varen tako, kot je varna tudi elektrika - če seveda pravilno ravnaš z njim.« OB ROBU Razlogi za skrb? Ko je minuli četrtek ponoči »počilo« ob mostu čez Savinjo, je bila osrednja tema številnih pogovorov naslednje dni le to, kako varno je sploh plinovodno omrežje. Slišati je bilo mogoče glasna opozorila, da lahko kaj hitro »pol mesta odnese v zrak«. Pa res? Odgovorni zagotavljajo, da je omrežje varno in dobro vzdrževano, zato bi se teoretično takšna nesreča le stežka pripetila. IVANA STAMEJČIČ A zdi se mi, da imamo - seveda ne le Celjani - vseeno veliko možnosti, da si manjše nesreče zakuhamo sami. Število zastrupljenih z ogljikovim monoksidom se zadnja leta veča, dimnikarji opozarjajo, da v vseh blokih niso ustrezne dimniške tuljave, da je vse več plinskih kotlov dotrajanih in da jih lastniki stanovanj ne nadomestijo s sodobnejšimi. Veliko jih tudi ne more, saj jih je nemogoče priključiti na stare dimnike. In vse to bi nas resnično moralo skrbeti. Zame je že več kot četrt stoletja zemeljski plin tisti, ki mi pozimi zagotavlja toplo stanovanje, celo leto pa toplo vodo in možnost kuhanja. Ob selitvi v stanovanje, ki je bilo v središču mesta takrat že priključeno na plinovodno omrežje, sem sicer imela kar nekaj pomislekov. Že zato, ker sem prej ob vsaki zamenjavi jeklenke vsaj dvakrat ali trikrat premazala tesnila z milnico in preverjala, ali bo plin res uhajal le v gorilno šobo ali se bo morda širil po vsej kuhinji. A že prvi dnevi druženja z novim energentom (nič več zamudnega kurjenja, čakanja, da se stanovanje zagreje, in zatem še čiščenja pepela iz peči - le gumb na termostatu je bilo treba obrniti in čez nekaj minut so že bili topli vsi radiatorji) so me prepričali. Zato mu ostajam zvesta tudi zdaj, ko za ogrevanje doma lahko izbiram še med čim drugim kot le premogom, drvmi, kurilnim oljem ali elektriko. A pri nas doma s plinsko napeljavo in kotlom ravnamo vsaj tako skrbno kot z avtomobilom, saj so od obeh odvisna naša življenja. Zato po kurilni sezoni serviser pregleda in po potrebi očisti plinski kotel, za katerega potem dimnikar pravi, da se mu »leta sploh ne poznajo«. V prostoru, kjer je nameščen, je merilnik ogljikovega monoksida, napeljava v hiši na prvi pogled zgleda čisto v redu in z njo so bili ob zadnji menjavi števca zadovoljni tudi strokovnjaki. A tako je pri nas - kako pa je pri sosedih? Načeloma sicer verjamem, da se imajo vsaj tako radi kot mi in se ne želijo izpostavljati nevarnosti, a bolj mirno bi spala, če bi nad tem vendarle kdo bdel. Prav posamezne hiše oziroma stanovanja, v katerih s plinom ne znajo ravnati tako, kot je treba, so namreč lahko male tempirane bombe. In kot kaže, se teh v današnjih časih ne lotevamo več z zdravo pametjo, temveč za to potrebujemo zakone. Na območju Celja je približno 240 kilometrov distribucijskega plinovodnega omrežja v lasti mestne občine in priključnih plinovodov v zasebni lasti, Energetika Celje je upravljavec omrežja, ki z zemeljskim plinom oskrbuje več kot 8 tisoč odjemalcev. Po zadnjem požaru pri mostu čez Savinjo v Čopovi ulici, ko je bil poškodovan tudi plinovod in so brez plina ostala gospodinjstva v Liscah ter ob delu Trubarjeve in Čopove ulice, se je marsikdo vprašal, kako varno je sploh omrežje in kako je poskrbljeno za njegovo redno vzdrževanje. Vodja tehničnega sektorja za zemeljski plin v Energetiki Celje Primož Posinek zagotavlja, da je javno plinovodno omrežje dobro vzdrževano. »Doslej - vsaj v zadnjih dveh desetletjih, kar delam na tem področju - ni prišlo niti do ene nesreče, kjer bi bil neposredni razlog zemeljski plin,« pravi in dodaja, da je bila v vseh sicer manjših nezgodah povzročitelj tretja oseba. Poškodbe plinovodov so bile posledica vandalizma ali nepazljivosti pri gradbenih posegih na območjih, kjer so speljane cevi. Kako je torej poskrbljeno za redno vzdrževanje omrežja? Energetika kot pogodbeni upravljavec distribucijskega omrežja ravna skladno z zahtevami energetskega zakona, s sistemskimi obratovalnimi navodili in z internimi navodili za posamezna področja vzdrževanja. Ti dokumenti zelo podrobno določajo sistem rednega vzdrževanja javnega omrežja in po naši oceni je njegovo obratovanje v Celju zelo varno. Ne beležimo nobenih težav pri distribuciji, ne pri dobavi ne pri varnosti, če seveda ne pride do primerov, kakršen je bil tudi zadnji. Preiskava dogodka še ni končana, a po naši presoji je bilo tudi tokrat krivo dejanje tretje osebe. Ima Energetika Celje narejen načrt obnove omrežja? Je merilo starost, morda obremenjenost cevi ali kaj drugega? Javno plinovodno omrežje je zgrajeno skladno s predpisi, ki so veljali v času gradnje. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje, nato je bil opravljen tehnični pregled, izdano je bilo tudi uporabno dovoljenje, zato imajo vsi objekti javnega distribucijskega omrežja ustrezna dovoljenja za obratovanje. V okviru rednega vzdrževanja vsako leto izvedemo celovit pregled z »avtodetekcijo«. Po domače povedano ekipa Mariborske plinarne pregleda celotno omrežje z vozilom, ki je opremljeno s posebnimi napravami za sesanje zraka nad plinovodom in merjenje prisotnosti metana v njem. Metoda je učinkovita, saj pokrije širši pas nad plinovodom. Po tem pregledu nas opozorijo, ali je bila kje odkrita večja prisotnost metana, in takrat gredo na delo naše ekipe. Vendar je bila v vseh doslej zaznanih primerih koncentracija metana v zraku zelo majhna in ni pomenila nobene nevarnosti za požar ali kakršnokoli drugačno škodo. Zemeljski plin je namreč lažji od zraka in se ob morebitnem uhajanju zelo hitro pomeša z zrakom v nenevarno mešanico. Plinovodno omrežje v Celju smo gradili v različnih obdobjih, z uporabo različnih materialov cevi in tudi z različnimi tehnologijami spajanja. Temu primerno posamezne dele tudi bolj ali manj pogosto pregledujemo. Pri najnovejših iz polietilenskih materialov sploh ne odkrijemo puščanj, razen v enem ali dveh primerih letno, ko pride do poškodb z gradbenimi stroji. Je na ta način pregledano celotno omrežje? Celotno omrežje, pri čemer so izjema le priključki, ki so v lasti odjemalcev. Nadzor priključnih plinovodov lahko opravljamo z ročnim detektorjem le v dogovoru z lastniki, saj je takšen pregled treba opraviti na njihovih vrtovih oziroma dvoriščih. Kako na varnost vplivata priključevanje novih sistemov in to, da omrežje sestavljajo vodi različnih starosti? So stiki novega in starega lahko nevarni? V bistvu ne. Letno izvedemo 40 do 50 priključnih plinovodov za stavbe in pri teh gre za podobno tehnologijo, kot če na že delujoče omrežje priključimo nov del javnega omrežja. Navezovalne tehnike so preizkušene, vselej izvedemo tlačne in tesnostne preizkuse. Med celovito obnovo starega mestnega jedra smo zamenjali tudi najstarejše plinovodno omrežje v mestu. Skritega globoko pod tlaki -tudi če bi ga želeli obnavljati - prej nismo mogli. Od lani je omrežje v središču mesta povsem obnovljeno, v prihodnjem letu bomo končali obnovo plinovoda v Trubarjevi ulici, in če bo v občinskem proračunu za leto 2016 vključena obnova Muzejskega trga, potem bo »rešen« še ta predel. Zadnja leta se z Mestno občino Celje in javnim podjetjem Od 240 kilometrov Vo-Ka zelo uspešno lotevamo skupnih projektov in v izbranem predelu mesta istočasno obnavljamo celotno komunalno infrastrukturo. Večina omrežja je pod zemljo, koliko cevi je sploh speljanih »po zraku«? Kje in zakaj? Od 240 kilometrov le nekaj deset metrov, in to izključno na mostovih, ki jih je v mestu le nekaj. V času plinifikacije Celja je veljalo, da se premostitve rek izvedejo po zraku oziroma obešeno na mostno konstrukcijo. Z našega vidika je to celo bolje, saj sta vzdrževanje in nadzor lažja. Kaj vse lahko poškoduje plinovod v tolikšni meri, da pride do uhajanja plina? Čeprav se morda sliši smešno, vsekakor drži, da plinovoda ni tako lahko poškodovati. Nad zemljo grajeni plinovodi so iz jeklenih materialov, cevi so debelostenske in za fizično poškodovanje je potrebna precejšnja sila. Nadzemne plinovode naše ekipe pogosteje pregledujejo, tudi tesnost ventilov, prav tako tudi vse jaške oziroma cestne pokrove, kjer bi se morebitno uhajanje najprej zaznalo. Zemeljski plin v omrežju je usmrajen in to ne brez razlogov - zato da se vsako puščanje hitro zavonja. Naj spomnim na primere, ko je plin puščal na notranjih inštalacijah v kakšnem bloku - a ni bilo panike le med stanovalci tega bloka, ampak v celi ulici, ker se plin res hitro zavonja. Za gradnjo notranjih inštalacij so zelo strogi predpisi, a koliko ljudje kasneje skrbijo za lastno varnost? Nenazadnje damo plinski kotel pregledati ob koncu vsake sezone, kako pa se obnašamo glede plinske napeljave? Tudi pri plinskih kotlih niso vsi tako zelo osveščeni oziroma previdni ... z notranjimi plinskimi napeljavami pa je sploh križ. V Sloveniji namreč ni pravnih podlag, da bi lahko - podobno kot to velja za preglede kurilnih in dimovodnih naprav - pooblaščen in usposobljen izvajalec opravljal redne preglede. Na to že nekaj časa opozarjamo v gospodarskem interesnem združenju za zemeljski plin. V Nemčiji recimo to počnejo na 12 let in mislim, da to tudi pri nas ne bi smelo biti problem; ne s finančnega vidika ne z vidika pripravljenosti, da nekoga spustiš v stanovanje. Z obvestili ob položnicah in na naši spletni strani sicer pozivamo ljudi, naj nas pokličejo ali vsaj sami pregledajo plinsko napeljavo, saj marsikaj -na primer če je cev prerjavena - opazi tudi nepoznavalec. Bi bila lahko priložnost za te preglede ob rednih zamenjavah števcev? To izkoriščamo, kolikor le lahko, a ob menjavi plinske- ga števca delavec preizkusi le tesnost spojev pri števcu, medtem ko ne opravi tlačnega preizkusa napeljave naprej do peči. Da bi ga lahko, bi moral lastnik pri peči zapreti plinsko pipo, saj sicer tlačni preizkus nima smisla. Te preizkuse brezplačno opravimo povsod, kjer želijo. Zaenkrat prav veliko zanimanja ni, drugače bi bilo, če bi bilo to področje zakonsko urejeno. Vsekakor bi nam bilo v Energetiki Celje to v velikem interesu, a ne govorim s poslovnega vidika, temveč z vidika varnega obratovanja plinskih napeljav. Kolikšen je najdaljši čas, ko bi lahko gospodinjstva in ostali odjemalci ostali brez zemeljskega plina - glede na to, da je v Celju ta za marsikoga edini energent? V zadnjem primeru, ko smo morali zapreti dovod plina v Lisce, smo ugotavljali, da je to eno redkih naselij, ki nima možnosti zazankanega napajanja. Celjsko omrežje je v 99 odstotkih zgrajeno tako, da če na neki točki prekinemo dovod plina, lahko omrežje napajamo z druge strani. A Lisce so na takšnem območju - ne levo ne desno ni naselja in druge povezave do teh hiš - da smo že ob gradnji plinovoda lahko ubrali traso za plinovod le čez most. Če nam te zadnje okvare plinovoda ne bi uspelo odpraviti v res izjemno kratkem času, smo za Lisce imeli rezervni scenarij - na pomoč bi poklicali mobilno enoto z Jesenic. Tam imajo namreč mobilno cisterno, nekakšen povezan snop jeklenk zemeljskega plina, ki jih lahko pripelješ kamor koli in priključiš na obstoječe omrežje ter za krajši čas, za nekaj dni, oskrbuješ naselje. In za Lisce smo že bili dogovorjeni, da če v petek ne bi odpravili okvare, bi poklicali pomoč z Gorenjske. Zaradi pregleda statične varnosti ostaja začasno zaprt most čez Savinjo, ljudje pa se sprašujejo, zakaj je za promet zaprta Partizanska cesta. Najbrž plinovodno omrežje ni razlog, saj je oskrba s plinom vzpostavljena? Za Energetiko Celje je bila sanacija končana v petek ob 10.45. Takrat smo preverili tesnost plinovoda, omrežje uplinili in oskrba s plinom je spet normalna. Razumem, da je zaradi preverjanja statike zaprt most, a z vidika plinoo-skrbe ni nobenega razloga, da se vozniki po Partizanski cesti ne bi smeli voziti v Lisce. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) »Da omrežje zemeljskega plina v Celju deluje absolutno varno, dokazuje tudi statistika. Vse drugo so ekscesni dogodki, ki jih ni mogoče ne predvideti ne preprečiti. V zadnjih 20 letih je bilo na omrežju nekaj poškodb, večinoma zaradi gradnje, a nobena ni imela neobvladljivih razsežnosti. Ni bilo vžigov, povzročitelji so pravočasno javili poškodbe in mi smo jih sanirali,« Primož Posinek miri Celjane. 4 GOSPODARSTVO Direktorji v Tešu »rotirajo« na eno leto V približno desetletju na vrhu Teša šest direktorjev V Termoelektrarni Šoštanj je po letu dni znova prišlo do menjave na direktorskem mestu. Glede na to, da se je v približno desetletju na tem očitno (pre) vročem stolu zvrstilo šest direktorjev, še ena menjava in že tretja v treh letih morda niti ni tako veliko presenečenje. Presenetljivo pa se zdi, da je že po enem letu odšel dr. Matjaž Eberlinc, ki ga je minuli torek zamenjal mag. Arman Koritnik. Med šestimi direktorji, ki so Teš vodili v zadnjem de- setletju, je najdlje zdržal Uroš Rotnik, ki je termoelektrarno vodil od leta 2003 do 2010, ko ga je zamenjal nadzorni svet HSE. Nasledil ga je Simon Tot, ki je Teš vodil tri leta, potem je odstopil. Na njegovo mesto je za pol leta kot vršilec dolžnosti prišel Franc Rosec, za njim je vajeti prevzel Peter Dermol, ki je bil izbran na razpisu med desetimi kandidati. Sedanji podžupan Velenja je bil na tem mestu približno leto in pol, ko ga je vodstvo HSE »čez noč« zamenjalo z Matjažem Kdo je Arman Koritnik? Mag. Arman Koritnik (rojen leta 1968 v Trbovljah) je diplomiral na Višji pravni šoli in kasneje tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ker je leta 2008 pridobil naziv magister pravnih znanosti. Trenutno na tej fakulteti opravlja doktorski študij s področja financ. Leta 1991 se je kot samostojni pravnik zaposlil v družbi Omnikom, kjer je bil na koncu vodja pravne službe. Od leta 2006 do 2008 je delal v družinskem podjetju kot izvršni direktor, potem je kariero nadaljeval v podjetju Actual I. T., ki se ukvarja z informacijskimi rešitvami, in sicer najprej kot vodja pravne službe, potem kot direktor splošnih služb, leta 2010 pa ga je upravni odbor družbe imenoval za glavnega izvršnega direktorja z nalogo, da reorganizira in sanira poslovanje podjetij v skupini. Od marca lani do imenovanja na mesto predsednika uprave Teša je bil predsednik uprave Skupine Actual, zadolžen za širitev poslovanja na globalni trg. Mag. Arman Koritnik je član združenja Manager, zbornice davčnih svetovalcev in izvršnega odbora Jadralne zveze Slovenije. www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev, obveščamo vas, da bo obstoječa pogodbena pošta 3231 Grobelno, 2. januarja 2016 pričela delovati z novim delovnim časom, na naslovu Trgovina Jager Grobelno, Grobelno 1, 3231 Grobelno. Delovni čas obstoječe pogodbene pošte 3231 Grobelno: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-14.00 sreda: 8.00-17.00 sobota: 8.00-13.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • prevzamete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije, lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu, • storitve Športne loterije (srečke, stave...) na določenih poštah, ki izpolnjujejo kriterije za te storitve._ KJ POŠTA SLOVENIJE radio celie Eberlincem kot »ljubljanskim kadrom« HSE. Šestica, antraks in toplota Eberlinc je v Šoštanj prišel, da bi učinkovito obvladoval investicijo v nadomestni šesti blok, ki je v njegovem mandatu tudi začel poskusno obratovati, in da bi izpeljal proces finančnega in poslovnega prestrukturiranja v Tešu. Kar z drugimi besedami pomeni tudi znižanje stroškov in števila zaposlenih, sprva z mehkimi metodami, kot je upokojevanje. Značilnost mandata Matjaža Eberlinca je tudi, da je enostransko prekinili pogodbo s Komunalnim podjetjem Velenje (KPV) o dobavi toplotne energije za Šaleško dolino, saj v Tešu menijo, da je cena dobavljene energije prenizka. Poleg tega v novi pogodbi želijo določilo o možnosti motene in prekinjene dobave toplotne energije zaradi začasnega ne-delovanje šestega bloka, kar je za KPV in Mestno občino Velenje kot ustanoviteljico KPV nesprejemljivo. Matjaž Eberlinc si bo svoj mandat zagotovo zapomnil tudi po »aferi antraks«, ko je zaradi sumljive pošiljke belega prahu moral tik pred začetkom odpovedati novinarsko konferenco. Zaradi tega dogodka so bili zaposleni z nekaj novinarji več ur zaprti v poslovni stavbi Teša. Presenetljiva menjava Glede na podporo, ki jo je užival Matjaž Eberlinc pri vodstvu HSE, kjer se bo znova zaposlil, se zdi njegova zamenjava kar precejšnje presenečenje. Ob njegovi zamenjavi so v HSE povedali, »da je vodenje Teša prevzel v zahtevnem času in svoje delo opravil kakovostno, pri čemer je bil v času njegovega začasnega mandata uspešno aktiviran šesti blok Teša, uspešno je začel tudi postopke racionalizacije in optimizacije dela v Tešu«. V oktobrskem intervjuju za našo medijsko hišo je bil Blaž Košorok, generalni direktor HSE, na vprašanje glede pogostega menjavanja direktorjev in morebitne nove zamenjave na vrhu Teša kratek in jedrnat: »Ne nujno, lahko pa tudi.« Konec minulega tedna, po novinarski konferenci HSE, na kateri so predstavili strateški razvojni načrt družbe do leta 2020, pa je iz HSE prišla še novica, da je mag. Arman Koritnik na čelu Teša zamenjal dr. Matjaža Eberlinca, ki se vrača v HSE. Pravi človek za Teševe težave? HSE je Koritnika izbral s pomočjo mednarodne kadrovske agencije. Očitno so vodstvo HSE prepričale Koritnikove poslovne izkušnje s področja finančne sanacije podjetij, optimizacije poslovanja in poslovnih procesov, reorganizacije in uvajanja informatizacije v Direktorji Teša od leta 2003 do 2015 2003 - 2010 Uroš Rotnik 2010 - 2013 Simon Tot 2013 - 2013 Franc Rosec 2013 - 2014 Peter Dermol 2014 - 2015 Matjaž Eberlinc 2015 -? Arman Koritnik Nova članica uprave tudi v Premogovniku Velenje S prvim decembrom je prišlo tudi do sprememb v upravi Premogovnika Velenje, katerega večinski lastnik je prav tako HSE. Mesto članice uprave je prevzela mag. Mojca Letnik, pred tem direktorica podjetja Saubermacher Slovenija. Na tem mestu je nasledila Borisa Štefančiča, ki je odstopil na znameniti pomladanski »dokapitali-zacijski« skupščini velenjskega premogovnika, a je potem odstopno izjavo umaknil, vendar je nadzorni svet PV ni sprejel. poslovanje, priprave strateških poslovnih načrtov ter globalnega marketinga, bogate izkušnje ima tudi na področju upravljanja človeških virov. Ta znanja in izkušnje bo še kako potreboval v občutljivem obdobju finančnega in poslovnega prestrukturiranja Teša, ko se obeta združitev s Premogovnikom Velenje in ko mora HSE uresničiti popravljalne ukrepe, ki mu jih je naložilo računsko sodišče zaradi slabo vodene investicije v šesti blok Teša. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT/GrupA GOSPODARSTVO 5 Nasvet za uspeh: dobiček nazaj v podjetje 25. obletnica poslovanja v znamenju rasti in nadaljnjega razvoja - Ponovno milijonsko povečanje prihodkov V družinskem podjetju Petre, kjer se ukvarjajo z izposojo in s prodajo prireditvenih komponent, so znali izkoristiti krizne čase in tako že nekaj let beležijo rast prihodkov in dobička. Že drugo leto zapored bodo prihodki od prodaje poskočili za milijon evrov. Podobne rasti se nadejajo tudi v prihodnjih dveh letih. Večji obseg dela je botroval tudi razširitvi poslovnih in skladiščnih prostorov ter novim zaposlitvam. Ideja o izposoji in prodaji šotorov ter premičnih hal vseh vrst se je pred 25 leti porodila zakoncema Petre. V teh letih sta ustvarila uspešno, stabilno in rastoče Zakonca Jože in Marija Petre bosta počasi vodenje uspešnega podjetja, ki sta ga gradila 25 let, prepustila hčeri Ane Mari. Pravita, da se z lahkim srcem poslavljata z vodilnih funkcij, bosta pa z veseljem še pomagala, predvsem s kakšnimi nasveti. podjetje. Rastejo tako obseg poslovanja, širina ponudbe, krog odjemalcev kot število zaposlenih in partnerskih monterskih ekip. Nastanek in razvojna pot podjetje, ki danes zaposluje 28 redno zaposlenih in med 90 in 110 rednih projektnih sodelavcev, sta prepletena z inovacijami, izboljšavami in rešitvami na ključ, pravi ustanovitelj Jože Petre, ki je zdaj v vlogi prokurista. »Naše rešitve so osnovane na izkušnjah in potrebah uporabnikov. Prav njihove zahteve so naše vodilo pri izdelavi, izboljšavah izdelkov in celovitosti storitve. Prilagodljivost, zanesljivost, predanost in odgovornost so standardi, od katerih ne odstopamo,« dodaja. Podjetnost, vztrajnost in strokovnost Soustanoviteljica in direktorica podjetja Marija Petre pove, da jih že vse od začetka ženejo podjetnost, vztrajnost in strokovnost. Te lastnosti so jih pripeljale do zavidljivih poslovnih rezultatov. Že drugo leto zapored namreč beležijo milijonsko rast prihodkov od prodaje. Še v letu 2013 je podjetje beležilo 2,6 milijona evrov prihodkov, lani so se ti povečali na 3,6 milijona evrov. Za letošnje leto napoveduje poslovni rezultat v vrednosti 4,6 milijona evrov. Že sklenjeni posli za leto 2016 napovedujejo še nadaljnjo intenzivno rast obsega poslovanja, širitve ponudbenega spektra in pospešen vstop na tuje trge, pravi novi izvršni direktor podjetja Rok Aljaž. Največji delež, kar 52 odstotkov, zavzema področje najema, s 33 odstotki sledi prodaja, tej pa s 15 odstotki proizvodna dejavnost. Pred časom so že vzpostavili lastno proizvodnjo PVC--platen in kot je povedal novi izvršni direktor, resno razmišljajo tudi o vzpostavitvi lastne proizvodnje za jeklo in aluminij. »Lastna proizvodnja posameznih komponent, ki jim dodajamo vedno nove, in celovit nadzor kakovosti zagotavljata kvaliteto storitve, ki nam omogoča nenehno širitev kroga zadovoljnih strank,« dodaja Jože Petre. Do novih uspehov z mlado ekipo Skrivnost uspeha in nenehne rasti tudi v kriznih časih je, kot pravi Marija Petre, v nenehnem vlaganju v podjetje: »Nimamo jaht in denarja na Kajmanskih otokih. Denar imamo v šotorih in skladiščnih halah.« »Ustanovitelja sva svojo podjetniško vizijo pripeljala do točke, ko jo ponosno predajava v roke mlajše generacije. V podjetju se je oblikoval krog sodelavcev, ki mu popolnoma zaupava in verjameva, da bo podjetje poslovalo stabilno in bo raslo še naprej,« sta ob praznovanju četrt stoletja poslovanja povedala zakonca Marija in Jože Petre. Dobro stoječe podjetje sta tako zaupala v vodenje hčeri Ane Mari Petre. Mesto izvršnega direktorja pa je že zasedel Rok Aljaž. LK, foto: TT Grilova spet išče najemnika Klarič kupil tudi Avrigo Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril je objavila novo ponudbo za oddajo proizvodnih obratov v Šempetru. Višino najemnine za 41 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem stoji več objektov, tokrat ni določila. Zadnji rok za oddajo ponudb je 8. december, najemno pogodbo namerava skleniti za pol leta. To je že drugi razpis za najem Aerovega obrata v Šempetru. Prvi je padel v vodo, ker stečajni upraviteljici kljub dolgotrajnemu postopku in kar šestim ponudnikom zaradi številnih zapletov ni uspelo podpisati najemne pogodbe. Sprva je sicer kazalo, da bo obrat najelo nemško podjetje AMC, ki je za mesečni najem ponudilo 50 tisoč evrov. To je bilo 20 tisoč evrov več od zahtevane vsote. Nemci pogodbe niso podpisali, saj so ugotovili, da v proizvodnji ni vseh strojev, ki jih je za najem zagotavljala stečajna upraviteljica. Ta je potem zaradi spremenjenih okoliščin najema vsem ponudnikom poslala nove ponudbe, vendar nihče od njih pogodbe v zahtevanem roku ni podpisal. Poleg nemškega podjetja AMC so bila v »igri« še podjetja Grupa Plastform iz Šmarjeških Toplic, Radeče papir, Termo-plast plama iz Hrušice, Arcos iz Slovenskih Konjic in švedska družba Scandstick. A nihče od njih svoje ponudbe ni dopolnil oziroma ni želel podpisati najemne pogodbe. Grilova je napovedala, da bo kmalu objavila tudi ponudbo za nakup obrata v Šempetru. Ker postopek prodaje ne bo hitro končan, želi v tem času kompleks dati v najem in s tem vsaj nekoliko povečati stečajno maso Aera. JI Večinski lastnik celjskega Izletnika Darko Klarič bo kmalu, tako vsaj kaže, postal tudi lastnik avtobusnega prevoznika Avrigo. Za novogoriško podjetje, s katerim si je od lani delil lastništvo Izletnika, bo plačal 14,2 milijona evrov. Posel bo sklenjen, ko bo h koncentraciji podjetij dala soglasje agencija za varstvo konkurence. To naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. Darko Klarič se je z Av-rigom srečal že lani, ko je Gorenjska banka prodajala delnice Izletnika Celje, ki jih je zasegla Viator&Vectorju. Na dražbi je ponudil najvišjo ceno, malo več kot tri milijone evrov, in premagal Avrigo, vendar je kmalu, ko je bil posel sklenjen, polovico podjetja ponudil v odkup Novogoričanom. Prepričan je bil, da bo takšna strateška povezava pripomogla k hitrejšemu razvoju obeh družb, še zlasti Izletnika. Izletnik in novogoriški Avrigo skupaj obvladujeta približno tretjino slovenskega prevozniškega trga. Avrigo je tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih nekoliko manjši od Izletnika. Novo-goričani so lani ustvarili 22 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in imajo zaposlenih približno 200 ljudi, medtem ko letni prihodki Celjanov znašajo približno 16 milijonov evrov, podjetje zaposluje malo več kot 300 ljudi. Po prodaji polovice Izletnika Avrigu se je Zavarovalnica Triglav odločila, da bo lastniški delež v novogoriški družbi prodala. Ker bi lastniške spremembe pomembno vplivale na celjski Izletnik, se je Darko Klarič odločil, da bo kupil tudi Avrigo. Njegov najbolj resen konkurent pri nakupu so bile Slovenske železnice, vendar se je zavarovalnica odločila, da bo novogoriškega prevoznika, čeprav za pol milijona evrov nižjo ceno, prodala Klariču oziroma njegovi na novoustanovljeni družbi Adventu-ra prevozi. Izletnik in novogoriški Avrigo obvladujeta približno tretjino slovenskega prevozniškega trga. Darko Klarič izjav o nakupu Avriga še ne želi dajati, v celjskem Izletniku pa so zaradi povezave z Novogo-ričani zadovoljni. Direktor Darko Šafarič je povedal, da so z Avrigom že do zdaj sodelovali dobro in da jim je povezava prinesla veliko pozitivnega. JI Bo Mirko Tuš izgubil svoj imperij? Največjemu slovenskemu trgovcu se očitno ne obetajo dobri časi. Banke, ki naj bi jim bil dolžan 400 milijonov evrov, naj bi sicer odplačilo posojil reprogramirale do leta 2018, vendar cena za to naj ne bi bila majhna. V reševanja Tuša se je namreč vključila tudi vlada, oziroma ministrstvi za gospodarstvo in kmetijstvo, ki po vzoru italijanskih in španskih izkušenj predlagata, da bi ustanovili zadrugo, v okviru katere bi zaposleni, potrošniki in dobavitelji odkupili podjetje. Kako je trgovska družba Engrotuš poslovala lani, ni znano, saj podatki o tem kljub zakonski obvezi še vedno niso objavljeni na spletnih straneh Ajpesa. Po neuradnih podatkih naj bi ustvarila le malo več kot 487 milijonov evrov prometa, kar je najmanj po letu 2005. JI Unior uspešno odplačuje dolgove Zadnji podatki o poslovanju zreškega Uniorja kažejo, da podjetje še naprej raste. Številke sicer niso visoke, vendar so glede na to, da se je Unior še pred tremi leti soočal z zelo visoko izgubo, spodbudne. Celotna skupina Unior, ki jo sestavlja trideset odvi- snih in pridruženih podjetij doma in v tujini, je v devetih mesecih imela malo več kot 156 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj odstotek več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti poslovni izid skupine znaša 8,5 milijona evrov in za 2,6 milijona evrov oziroma pri- bližno 43 odstotkov presega lanskega v devetih mesecih. Matična družba Unior je v devetih mesecih dosegla 121 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je prav tako skoraj odstotek več kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti dobiček družbe je znašal 3,8 milijona evrov in novi tedniki radio celie je od lanskega v enakem obdobju višji za skoraj petino. V Uniorju pravijo, da izpolnjujejo vse zaveze, ki so jih pred dvema letoma, ko so imeli za kar 144 milijonov evrov dolga, podpisali z dvanajstimi bankami upnicami. V pogodbi z bankami je določeno, da mora Unior do leta 2019 svojo zadolženost zmanjšati za 71 milijonov evrov. Za zdaj, pravijo v podjetju, svoje obveznosti do bank redno izpolnjujejo in v skladu s pogodbo zmanjšujejo zadolženost. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Gladko o financah, trše o mestnem marketingu Celjski mestni svetniki na zadnji seji v iztekajočem se letu CELJE - Mestna občina bo v prvih mesecih novega leta 2016 delovala na podlagi začasnega financiranja. Svetniki so gladko potrdili tudi odpust dolgov za plačilo šolske prehrane in vrtcev. Se je pa zapletlo pri obravnavi spremembe odloka, s katero se dejavnost mestnega marketinga iz kabineta župana MOC seli v Zavod Celeia Celje. Kot je povedal vodja oddelka za finance Sandi Sendelbach, so strokovne službe proračun začele pripravljati sredi septembra, a je njegovo oblikovanje spremljalo preveč neznank. »Predvsem to velja glede neznanke o višini povprečnine, ki je bila potrjena prejšnji teden, v ob- čini pa moramo v skladu z zakonodajo sprejeti sklep o začasnem financiranju v tem letu za prihodnje leto, tako da druge možnosti nismo imeli,« je povedal Sandi Sendelbach. Druga pomembna dodatna neznanka pri pripravi proračuna je bila tudi realizacija prihodkov do konca tega leta, na podlagi katere bi v občini lahko opredelili možnosti dodatnega zadolževanja v letu 2016. Po načrtu začasnega financiranja bodo prihodki celjske občine znašali več kot 8 milijonov evrov in odhodki malo več kot 7 milijonov evrov. Po sprejemu sklepa o začasnem financiranju je župan Bojan Šrot napovedal, da bi se ob nadaljevanju sedanjih trendov glede povprečnine lahko zgodilo, da bi prišlo do radikalnih in neljubih rezov, ukinitve ali delne ukinitve nekaterih storitev, ki jih sofinancira Mestna občina Celje, kot so pomoč na domu in druge storitve. Dolg za vrtec več kot tri tisoč evrov Celjski mestni svet je v torek tudi soglasno sprejel sklep, da posamezni javni zavodi v okviru projekta odpusta dolgov upravičenim dolžnikom za plačilo šolske prehrane in vrtca dolg odpišejo v celoti. Zavodi so skupaj prejeli 35 predlogov za odpust dolgov, od katerih jih je 32 izpolnjevalo zakonske pogoje za odpust. Najnižji znesek dolga znaša 9,30 evra za šolsko prehrano in najvišji 3.681 evrov za oskrbnino za vrtec, skupni dolg pri vseh zavodih pa znaša približno 23 tisoč evrov. Največji znesek neporavnanih obveznosti beleži Vrtec Tonček Čečeve, kjer so uporabniki, upravičeni do odpusta, dolžni več kot 12 tisoč evrov (v Vrtcu Anice Černejeve več kot 6.600 in v Vrtcu Zarja več kot 3 tisoč evrov). Skupen znesek dolga v celjskih osnovnih šolah pa je malo več kot 1.500 evrov. Oddelek za družbene dejavnost pri MOC je še predlagal, da javni zavodi denar za pokritje odpisanih dolgov zagotovijo iz presežka prihodkov nad odhodki poslovnega izida za to leto oziroma naslednjih let. Ker gre za relativno nizke zneske za dolgove, s katerimi se zavodi soočajo že več let in so za zavod neizterljivi, MOC dodatnega denarja iz proračuna zaradi neplačila šolske prehrane oziroma vrtca ne bo zagotavljala. Mestni marketing v proceduralnem labirintu Na seji mestnega sveta se je kar precej zapletlo pri obravnavi sprememb in pri dopolnitvi odloka o ustanovitvi zavoda Celeia, s katerim se dejavnost mestnega marketinga iz kabineta župana MOC prenaša pod okrilje zavoda Celeia. Kot so zapisali v oddelku za družbene dejavnosti, se področja dela prireditvenega centra in turističnopromocij-skega centra zavoda Celeia in mestnega marketinga prepletajo in dopolnjujejo. Vključitev mestnega marketinga kot nove organizacijske enote v zavodu Celeia sledi tudi predlogu strategije razvoja starega mestnega jedra, ki je bila na mestnem svetu sprejeta konec februarja letos. Svetnik Miloš Rovšnik (SDS) je v imenu odbora za gospodarstvo predlog označil za smiseln in primeren in bi lahko prispeval k bolj enotni in učinkoviti promociji turizma v mestu. Gregor Gregorin (SMC) pa je menil, da zgolj formalen prenos ni dovolj, ampak da bo dodana vrednost tega prenosa, če se bo izboljšala koordinacija dela med področji, čeprav ne ve, zakaj se to ni zgodilo že prej. Poleg tega se je vprašal, zakaj se mestni marketing ukvarja samo s starim mestnimi jedrom in zakaj mora biti kabinet župana v zavodu Celeia po selitvi mestnega marketinga še naprej med predstavniki ustanovitelja. Po burni razpravi in krajši prekinitvi seje so svetniki predlog odloka v drugem branju sprejeli. ROBERT GORJANC Kupili bodo telovadnico ŠTORE - Po sprejetem osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto računajo v tej občini na 3,5 milijona evrov prihodkov in sto tisoč evrov manj odhodkov. Za različne naložbe naj bi bila po osnutku namenjena petina proračuna. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest namenjajo Štore za prihodnje leto približno osemdeset tisoč evrov. Nekaj denarja bodo porabili tudi za projektno dokumentacijo za kanalizacijo v več delih občine, za vse skupaj približno devet kilometrov. Za načrtovano gradnjo podhoda na železniški postaji je občina namenila za prihodnje leto 11 tisoč evrov. Občina namerava prav tako kupiti stavbo telovadnice nekdanje srednje šole, ki bi jo porušila in na njenem zemljišču uredila fitnes na prostem. Novega zadolževanja v letu 2016 ne načrtujejo. Na račun nekdanjega prevzema poroštev in drugih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik bo občina prihodnje leto odplačala 128 tisoč evrov. Gre za obveznosti iz izvensodnih poravnav z bankama Raiffeisen in SKB ter z družbo Grunt NEP. Zaradi izvensodne poravnave s Slovenskimi železnicami, za plačilo vzdrževanja železniških prehodov, bo občina prihodnje leto odštela 39 tisoč evrov. BJ Čarobni večer z Linos kvintetom in vrhunskimi glasbenimi umetniki: Ireno Kavčič, Anjo Gaberc, Boženo Angelovo, Noro Romanoff - Schwarzberg in Jakom Stadlerjem v nedeljo, 13. 12. 2015, ob 19. uri v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju Koncert je za abonente in izven. Vstopnice po 10 evrov so naprodaj v Knjižnici Šentjur, Thermani Laško in eno uro pred predstavo v IKC. Pridite na nepozaben večer. Vabi Knjižnica Šentjur. Občinske finance v dobri kondiciji Rdeča nit investicij je energetska obnova, a ne brez evropskega denarja POLZELA - Ker bodo občine, kot kaže, iz državnega proračuna dobile manj denarja od želenega, bo v prihodnjem letu še manj investicij. Na Polzeli želijo s pomočjo evropskega denarja energetsko obnoviti kar nekaj javnih zgradb. A razpisi zamujajo, medtem ko imajo lastnega denarja premalo. Še pred prvim pregledom in seznanitvijo s predlogom proračuna za prihodnje leto so polzelski občinski svetniki potrdili predlagani odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto. Ta predvideva spremembe tako na pri-hodkovni kot odhodkovni strani. Na obeh straneh gre za 5,7-odstotno znižanje, a so popravki, kot pojasnjuje župan Jože Kužnik, bolj lepotni, ne vsebinski. Sicer pa je občina, kot pravi župan, v dobri kondiciji: »V naslednje proračunsko obdobje bomo prenesli dvesto tisoč evrov. Če bodo pravočasno objavljeni evropski razpisi, se ne bojim, da ne bi izpeljali začrtanih projektov.« Ugibanje na slepo Kot kaže, bodo tudi letos občine osnutke proračunov za prihodnje leto pripravljale v negotovosti, saj se pogajanja z vlado glede višine povprečnine še niso končala. Trenutna ponujena vrednost je 525 evrov na občana, česar župani za zdaj niso sprejeli. Da bi se izognili težavam zaradi pomanjkanja denarja, so na Polzeli osnutek proračuna za leto 2016 pripravili ob predpostavki, da bo država za vsakega občana odštela 522 evrov. Ker je država v zadnjih letih večino socialnih transakcij prenesla na občine, bodo morali na Polzeli kljub pozitivnemu poslovanju večino denarja za investicije pridobiti s pomočjo evropskih razpisov. »Ti naj bi bili objavljeni februarja. Takšno informacijo smo dobili,« še pravi Kužnik. Projektne dokumentacije že v predalih »Rdeča nit investicijskih projektov za prihodnje leto je energetska obnova,« pravi župan Kužnik. »Za sanacijo vrtca in kulturnega doma v Andražu že imamo pripravljeno projektno dokumentacijo.« Iz programa razvojnih programov občine za prihodnje leto je tako razvidno, da občina pri obnovi vrtca računa na 280 tisoč evropskih evrov, medtem ko za to nima predvidenih lastnih sredstev. Za obnovo andraškega kulturnega doma bodo iz občinskega proračuna namenili dobrih 31 tisočakov, 68 naj bi jih primaknila Evropa. Z izključno evropskim denarjem želijo obnoviti še energetsko potratno športno dvorano, za kar naj bi potrebovali približno 198 tisoč evrov, in zdravstveni dom, za kar bi potrebovali še 167 tisoč evrov. Za grad Komenda bo občina v prihodnjem letu skupno namenila skoraj 92 tisoč proračunskih evrov. Tudi v letu 2016 je predvidenih kar nekaj aktivnosti na področju varovanja okolja in naravne dediščine. Največ denarja, predvsem evropskega, bodo namenili za gradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Največ, približno pol milijona evrov bodo namenili za gradnjo sekundarne kanalizacije v naselju Breg pri Polzeli. Za obnovo vodovoda na tej lokaciji so predvideli približno 200 tisoč evrov. 110 tisoč evrov je ocenjena vrednost gradnje sekundarne kanalizacije za del naselja Ločica ob Savinji. Za vse te investicije bo občina zagotovila 15 odstotkov lastnega denarja. LEA KOMERIČKI novi tedniki radio celie IZ NAŠIH KRAJEV 7 Kitajci bodo tržili slovensko aplikacijo Žalski Mikropis sklenil strateško partnerstvo s kitajsko družbo Sanpower Group - Kitajci že testirajo samopostrežne blagajne Ob podpisu strateškega sporazuma podpisnika nista skoparila s pohvalami na račun drug drugega. Podpredsednik kitajske korporacije Sanpower Group Yue Lei je med drugim dejal, da je Slovenija morda geografsko gledano res majhna, a je glede na znanje precej velika država. (Foto: Mikropis) ŽALEC - Direktor družbe Mikropis Holding Janez Uplaznik je na sedežu družbe v Žalcu s podpredsednikom kitajske korporacije Sanpower Group Yuejem Leijem podpisal pogodbo o strateškem partnerstvu. Skupina, ki združuje več kot sto podjetij po vsem svetu in zaposluje več kot 85 tisoč ljudi, bo na Kitajskem tržila Mikropisovo aplikacijo, ki spodbuja zdravo življenje, ter sodelovala pri njenem razvoju za kitajski trg. Portal in aplikacija 24@ life, ki jo bodo za kitajski trg pomagali prirediti novi strateški partnerji, je Mikropis pod okriljem Razvojnega centra informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij Savinja (RC IKTS) prvič predstavil leta 2012 in ima danes že več kot sto tisoč uporabnikov. »Je inovativen mobilni vodič in strokovni spremljevalec k bolj zdravemu in srečnemu življenju, ki se že uveljavlja na slovenskem in globalnem trgu ter v svoj razvoj vključuje že več kot 150 ljudi. Soustvarjajo ga najboljši strokovnjaki iz Slovenije in Evrope, z ustreznimi raziskavami so ga podprli tudi priznani strokovnjaki iz Mayo klinike v ZDA,« je med drugim v predstavitvi visokim gospodarskim in političnim gostom s Kitajske povedal direktor Mikropisa Janez Uplaznik. Dobiček in nova delovna mesta Družba Sanpower Group bo imela letos približno 50 milijard dolarjev prihodkov. Ukvarja se s trgovino, hotelirstvom, ima zavarovalnico, v Šanghaju upravlja z domovi za upokojence. »Našo aplikacijo bodo začeli uporabljati najprej zaposleni družbe Sanpower, ponudili jo bodo svojim zavarovancem, teh imajo več kot 300 tisoč, merijo tudi na druge kupce,« je pojasnil Uplaznik, ki o številkah in evrih, ki jih ta dogovor prinaša žalskemu podjetju, ni želel veliko govoriti. »Pomembnejša so delovna mesta,« pravi. »Mi bomo imeli določen odstotek zaslužka od vsake aplikacije, ki jo bodo prodali. Bomo pa z njimi sodelovali tudi pri razvoju aplikacije za kitajski trg, kjer bodo upoštevane značilnosti njihove medicine, prehrane, miselnosti in podobno,« je še povedal direktor Mikropisa. Milijonski potencial Uplaznik je razkril, da bi lahko aplikacija letos prinesla do pol milijona evrov prihodkov: »Ima pa velik potencial, računamo, da nam bo kmalu prinesla več milijonov evrov prihodkov letno. Od konkurence se razlikuje zaradi celostnega pristopa, saj združujemo znanje zdravnikov, psihologov, športnih trenerjev, strokovnjakov za prehrano.« V zadnjih štirih letih so na projektu 24@life zaposlili 50 ljudi. To število bi se utegnilo po napovedih Uplaznika kmalu povečati, saj bodo potrebovali nove strokovnjake, ki bodo pomagali to aplikacijo prilagajati svetovnemu trgu. O prodaji aplikacije se namreč že pogovarjajo z indijsko družbo Tata. Nedavno so jo že prodali tudi v Srbijo, in sicer naftni družbi NIS, ki je v lasti Gazproma in ima 14 tisoč zaposlenih. Na Kitajskem že podružnica Družbe v skupini Mikropis Holding razvijajo in tržijo različne programske rešitve oziroma poslovne aplikacije za trgovine, banke, letališča, gostince in druge ter celovite sodobne storitve mobilnih tehnologij za različne namene. Med njihovimi najbolj prepoznavnimi produkti so samopostrežne blagajne in blagajne z zasloni na dotik. Samopostrežne blagajne so že uspešno izvozili na Kitajsko, kjer jih v teh dneh v eni od trgovskih verig tudi preizkušajo, je še povedal Janez Uplaznk in dodal: »Pismo o nameri, ki smo ga podpisali, nam odpira nove možnosti prodora na kitajski trg s produkti iz družine 24@life, potem ko nam je to že uspelo s samopostrežnimi blagajnami za trgovine. Kitajska postaja naš pomemben izvozni trg.« Mikropis je nedavno v Šanghaju ustanovil tudi podružnico in s tem potrdil svoje poslovne ambicije na Daljnem vzhodu. Med obiskom v Sloveniji so predstavniki Mikropis Holdinga uglednim kitajskim gostom predstavili tudi najnovejšo rešitev za samostojno nakupovanje. Z njo lahko kupec skenira cene izdelkov v trgovini in ustvarja svoj nakupni seznam, ob odhodu iz trgovine pa svoj nakup le še plača. »To uporabniku omogoča boljši nadzor nad svojo košarico in hitreje opravljeno storitev na blagajni,« pojasnjuje Uplaznik. LEA KOMERICKI Za smrečice nujne plombe Lastniki gozdov lahko do 25 plomb dobijo brezplačno - Omejitve tudi pri nabiranju mahu V naslednjih dneh bo treba poskrbeti tudi za postavitev in okrasitev novoletne jelke. Časa je sicer še dovolj, a vseeno je dobro vedeti, kakšen je pravilen postopek za vse tiste, ki nameravajo smrečico ali smrečice posekati v domačem gozdu. Če lastnik gozda to počne na lastno pest, so namreč zagrožene zelo visoke kazni. Zakonsko določene omejitve morajo upoštevati tudi vsi tisti, ki se bodo po mah za domače jaslice odpravili v bližnji gozd. Lastniki gozdov lahko praznična okrasna drevesa izberejo v svojih gozdovih - a le na podlagi odločbe, ki jim jo izda Zavod za gozdove Slovenije. Postopek je povsem preprost: vsak lastnik gozda lahko pri svojem re-virnem gozdarju dobi 25 plomb brezplačno, za večjo količino pa mora plačati po 27 centov za posamezno nalepko. Te so letos oranžne barve in lastniki gozdov morajo smrečice z njimi označiti že pri prevozu iz gozda. Kot pojasnjuje vodja celjske območne službe Zavoda za gozdove Slovenije Aleksander Ratajc, je ta postopek skladno z določbami Zakona Plombe oziroma nalepke, ki so letos oranžne barve, morajo biti na smrečice nameščene tako, da se jih dobro vidi. o gozdovih uveljavljen že nekaj let in ga lastniki gozdov dobro poznajo. Visoke kazni »Vsaj tisti skrbnejši gospodarji pozdravljajo ta ukrep za sonaravno gozdarjenje,« pravi in dodaja, da lastniki, ki se odločijo za sečnjo v svojem gozdu, potem poskrbijo, da so smrečice oziroma druga okrasna drevesca pravilno označena že med prevozom in potem tudi ob prodaji. To namreč spremljajo gozdarski inšpektorji, ki lahko kršitelje kaznujejo s plačilom zelo visokih kazni. Tako lahko zaradi prevoza ali prodaje drevesc, ki niso označena s plombami, posameznika kaznujejo s plačilom 200 do 400 evrov globe, za pravne osebe pa so zagrožene kazni od 800 do 20 tisoč evrov. Še bolj lahko tako posameznike kot tudi pravne osebe udari po žepu sečnja drevesc brez pridobljene odločbe revirnega gozdarja. Kazen za posameznika je v tem primeru v razponu od 300 do 2 tisoč evrov, za pravno osebo pa celo od 2.500 do 50 tisoč evrov. Ne ropanju gozdov Previden in skrben je treba biti tudi pri nabiranju mahu. Ker so tako kot za gobarje-nje slovenski gozdovi odprti vsem ljudem, morajo ti z gozdnim bogastvom skrbno ravnati in tako ohranjati naravo. Predpisi dopuščajo, da lahko posameznik iz gozda prinese največ dva kilograma mahu, pri čemer ga mora nabrati tako, da na enem mestu odstrani največ petino z mahom zarasle površine. Gozdarski inšpektorji bodo v naslednjih dneh spet pogosteje v gozdovih. Kot napovedujejo, bodo tako kot v času gobarske sezone kršitelje predpisov o varovanju in ohranjanju gozdov tudi dosledno kaznovali. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Urejajo pokopališko stavbo VOJNIK - V občinskem središču se je letos nadaljevalo urejanje pokopališke stavbe, pri kateri so lani zgradili prizidek. Pokopališka stavba zahtevam današnjega časa namreč ni več ustrezala, med drugim ni bila ogrevana. Zadnja letošnja dela so opravili pred nekaj dnevi. V novem prizidku so med drugim poskrbeli za nove sanitarije, prostore za koncesionarja, priročno kuhinjo in večji prostor za svojce. Občina Vojnik je v prizidek lani vložila 48 tisoč evrov, letos še 22 tisoč. Za prihodnje leto načrtujej med drugim prenovo poslovilnih prostorov, ureditev nadstreška in prostora za raztros pepela, kar naj bi stalo približno dvesto tisoč evrov. Na pokopališču je približno polovica grobov krajanov Lju-bečne in Škofje vasi, ki sta na območju Mestne občine Celje, zato pričakuje Občina Vojnik za prihodnje naloge v pokopališki stavbi sofinanciranje Celjanov. Pogovore z vodstvoma krajevnih skupnosti Ljubečna in Škofja vas, ki sta na območju mestne občine, so že opravili. Zadnjo besedo bo imel mestni svet. BJ Zdravstvo z novo opremo NAZARJE - V zgornjesavinjskem zdravstvenem domu so pred nekaj dnevi slovesno prevzeli nov ultrazvočni aparat, ki bo služil predvsem za potrebe nujne medicinske pomoči. V preteklih tednih je zdravstveni dom nabavil devet novih avtomobilov. Ultrazvočni aparat, ki je vreden približno štirideset tisoč evrov, je dar uspešne gospodarske družbe KLS Ljubno. Družba, ki je po svetu znana po proizvodnji zobatih jermenov za avtomobile, je že v preteklosti pomagala pri nakupu medicinske opreme za zgornjesavinjski zdravstveni dom in celjsko bolnišnico. Za pomoč pri nakupu ultrazvoka je zdravstveni dom zaprosil direktorja KLS Ljubno Bogomirja Straška, ki je tej prošnji ugodil. Zdravstveni dom je prav tako želel znižati stroške dela na področju patronažne službe. Tako je s pomočjo poslovnega lizinga nabavil devet avtomobilov. Večina jih je za potrebe patronažnih sester in po eno za medicinsko sestro za nude-nje zdravstvene vzgoje in za tehnično službo. Pred tem so uporabljali svoja lastna vozila, kar je zaradi plačila kilometrine za ustanovo dražja možnost. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV V rebalansu denar za dvorano LUČE - Rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, prinaša pomembno spremembo. V njem je vsega skupaj 2,4 milijona evrov prihodkov in odhodkov, kar je dva odstotka več, kot je bilo v osnovnem proračunu. Proračun je povišan na račun različnih denarnih virov, med drugim je občina prejela več denarja od davkov. V rebalansu je po novem vključenih 250 tisoč evrov za načrtovano gradnjo nove športne dvorane, ki bo služila za potrebe osnovne šole in za rekreacijo občanov. Po drugi strani v njem ni več denarja za gradnjo nove čistilne naprave, ki bi nadomestila dotrajano. Za novo so občini zaradi večletnega čakanja na soglasje republiške agencije za okolje nekatera druga dovoljenja potekla. Zaradi ponovnega pridobivanja posameznih dovoljenj naprave letos še niso mogli graditi. V rebalans je prav tako vključen denar za podlago na novo asfaltiranih cest, ki bo pripravljena še letos. Asfaltirali bodo prihodnje leto. V zadnjih letih namreč občina pripravi podlago za asfaltiranje že jeseni, saj to »življenjsko dobo« asfaltiranih cest podaljša. Treba je še povedati, da se Občina Luče tudi letos ni zadolževala in ostaja ena redkih občin, ki je brez dolgov. Njena največja letošnja naložba je asfaltiranje ceste na Planico na 1100 metrih nadmorske višine, kar je stalo več kot dvesto tisoč evrov. Osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto bodo svetniki imeli na dnevnem redu na decembrski seji občinskega sveta, ki bo pred božičem. BJ V ospredju čistilna naprava MOZIRJE - V osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto je 3,4 milijona evrov načrtovanih prihodkov in približno dvesto petdeset tisoč evrov manj odhodkov. Pri pripravi osnutka so upoštevali 522 evrov glavarine. Po naložbeni plati bodo v Mozirju prihodnje leto osrednjo pozornost namenili gradnji nove centralne čistilne naprave v Lokah, ki služi tudi občinama Nazarje in Rečica ob Savinji. Mozirski delež znaša 390 tisoč evrov, od tega je v osnutku proračuna za prihodnje leto 225 tisoč evrov. Delež bodo plačali s komunalnim prispevkom, ki ga bodo prejeli od investitorja gradnje novega bloka, ki so ga začeli graditi to jesen. Med prednostnimi naložbami v letu 2016 je tudi sanacija štirih kilometrov ceste v Lepi Njivi. Prihodnje leto bodo v Mozirju začeli graditi tudi krožišče, ki bo pri odcepu za Mozirski gaj. Gre za državno naložbo, zanjo je občina zaenkrat plačala projektno dokumentacijo. Več naj bi odštela leta 2017. Za najeta posojila za različne pretekle naložbe, med drugim za novo športno dvorano, bo občina prihodnje leto plačala 265 tisoč evrov. BJ Trak pod nadvozom na Grobelnem so poleg ministra za infrastrukturo prerezali še predstavniki lokalne skupnosti, državne direkcije in izvajalcev. Most prijateljstva z lepotno napako ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH - »Gre za most med dvema občinama, ki bo predvsem prebivalcem vzhodnega dela tega območja pot proti Celju in naprej skrajšal za več kot deset minut,« je bil ob uradnem odprtju nadvoza v Grobelnem navdušen šmarski župan Stanko Šket. Njegov šentjurski kolega Marko Diaci pa bo šamapnjec odprl šele, ko bodo lahko krajani Gro-belnega do Stopč varno hodili po pločniku. Dobrega pol kilometra pločnika je bilo sicer predvidenega v prvotnih načrtih, a se pri prijavi na evropski razpis zaradi časovne stiske menda ni izšlo. Prvotna prestavitev gradnje pločnika za nedoločen čas je med domačini sprožila glasen protest in celo pobude za zaprtje ceste in blokiranje uradnega odprtja. Glede na zagotovilo predstavnikov republiške direkcije za infrastrukturo, da bo pločnik - okvirna cena projekta naj bi bila približno pol milijona - zgrajen do konca leta 2017, prelomljena obljuba vseeno ni pretirano skazila tokratnega praznovanja. Na cesti Šentjur-Dobovec so vozniki železniško progo na Grobelnem prečili kar trikrat. Glede na 16 tisoč vozil dnevno že pred 12 leti in približno 120 vlakov je bilo ime kraja že skoraj sinonim za dolgotrajne zastoje. Bencinski cent za obvoznico Projekt je v celoti vreden 17,7 miljiona evrov in je s 13,4 miljona evrov evropskega denarja drugi največji evropsko sofinanciran infrastruktruni projekt. Za gradbena dela so namenili približno 15 milijonov. S tem denarjem so zgradili poldrugi kilometer glavne ceste, premostitvene objekte, avtobusna postajališča, podhod za pešce in kolesarje ter vso ostalo na cesto vezano komunalno infrastrukturo. Objekt je končno uporabno dovoljenje dobil prejšnji petek. Kot je povedala Irena Zore Willenpart, bodo v teh dneh izmerili tudi emisije hrupa in če bo treba, bodo izvedli še dodatno protihrupno zaščito. Novozgrajeni objekt je brez dvoma velika pridobitev za prebivalce Kozjanskega in Obsotelja, a na tem območju ima kar nekaj podobnih obljubljenih projektov že sivo brado. Kot je še opozoril župan Diaci, je na primer šentjurska navezovalna cesta proti Dramljam že štiri leta umeščena v prostor, v nacionalni program gradnje avtocest je umeščena še sedem let dlje, gradnjo pa država še vedno odlaga. Prav tako bo še dolgo v oblakih tudi hitra cesta Šentjur-Do-bovec. Kot je ob tem povedal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, je bilo v zadnjem finančnem obdobju na cestnem in železnškem omrežju narejeno veliko. V prihodnje pa se nam brez stabilnega vira financiranja, kot bi ga lahko predstavljal bencinski cent, na naših cestah precej slabo piše. StO Foto: GrupA museu mof rečen t h i s tory \celje УУЛУЛГ/Г muzejnovejšezgodovinel celje Vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na Ta veseli dan kulture v četrtek, 3. 12. 2015. PROGRAM: od 9. do 17. ure - ogled razstav Brlog igrač, Živeti v Celju, Fotoatelje in galerija Pelikan ob 12. uri - ogled nove razstave v Starem piskru ob 17. uri - otroška delavnica Hermanov okrasek za smrečico Vstop je prost. Vabimo vas tudi, da se nam pridružite na mednarodni dan prostovoljstva v soboto, 5. 12. 2015. PROGRAM: od 9. do 12. ure - bolšji sejem za otroke ob 10. uri - glasbena sobotnica: Za operno zaveso ob 10. uri - predstavitev dveh novih filmov prostovoljcev MnZC (Berta Savodnika ter Jožeta Vajdetiča) na stalni razstavi Živeti v Celju. Vljudno vabljeni! Dve družini odslej spita mirneje DOBJE - V občini jim je v jesenskem času uspelo sanirati dva plazova, ki sta ogrožala stanovanjski hiši Vogrinčevih in Zalokarje-vih. Skupna vrednost sanacije je znašala približno sto tisočakov. A to ni edina večja investicija, na katero so v Dobju ob koncu leta še posebej ponosni. Občina Dobje kot ena najmanjših občin v regiji razpolaga s približno milijonom evrov proračunskih sredstev. Kljub temu s tem denarjem javni servis ohranja na relativno visoki ravni, a tudi s potekom večjih investicij je zadovoljna. Kot pravi župan Franc Leskovšek, so imeli za šest večjih plazov dokumentacijo pripravljeno že dlje časa, a so sofinanciranje ministrstva za okolje dočakali šele v tem letu. Na področju cest so uspeli zgraditi nov most Lažiše-Blatni Vrh. Ker gre za cestno povezavo proti sosednji občini Laško, so jo izvedli v sodelovanju z Laščani. Na splošno so končali obnovo gasilskega doma Sanacija dveh največjih plazov v občini je izjemnega pomena za družini Vogrinc in Zalokar. in prizidka. Prav v teh dneh dokončujejo še zadnja dela na fasadi. Uspešno so rešili zaplet v zvezi s prostorsko stisko v vrtcu. S knjižnico v Šentjurju so se namreč dogovorili za souporabo enega prostora. Število otrok se je od časa gradnje vrtca do zdaj že podvojilo. Za delovanje šole je izjemnega pomena nov kombi, vreden 40 tisoč evrov, s katerim so za dlje časa uredili vse redne in posebne prevoze otrok v šolo. Ponosni so tudi na povezovalno cesto Repuš-Jezerce, čeprav je trenutno še v makadamski izvedbi. »To je vsekakor velika pridobitev za prebivalce vzhodnega dela občine,« pravi Leskovšek. Med večjimi dosežki je tudi dograditev vodovoda do dveh najvišje ležečih točk občine -v Repušu na Turniče in v Za-vrše. Za potrebe vodooskrbe so zgradili štiri nove objekte, v teh dneh pa so končali tudi povezavo z novozgrajenim cevovodom in obnovljenimi priključki v vasi Repuš. StO Foto: OD IZ NAŠIH KRAJEV 9 December mesec dobrodelnosti Humanitarni prispevki in dejanja za različne namene tudi v knežjem mestu Na stojnici z adventnimi venčki društva Hospic Celje v središču mesta: z leve prostovoljka društva Sabina Dečman, koordinatorka družine Tjaša Vengušt in prostovoljka Aleksandra Došen. CELJE - V zadnjem mesecu v letu se vrstijo številne dobrodelne akcije, nekaj tudi v celjskem mestnem središču, kjer so oziroma bodo društva in organizacije postavili stojnice, prav tako bodo pripravili tudi druge dogodke. Celjski Hospic podarjal adventne venčke Minulo soboto, pred prvo adventno nedeljo, kot je že običaj, je svojo tradicionalno dobrodelno akcijo pripravilo območno društvo Hospic iz Celja. Člani, sodelavci, prostovoljci in podporniki so kot že nekaj let doslej izdelali adventne venčke, ki predstavljajo simbol svetlobe, toplote in upanja. Na stojnici v središču mesta so tako mimoidoče obiskovalce obveščali o poslanstvu Ho-spica in jim za dobrodelni prispevek podarjali adven-tne venčke. Kot je povedala Tjaša Vengušt, so zbrali 200 evrov, ki jih bodo večinoma namenili za plačilo cestnega sklada pri registraciji službenega vozila, ki so ga oktobra prejeli za opravljanje hospic dejavnosti na Celjskem in za izpolnitev kakšne skromne želje bolnikov ali svojcev, ki jim nudijo paliativno nego. V celjskem društvu Hospic, ki ima sicer 53 članov, so koordinatorji in prostovoljci v prvi polovici leta opravili skoraj 890 ur dela v družinah z bolniki in njihovimi svojci. Rotaract gosti varovance doma Malči Beličeve Tudi člani Rotaract kluba Celje bodo v začetku decembra pripravili dobrodelno akcijo, ta konec tedna bodo namreč pripravili Miklavžev konec tedna za varovance Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljubljane. Gre za javni izobraževalni zavod, ki je bil ustanovljen za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in z vedenjskimi težavami. Ustanova razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom nudi in zagotavlja celostno in celodnevno oskrbo celo leto. Člani Rotaract kluba Celje želijo devetim varovancem doma Malči Beličeve iz Lju- bljane polepšati decembrski čas, saj so bili zaradi različnih težkih razmer umaknjeni iz svojih primarnih družin in so tako prikrajšani za praznično toplino doma. Skupaj bodo ustvarili sproščeno decembrsko vzdušje, ki ga bodo obarvali z ustvarjalnimi in s kulturnimi delavnicami. Poleg delavnic se bodo podali v svet pravljic, obiskali Hermanov brlog, pekli praznične piškote, jezdili konje, obiskal jih bo tudi dobri mož Miklavž, ki bo prav vsakemu narisal nasmeh na obraz. Tako bodo mladi rotarijci s svojo aktivnostjo otrokom ponovno pričarali tisto, kar vsi v teh časih najbolj potrebujemo - kanček sreče in topline. Z Miklavževo stojnico tudi lionsi To soboto bodo dobrodelno Miklavževo stojnico v celjskem mestnem središču, na Zvezdi, postavili tudi člani Lions kluba Celje Mozaik. Od 9. do 12. ure bodo članice v zameno za dobrodelni prispevek obiskovalcem podarile škatlico Miklavževega peciva, a tudi kakšen parkelj ne bo manjkal. Vsa zbrana sredstva bodo namenili nakupu prehrambenih artiklov za družine z otroki. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Božičkova tovarna daril odprta CELJE - Z decembrom so se v Celju odprla velika vrata Božičkove tovarne daril, kjer bodo škrati s pomočjo dobrih ljudi poskrbeli, da bodo na božično jutro pod smrečico presenečanja čakala tudi otroke iz socialno šibkih družin. Praznični decembrski čas bi moral biti za vse otroke čas veselja in radosti, so prepričani v celjskem humanitarnem društvu Enostavno pomagam. Ker se zavedajo, da je žal vsak dan več otrok, ki jim starši zaradi vse slabšega socialnega položaja ne morejo izpolniti niti najmanjših otroških želja, so se odločili, da bodo postali čisto pravi Božičkovi pomočniki. Ob podpori celjskega trgov- ca so v Planetu Tuš Celje odprli pravo Božičkovo tovarno daril. »Pred nami je čas praznikov, obdarovanj in čas, ki ga želimo preživeti s svojimi najdražjimi. To je december, čaroben mesec, ki ga najbolj pričakujejo najmlajši. Vsi polni pričakovanj pišejo Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu, da jim izpolnijo vsaj eno drobno željo. Na žalost je vsako leto več otrok, katerih želje ne bodo izpolnjene. Za starše je to boleč in žalosten opomin, saj svojemu otroku ne morejo privoščiti darila. Projekt Božičkova tovarna daril je nastal prav z namenom, da bi tem staršem pomagali in jim pokazali, da v stiski niso sami. In posledično seveda razveselili njihove otroke,« je povedal srčni prostovoljec in predsednik društva Enostavno pomagam Milan Ninić. Obdarovanje osrečuje Ni srečen le tisti, ki darilo prejme. Sreča zapolni tudi dobra srca ljudi, ki obdarujejo, je prepričan Ninić in tako je ta dobrodelna akcija namenjena vsem Celjankam in Celjanom. »V društvi si želimo, da bi nas prazniki in čut za sočloveka še bolj povezali,« pravi Ninić. Zato podarite srečo sebi in postanite Božičkov pomočnik. Odpiralni čas tovarne igrač je enak delavniku trgovskega centra. LK Rotarijci za nov ultrazvok CELJE - Kmalu se bo odprl novi urgentni center, kjer je za njegovo delovanje najpomembnejša sodobna oprema, s katero zdravniki opravljajo preiskave. Večino opreme bo nabavilo Ministrstvo RS za zdravje, nekaj tudi Splošna bolnišnica Celje sama, medtem ko za nov še kako nujen mobilni ultrazvok denar zbira Rotary klub Celje. Vrednost naprave je približno 45 tisočakov, celjski rotarijci pa so v teh dneh strnili vrste in s polno paro prešli v sklepno fazo projekta zbiranja denarja. Napravo naj bi jim uspelo kupiti že konec decembra ali v začetku januarja. Ideja oziroma pobuda je nastala maja, ko so člani Rotary kluba Celje s klubom Soroptimist, z Rotary klubom Celje - Barbara Celjska in Lions klubom Celje sprejeli odločitev o takšni humani potezi. »Želeli smo zbrati denar in na ta način prispevati v zdravstvene namene, saj bo mobilni ultrazvok služil večji skupini ljudi. Podrobnosti smo dorekli s Splošno bolnišnico Celje. Zdelo se nam je prav, da vsi humanitarni klubi, ki vsak na svoj način že pomagamo posameznikom s težavami ali društvom, izpeljemo takšno večjo akcijo,« pravi Marijana Kolenko iz Rotary kluba Celje. K akciji zbiranja denarja so povabili tudi številne podjetnike in gospodarstvenike ter posameznike. Transakcijski račun, na katerega je možno nakazati denar, so objavili tudi na spletni strani Rotary kluba Celje. Z ultrazvočno preiskavo se namreč enkrat ali večkrat v svojem življenju sreča skoraj vsak od nas, zato je mobilni ultrazvok pomemben za slehernega bolnika. Ta naprava bo za urgentni center pomenila veliko, saj bo omogočala, da bodo zdravniki z njo opravljali različne preiskave na enem mestu. Za bolnika to konkretno pomeni, da ga ne bodo več pošiljali iz ene ambulante v drugo na preiskave. SŠol Z drobnimi presenečenji in darili lahko decembrske praznike polepšate tudi s pomočjo humanitarnega društva ADRA Slovenija. Prostovoljci po vsej Sloveniji zbirajo praznična darila, ki jih bodo predali Centrom za socialno delo, kjer bodo poskrbeli, da bodo paketki prišli v prave roke. Tisti, ki bi želeli osrečiti in nasmejati sicer nepoznan otroški obraz lahko darila prinesete med ponedeljkom in četrtkom, med 16. in 18. uro na sedež Krščanske adventistične cerkve na Kulturniški 40 v Celju. Aničine sladkosti Decembrskih predprazničnih dni si v uredništvu ne predstavljamo brez obiska naše prijateljice Anice Podgornik iz Petrovč, ki nas tudi letos ni pozabila. Razveseli nas tudi ob številnih drugih priložnostih, ko nam pošlje voščilnico ali prinese kaj sladkega. Ob tem rada poklepeta z vsakim od nas. Kot ljubiteljica cvetja vedno doda tudi šopek rož, ki nas še dolgo spominja na zvesto poslušalko Radia Celje in bralko časopisa, ki se lahko pohvali, da je sta z regijskim tednikom istih let. Foto: IŠ 10 IZ NAŠIH KRAJEV Veliko pomagajo MOZIRJE - V okviru Tedna Karitas je bil v župnijski cerkvi dobrodelni koncert, ki ga že dvanajst let pripravlja tamkajšnja župnijska karitas. Poleg tega so med drugim obiskali nekdanje starejše sodelavce župnijske karitas, pripravili druženje s člani društva Sožitje in predavanje o družinski sreči. Med dobrodelnim koncertom je zbrane nagovoril predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar, ki je opozoril na pomen gesla Tedna Karitas - V službi človekovega dostojanstva. Po koncertu so zbrali štiristo evrov prostovoljnih prispevkov, ki bodo pripomogli k predpraznični pomoči družinam v stiski in bodo namenjeni za predbo-žično obdarovanje starejših od 80 let, osamljenih, invalidov ter uporabnikov varstveno-delovnega centra. Pred prazniki bodo tako obiskali 260 posameznikov. V Župnijski karitas Mozirje ne nudijo samo hrane in oblačil. Med drugim pripravljajo različne delavnice, tečaje in svetovanje. Organizirajo celo redno mesečno pravno svetovanje. BJ Zahvala krvodajalcem VELENJE - V mestni občini skrbno negujejo in spodbujajo solidarnost in prostovoljstvo med občani, zato imajo tudi veliko krvodajalcev. Za vse je konec minulega tedna župan Bojan Kontič s sodelavci pripravil sprejem v centru Gaudeamus. Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 in v državi daruje kri približno 5 odstotkov prebivalcev, vsak od nas pa je potencialni prejemnik krvi. V Velenju so minuli petek pripravili zadnjo od letošnjih 15 krvodajalskih akcij. V Območnem združenju RK Velenje so tako v letošnjem letu zabeležili skupaj 4.079 odvzemov, kar pomeni več kot 1.800 litrov darovane krvi. Povprečno se je v občini krvodajalskih akcij udeležilo po 220 občanov. IS VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: infa@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Pravljice je slikovno opremila Tina Pregelj Skrt, ki je med nastajanjem sledila navodilom svojih otrok. »Otroci so neverjetno pozorni na podrobnosti. In če medvedka boli zob, se ne sme držati za glavo, temveč za usta,« v smehu pripoveduje otroške pripombe, ki jih je kasneje seveda upoštevala. Ouš in Zija Pravljična junaka, ki vas bosta popeljala v zgodovino Občina Solčava in Pokrajinski muzej Celje sta v tem pred-prazničnem času izdala knjigo pravljic. Osrednja lika sta Ouš in Zija, mlada medvedka, ki na igriv način predstavljata življenje v mlajšem paleolitiku in arheološke najdbe v Potočki zijavki. Ideja o zgodbah za otroke se je najprej porodila arheo-loginji in muzejski svetovalki Darji Pirkmajer. »Potočka zi-javka je prvo arheološko raziskano najdišče iz stare kamene dobe v Sloveniji, kjer so raziskovalci odkrili številna okostja jamskih medvedov in drugih ledenodobnih živali. Od lanske jeseni je tam urejena tudi tematska Medvedova pot, kjer je mogoče veliko izvedeti o življenju že davno izumrlega jamskega medveda. Otroci imajo zelo radi medvedke in ko smo v muzej poleg okostja medvedjega mladiča dobili še nagačenega medvedka, sem rekla, da je treba življenje jamskega medveda nekako približati otrokom,« je pojasnila Pirkmajer-jeva. Vsi sprva niso verjeli v projekt in je bilo potrebno kar nekaj prepričevanja, prizna. A so se nato vsi, tako direktor Da bi otroke spodbudili še k dodatnemu ustvarjanju ob spremstvu Ouša in Zije, so izdajatelji oblikovali tudi pobarvanko. Glavna junaka sta imeni dobila po krajih: Ouš iz narečne izgovorjave domačinov za Olše-vo goro, Zija pa po Potočki zijavki. Stane Rozman kot avtor Iztok Vrenčur in ilustratorka Tina Preglej Skrt, vdali. Danes so vsi veseli in ponosni na skupni izdelek. Poljub med fikcijo in znanostjo Iztok Vrenčur, arheolog, vešč pisanja, je v knjigi zbral devet pravljic, ki prikazujejo medvedovo leto, ki predstavljajo poljub med fikcijo in znanostjo, kot je dejal: »Je pravljično delo z močnimi elementi znanosti. V njej so navedeni številni podatki in dejstva o življenju jamskih medvedov v Potočki zijavki.« Je pa Vrenčur ob tem dejal, da knjiga zajema tematiko, ki je pomembna za Sloveniji: »Premalo ljudi ve, da je Potočka zijavka v arheološkem svetu izjemno cenjena, saj je bilo na tem območju odkritih največ okostij jamskega medveda. Poleg tega so bila ta okostja največja, kar priča o tem, da je bila takratna klima za jamskega medveda res ugodna.« Avtor, za katerega je to prvo otroško delo, je hkrati zelo vesel, da se v Solčavi zavedajo pomena tega najdišča in so ga pripravljeni promovirati na različne načine. LEA KOMERICKI Foto: LK Zgodba o prijateljstvu Z letnim dobrodelnim koncertom oplemenitili šolski sklad Otroci otrokom POLZELA - Osnovna šola Polzela je s podružnično šolo Andraž in z vrtcem pripravila že 12. tradicionalni koncert Odprta dlan s tokratnim naslovom Zgodba o prijateljstvu. Na prireditvi so poleg šolskih in vrtčevskih pevskih Otroci so s petjem in plesom ogreli srca obiskovalcev, ki so z donatorji v šolski sklad prispevali skoraj sedem tisoč evrov. zborov, dramske skupine in plesalcev šole in vrtca nastopili še pevci Mešanega pevskega zbora Andraž in Mešanega pevskega zbora Oljka. Z zbranimi sredstvi so bogato oplemenitili šolski sklad Otroci otrokom, ki je namenjen socialno najbolj ogroženim učencem, katerih starši v hudih časih ne zmorejo teže vsakdanjika. Zbrali so skoraj sedem tisoč evrov. Denar bo namenjen predvsem za plačilo prehrane, šolskih potrebščin in za plačilo udeležbe v dodatnih programih, na ekskurzijah, v šoli v naravi in še kje. Številni povabljeni posamezniki, županov sklad, društva, podjetja in klubi so se odzvali povabilu in z do-niranimi sredstvi podprli pobudo ter ponudili pomoč pri pripravi bazarja in prireditve. Z obiskovalci, med katerimi so bili tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik in poslanec državnega zbora Ljubo Žni-dar ter drugi pomembni gosti, so nastopajoči in kolektiv OŠ Polzela ponovno uspeli kot prijatelji skupaj napisati čudovito zgodbo, s pomočjo katere bodo lahko prav vsi otroci polzelske osnovne šole uresničili svoje sanje. LK, foto: TT KRONIKA 11 Ne samo kriminalisti, kraj požara in bližnjo okolico so po eksploziji zaradi varnosti morali pregledati gasilci in delavci Energetike Celje, a tudi delavci Vodovoda-Kanalizacije. Kdo je zakuril pod mostom? Zaradi malomarnosti skoraj tragedija med gasilci Kriminalisti celjske policijske uprave še vedno preiskujejo okoliščine nastanka požara pretekli teden pod mostom čez Savinjo v Čopovi ulici v Celju. Kot je znano, je zaradi požara odjeknila močna eksplozija, ki je poškodovala kar štiri gasilce iz Poklicne gasilske enote Celje. Trije so še vedno v celjski bolnišnici in jih čaka kar nekaj mesecev dolgotrajne rehabilitacije, preden se bodo lahko vrnili na delo. Do eksplozije je prišlo, ker je požar - pod mostom je zagorel odpadni material -poškodoval spoje plinovoda, zato je začel plin nenadoma uhajati. Ekipa gasilcev je bila takrat že na kraju in je požar gasila, ko naj bi opazila, da plin uhaja. Vodja intervencije je zato gasilce posvaril, da je treba čim prej stran, in gasilci so se začeli umika- ti. A takrat je počilo. Hitra reakcija in ustrezna gasilska oprema sta preprečili, da bi se zgodila tragedija. Kljub temu je nesreča terjala svoje. Štirje gasilci so bili huje poškodovani. Trije so prestali zahtevne operacije presaditve kože, saj so dobili močne opekline po rokah. V bolnišnici bodo še kar nekaj časa. Poškodovan je bil tudi delavec Energetike Celje, ki je bil na kraju, a je dobil manjše poškodbe po glavi, ki niso nevarne. Nesreča jih je še močneje povezala Požar so tik pred eksplozijo gasili tudi prostovoljni gasilci z Babnega. Od njih ni bil poškodovan nihče, zaradi poškodb poklicnih gasilcev pa so na kraj poklicali še prostovoljne gasilce z Ostrožnega. Poklicna gasilska enota Celje je zdaj okrnjena, saj štirje gasilci pomenijo tudi polovico ene delovne izmene, ki je ves čas dežurna. Vendar mora delo enote potekati nemoteno, pravi direktor enote Janko Požežnik in navaja, da so delo zdaj reorganizirali, preklicali so tudi dopuste, da lahko enota deluje normalno. Iz vrst gasilcev prihaja informacija, da jih je ta nesreča samo še bolj kolegialno povezala in poenotila. Takšna nesreča, ki se je zgodila zaradi požara, ki je nastal - kot so potrdili na policiji - na podlagi človeške napake, je dokaz, do kakšne tragedije bi lahko pripeljala človeška malomarnost. »Ljudje se morajo zavedati, kaj lahko nastane zaradi takšne napake. Da ta ne ogrozi samo njihovih življenj, ampak tudi življenja tistih, ki pridejo na pomoč,« dodaja Požežnik. Kdo in zakaj je zakuril odpadni material pod mostom, še ni znano. Policisti preiskujejo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožena zaporna kazen. Na policiji pravijo, da je še prehitro za trditve, ali je storilec kdo, ki se je pod mostom tisto noč zadrževal in si zaradi nizkih temperatur zakuril, da bi se ogrel, ali gre morda za odvisnike, ki so se tam zbirali. Drži namreč, da so bili prostori pod mostom na nabrežini Savinje pogosto zbirališča takšnih in drugačnih posameznikov. To naj bi nakazovale tudi smeti, ki so jih puščali za seboj. Ali bodo iz pogorelih ostankov smeti in materiala policisti lahko izluščili kakšne sledove, ki bi prevedle do storilcev, bo pokazal čas. SŠol Foto: SHERPA Višji sodniki dali prav zdravniku Bojan Cvelfer ostaja invalid zaradi borelije Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo glede odločitve sodišča prve stopnje v primeru Celjana Bojana Cvel-ferja, ki je tožil celjskega zdravnika Dušana Polimaca. Gre za primer, ko je Cvelfer zoper zdravnika uvedel kazenski postopek, ker ta naj ne bi pravilno odreagiral zaradi suma na borelijo. Cvelfer je namreč kazal vse simptome okužbe zaradi pika klopa. Zdravnik je na sodišču krivdo zanikal, okrajno sodišče pa je nato tožbeni zahtevek Cvelferja zavrnilo. Njegov odvetnik Velimir Cu- gmas trdi, da zdravnik bolniku ni dal niti antibiotikov, čeprav bi jih moral, in da okrajno sodišče ni upoštevalo vseh dokazov. Cvelfer je danes zaradi borelioze celo invalid tretje stopnje. Odločitev višjih sodnikov pa je bila v prid zdravniku. Ti so namreč v sodbi zapisali, da Cvelfer svojih navedb ni dokazal. Ta med med drugim navaja, da naj bi prišlo tudi do selekcioniranja oziroma spreminjanja podatkov v njegovi zdravstveni kartoteki oziroma računalniku v ambulanti. Verjeli so tudi izvedencem zdravstvene Krajši dnevi priložnost za tatove V zadnjih dneh je bilo na Celjskem ponovno več vlomov v stanovanjske hiše. Ta teden sta bila kar dva na območju Vojnika, kjer so vlomilci poleg denarja ukradli tudi potne liste lastnikov hiš. Vlomi so se vrstili še na območju Tepanja in Zgornje Pristave na območju Slovenskih Konjic. Največkrat iz hiš kradejo denar, pogosto pa tudi zlatnino, saj jo je možno na črnem trgu najhitreje prodati. Število vlomov v določenem obdobju leta upada ali poraste. Tako jih je recimo več poleti, ko so dopusti, in tudi v zimskem času. Noči so daljše, dnevi krajši, kar pomeni, da je to v prid tudi vlomilcem. Ti pogosto izkoristijo priložnost, predvsem na podeželju, kjer lastniki hiš ne poskrbijo dovolj za varnost premoženja. V hiše vlamljajo tudi, kadar so lastniki doma, vendar imajo opravke v okolici hiš. So pa tudi takšni storilci, ki lastnike hiš dlje časa opazujejo in natančno vedo, kdaj jih ni doma, saj je to zanje idealna priložnost za kaznivo Most čez Savinjo je zaprt. Tako bo ostalo do nadaljnjega. Plinski vod so po eksploziji uspeli zapreti, a je bila koncentracija plina še kar nekaj časa visoka, zato niti kriminalisti niso mogli takoj začeti preiskovati, ampak so morali zaradi lastne varnosti počakati, da se je znižala. Nekaj časa je bila zaradi odprave posledic širša stanovanjska okolica (Lisce in del Trubarjeve ulice) brez zemeljskega plina, a so pri Energetiki oskrbo s plinom uspeli kmalu vzpostaviti. Eksplozija je poškodovala tudi most, zato je ta še vedno zaprt. Tako bo vse, dokler strokovnjak gradbene stroke in statike ne bo v svojem mnenju presodil, ali je most sploh še dovolj močan, da bo zdržal težo prometa. stroke, ki so ovrgli sum, da bi zdravnik bolnika zdravil malomarno ali nestrokovno. Na okrajno sodišče, torej v času sojenju, naj bi Cvelfer tudi prepozno vložil dokaz o seznamu zdravil, a kot dodaja, je to zato, ker sam do seznama nikakor ni mogel priti, do podatkov je prišel šele, ko je posredoval odvetnik. Cvelfer mora tako zdaj plačati skoraj dva tisoč evrov sodnih stroškov. Išče pa nadaljnje poti, da bi dokazal svoj prav. Razmišlja tudi o postopkih na vrhovnem sodišču. dejanje. Predvsem slednji so organizirani in v hiše vlamljajo načrtno. Med njimi so naši državljani, a tudi tujci. V zadnjih letih so celjski kriminalisti preiskali kar nekaj takšnih združb, njihove člane pa ovadili. Občane opozarjajo na večjo previdnost, predvsem na prijave sumljivih oseb v svoji soseski. Pravočasenklic na policijo namreč lahko privede do hitrejšega prijetja tatov in vlomilcev, predvsem pa daje možnost, da oškodovani ukradene stvari dobijo tudi nazaj. Zagorelo zaradi dimnika V ponedeljek nekaj minut po 17. uri je zagorelo v stanovanjski hiši v Vinah pri Vojniku. Prišlo naj bi do dimniškega požara, pri čemer se je ogenj preko dimniške tuljave razširil še na ostrešje. Po prvih ocenah naj bi nastalo za približno 30 tisoč evrov škode. Kriminalisti so natančen ogled kraja požara opravili v torek, tako da izsledki njihove preiskave še niso znani. Zbil jo je na prehodu V Rogaški Slatini se je v ponedeljek zgodaj popoldne zgodila prometa nesreča, v kateri se je huje poškodovala peška. 71-letni voznik osebnega avtomobila je voziliz smeri Žiber-nika proti Celjski cesti, nakar je na prehodu za pešce trčil v 40-letno peško, ki se je hudo poškodovala. Umrl mlad voznik V noči na soboto so ceste celjske regije ponovno terjale krvavi davek. Malo čez drugo uro zjutraj se je namreč zgodila prometna nesreča na cesti med naseljema Založe in Polzela. 21-letni voznik avtomobila je vozil proti Založam, nato je nenadoma zapeljal čez desni rob vozišča in trčil v ograjo. Avtomobil je po trčenju odbilo še v jarek kjer je zagorel. 21-letni voznik je na kraju nesreče umrl. Vvozilu je bil sam. 12 NAŠA TEMA Nategi pri prodaji rabljenih avtomobilov Ko mora biti kupec pametnejši od prodajalca V zadnjih letih se tudi na trgu vozil pozna, da mora marsikdo zaradi finančne krize kupiti in sesti v rabljeno vozilo namesto v novega jeklenega konjička. Povečala se je prodaja srednje- in nižjecenovnih vozil, ki gredo še kar dobro v prodajo, zato so se na drugi strani razpasla podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Med prodajalci je kar nekaj takšnih, ki izkoristijo lahkovernost kupca in ga poskušajo tudi ogoljufati. Na takšen primer nas je opozoril naš bralec. Lahko bi se »nasankal« pri nakupu avtomobila, a je zadnji trenutek ugotovil, da podatki o vozilu niso skladni z njegovim dejanskim stanjem. Vozilo, ki mu je bilo všeč, je ne kupce, si je zapisal identi- sal v spletni iskalnik, da mi opazil v eni od celjskih avtotr-govin, kjer si ga je tudi ogledal. »Prodajalec mi je zatrdil, da vozilo ni bilo poškodovano ali karambolirano, da so kilometri resnični in da z avtom ni nobenih težav,« je navedel v pismu, ki nam ga je poslal. Pri tem je želel ostati anonimen, saj je svoj zapis poslal tudi na Tržni inšpektorat RS in na celjsko policijo. Razlog za to je naslednji. Ker bralec ne spada ravno med lahkover- fikacijsko številko vozila, ki ga je nameraval kupiti, saj je želel še pred nakazilom denarja avtohiši preveriti podatke o vozilu. »Zadostovalo je, da sem identifikacijsko številko vpi- je pokazalo zapisnik tehničnega pregleda vozila, ki je bil opravljen v Franciji,« je še dodal. Iz zapisnika namreč jasno izhaja, da ima vozilo v realnosti prevoženih kar 70 tisoč kilometrov več od nave- Pri tovrstnih goljufijah bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje overitev lažne vsebine. V kazenskem zakoniku je namreč zapisano, da to dejanje stori tisti, ki »spravi pristojni organ ali notarja v zmoto, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi kar koli lažnega«. denih v ponudbi avtohiše in da je bilo vozilo poškodovano in zelo obrabljeno, kar bi lahko vplivalo tudi na varnost potencialnega kupca. »Verjamem, da se dogajajo hujši zločini in velja splošno mnenje, da ni pametno zaupati preprodajalcem vozil, vendar gre tukaj za potencialno življenjsko ogroženost. Poleg tega za zavajanje potrošnikov, podajanje lažnih informacij, ponarejanje listin in ogrožanje varnosti,« je ogorčen bralec. Njegovo opozorilo je pametno vzeti resno. Očitno njegove ugotovitve niso ravno izučile avtohiše, pri kateri omenjeno vozilo še vedno prodajajo in ga oglašujejo na spletu ... Goljufija! Očitno pa bosta vzela njegove besede resno celjska policija in tržni inšpektorat. Na policiji pravijo, da vsako leto dobijo kar nekaj prijav kupcev, ki jih na ta način ogoljufajo nekateri prodajalci. A treba je priznati, da imajo velik del krivde tudi kupci. Ti so preveč lahkoverni, premalo seznanjeni s tem, kaj in kako je treba preveriti pri podatkih o avtomobilu in tudi prodajalcu. Med goljufivimi prodajalci se znajdejo tudi posamezniki, ki sami prodajajo svoje vozilo, podjetniki in lastniki avtohiš. Kot pojasnjuje vodja oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Milan Vogrinc, gre za tipično kaznivo dejanje goljufije, kjer želi prodajalec z lažnim dokazovanjem v zmoto spraviti kupca. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena tudi zaporna kazen. V ozadju visi vprašanje, ali lahko kupec, ki vozilo kupi, a goljufijo odkrije šele kasneje, svoj denar dobi nazaj. To je stvar civilno pravdnega postopka, ki ga mora sprožiti na sodišču zoper prodajalca. Od odločitve sodišča je odvisno, ali bo kupec sploh dobil kakšno odškodnino ali ne. Goljufije so močno razširjene, a jih je težko ugotoviti Medtem ko v nekaterih tujih državah že izkoreninja-jo goljufanje glede števila kilometrov, je to pri nas ena večjih težav kupcev rabljenih vozil, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Morebitne spremembe pri varstvu potrošnikov lahko prinese sprememba evropske zakonodaje, do takrat pa v zvezi potrošnikom svetujejo preverjanje zgodovine vozila in pozornost pred sladkimi besedami prodajalcev. Kaj naj ob nakupu rabljenega vozila preveri kupec, da svojega denarja ne bo porabil za mačka v žaklju? Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da moramo ob nakupu poznati čim več zgodovine avtomobila. To pomeni, da ima avtomobil potrjeno servisno knjižico, da ima čim več računov s servisov, na primer od menjav gum, menjave akumulatorja in drugih posegov. Tako si lahko ustvarimo sliko o tem, kako je dosedanji lastnik skrbel za svoje vozilo. Okorn je poudaril, da je prevrteni števec kilometrov ena največjih težav pri nakupu rabljenih vozil pri nas. Povedal je, da ima veliko avtomobilov, ki v Slovenijo pridejo iz tujine, za nekaj deset tisoč in tudi celo za več kot sto tisoč kilometrov manj, kot so jih res prevozili. Ponarejanje dejanskega stanja težko ugotovijo celo strokovnjaki. Stvarna napaka izdelka Kadar ugotovimo, da se število kilometrov ne ujema s številom, ki ga je zagotavljal prodajalec, smo upravičeni do uveljavljanja svojih pravic na podlagi odgovornosti prodajalca za stvarne napake, je pojasnil sogovornik. Tudi pri nakupu rabljenega vozila namreč velja, da lahko, če ga kupimo od pravne osebe, v enem letu uveljavljamo stvarno napako. »Z dokazilom, da je bilo z avtomobilom nekaj narobe - da je bil poškodovan v prometni nesreči ali da so bili prevrteni kilometri, a nam prodajalec tega ni povedal, lahko avtomobil vrnemo, upravičeni smo do vračila kupnine. Če smo z avtomobilom sicer zadovoljni, a nas moti, da ima preveč kilometrov, lahko zanj zahtevamo znižano kupnino ali vozilo zamenjamo za drugo.« Za seboj zabrišejo znake Okorn je povedal, da je goljufije s kilometri težko ugotoviti. Prodajalci, ki to počnejo, namreč zamenjajo znake, ki kažejo na to, da ima avtomobil za seboj mnogo daljšo prevoženo pot, kot to navaja oglas. Gre za obrabljene sedeže, prestavne ročice, obloge volanskega obroča. »Pri teh delih vozila ni velike razlike, ko ima avtomobil 300 tisoč ali 400 tisoč prevoženih kilometrov, velika razlika pa je na primer med 100 tisoč in 300 tisoč kilometri. Tisti, ki želijo na ta način goljufati pri tem, od tujine do našega prodajalca že poskrbijo, da so sledi obrabe manj vidne.« Zato je pomembno, da kupec vozilo pred nakupom preizkusi, se pelje z njim, preveri, če lepo stoji na cesti in podobno. Okorn še svetuje, naj kupec vozilo, za katero se zanima, pred nakupom odpelje na tehnični pregled, kjer bodo preverili, če je avtomobil tehnično izpraven. Ne nasedajte sladkim besedam Na Zvezo potrošnikov Slovenije se pogosto obračajo tisti, ki so izbrali rabljeno vozilo, a po nakupu spoznajo, Dodal je še, da naj bi se na evropski ravni dogovarjali o tem, da bi bili avtomobili sledljivi. To pomeni, da bi morali ob vsakem servisu zaposleni v vsaki delavnici ob vsakem posegu zabeležiti število kilometrov. Tako bi se število goljufij zagotovo zmanjšalo, je prepričan sogovornik. Medtem ko v določenem trenutku potrošnikom svetuje, naj bodo previdni in naj se raje ne odločijo za nakup avtomobila, če posumijo, da bi bilo lahko z njim karkoli narobe, in če se prodajalec izmika prikazu oziroma odgovorom na vprašanje o zgodovini vozila. TINA STRMČNIK Po slovenski zakonodaji je spreminjanje števca kilometrov opredeljeno kot goljufija. Je pa slednjo po besedah Okorna zelo težko dokazati. »Dokazovanje zahteva precej časa, hkrati potrošniku nasproti stoji trgovec, ki trdi, da to ni res. Sum goljufije lahko sicer prijavimo policiji, vendar je malo verjetno, da bo prišlo do pravnih sankcij. Zakonodaja za nakup rabljenega vozila od pravne osebe sicer določa enoletno garancijo. Povsem drugače je pri kupovanju vozil od fizičnih oseb. V tem primeru gre za pravilo videno-kupljeno. Načeloma ima potrošnik prav tako sodno varstvo, vendar sta dokazovanje in sodba bistveno bolj zahtevna.« da ne ustreza temu, kar jim je ponujal trgovec. Okorn je dejal, da se velikokrat izkaže, da potrošniki kupujejo mačka v žaklju. »Odločijo se za avtomobil z nepreverjeno zgodovino in zaupajo sladkim besedam prodajalcev vozil. Slednji skušajo rabljene avtomobile v promet vse pogosteje spraviti kot fizične osebe. Vedo namreč, da stvarna napaka potrošnika ščiti leto dni. Če kupec vozilo kupi od fizične osebe in ugotovi, da je imelo vozilo na primer prevrten števec kilometrov, mu preostane le tožba. To je glavna težava slovenskih potrošnikov, ki jo v tujini počasi že izkoreninjajo,« je povedal Okorn. O preverjanju prevoženih kilometrov: Število je možno preveriti na podlagi servisne knjige. Če je vozilo redno servisirano, ima tudi zabeležene prevožene kilometre enkrat letno. Če so bili servisi opravljeni v pooblaščenem servisu, so ponavadi zapisani v računalniški bazi in tako je možno prevožene kilometre preveriti s pomočjo številke šasije. Včasih imajo stranke račune o opravljenih servisih. Po novem se tudi ob vsakem tehničnem pregledu v bazo vpišejo prevoženi kilometri. Te zapise je možno preveriti na tehničnem pregledu ali na portalu e-uprava na podlagi številke prometnega dovoljenja in registrske tablice. »V naši panogi še ve nepravilnosti« Simon Pevec, BP avto, o neurejenem posle in prodaje vozil »Pri nas dobi vsaka stranka število kilometrov zapisano na računu, kar pomeni, da za to jamčimo. Prav tako ima vsaka stranka pri nas možnost, da vozilo v osmih dneh vrne in vrnemo ji kupnino,« pravi Simon Pevec, ki se kot samostojni podjetnik v okviru družbe BP avto ukvarja s prodajo in z odkupom rabljenih vozil. Kot še dodaja Simon Pevec, ki ima poslovalnico v Ločici pri Savinji in v Ipavčevi ulici v Celju, na območju nekdanjega Avta Celje, je bila večina avtomobilov, ki jih prodaja BP avto, kupljena v Sloveniji od prvega ali drugega lastnika in ima potrjeno servisno knjigo. »Nekaj vozil, ki jih uvozimo iz tujine, ima prav tako potrjeno servisno knjigo, pri čemer je opravljene servise možno preveriti v pooblaščenih servisih s pomočjo številke šasije. Prav tako so kilometri zapisani na vsakem uvoznem računu (tj. račun, ki ga dobijo iz tujine) in ga stranka dobi zraven papirjev za registracijo,« še poudarja Simon Pevec. Nepoškodovanost vozil, ki jih kupujejo, preverjajo z meril- NAŠA TEMA 13 Zakriti kilometri »Pri takšnih goljufijah gre največkrat za znižanje števila prikaznih prevoženih kilometrov predvsem pri vozilih, ki so uvožena iz tujine ali predhodno kupljena tam. Prisotno je tudi prikrivanje resničnega stanja vozila. Torej da je bil avtomobil predhodno morda popolnoma uničen ali poškodovan in nato ponovno sestavljen. Praviloma gre tu za ugodnejše avtomobile, saj prodajalci vedo, da je zanje več zanimanja in bodo tudi kupci lažje pridobili kredite oziroma jih bodo lažje kupili,« dodaja Vogrinc. Ob tem ljudem svetuje, naj si vozilo, ko ga kupujejo, dobro ogledajo, a ne sami, če se na to ne spoznajo, ampak s strokovnjakom, ki bo zelo dobro znal iz stanja vozila razbrati, ali je obrabljeno oziroma poškodovano. eliko ivnem okolju odkupa cem debeline laka, ki pokaže, na katerih mestih je bilo vozilo naknadno barvano. »Nato je treba malo strokovnega znanja, da se ugotovi, ali je bila popravljena samo kakšna praska, odrgnina ali druga manjša poškodba oziroma ali je bilo vozilo težje karambolirano,« še pojasnjuje lastnik BP avta. Dodaja še, da se z vsakim vozilom opravi tudi testna vožnja, ki je že dovolj dober pokazatelj, ali je vozilo tehnično brezhibno. Poleg tega se po potrebi opravi tudi pregled na dvigalu. Zelo neurejeno področje »Absolutno jih poznam, vendar ne želim govoriti o imenih. V naši panogi je žal še vedno veliko prevar in nepravilnosti. Področje je še vedno zelo neurejeno, tako se je vsakemu poštenemu trgovcu tudi težko boriti z nepoštenimi ali posamezniki, ki delajo na črno in sploh nimajo »Tudi dejansko stanje prevoženih kilometrov se da preveriti v pooblaščenih servisih, če kupec tja prinese tudi serijsko številko avtomobila,« dodaja kriminalist. Že nepoznavalski natančnejši pregled malenkosti v vozilu, kot so nova pedala za zavoro, sklopko ali plin, novi vijaki na določenih mestih pri motorju ..., lahko porodi sum, ali je avto morda pred kratkim nekdo popravljal in da ni vse tako, kot mora biti. Prijavite inšpekciji Ko kriminalisti dobijo prijave o domnevnih goljufijah pri nakupu vozila, takšne preiskave zanje niso zahtevne. Policisti imajo dostop do seznamov in baz vozil, kjer lahko vse podrobnosti hitro ugotovijo. Pri tem naletijo včasih celo na to, da je nekdo v Sloveniji prodal Koliko za 10 let starega clia? Cena je obratno sorazmerna s številom prevoženih kilometrov. Za deset let starega clia, ki ima prevoženih manj kot sto tisoč kilometrov, lahko dobite tudi do 2500 evrov. Če ima na števcu več kot 200 tisoč kilometrov, se lahko pogovarjate tudi za samo tisoč evrov kupnine. Pri avtomobilu, vrednem 15 tisoč evrov, sto tisoč kilometrov manj na števcu lahko pomeni dodatnih tri tisoč evrov zaslužka. ustanovljenih podjetij,« pravi Simon Pevec o stanju na področju nakupa in prodaje rabljenih vozil in odgovarja na naše vprašanje, ali pozna primere, da drugi prodajalci prikazujejo manjše število prevoženih kilometrov od resničnega in prodajajo poškodovana in tehnično nebrez-hibna vozila. O tem, kakšni so lahko zaslužki zaradi poneverb glede kilometrov in morebitne (ne) poškodovanosti vozila, kar nas je še zanimalo, Pevec pravi, da je nemogoče govoriti, saj so odvisni od vrednosti vozila in od tega, kaj je bilo prikrito, popravljeno, prevrteno. »Če ima nek avto prevrtenih 20 tisoč ali 200 tisoč kilometrov, je to seveda velika razlika. Prav tako je odvisno, ali je bilo vozilo poškodovano zaradi toče ali je bilo v nesreči obrnjeno na streho,« Pevec še navaja dva konkretna primera. Kot še sklene naš sogovornik, so prvi problem nepošteni trgovci, za katere že ptički čivkajo, kaj počnejo, ampak ti še vedno nemoteno poslujejo. »Po drugi strani je še težje konkurirati fizičnim osebam, ki preprodajajo vozila. Njim ni treba plačati davkov, ni jim treba dajati garancije in nimajo drugih stroškov.« ROBERT GORJANC vozilo, ki je bilo v tujini ukradeno. V praksi je tako, da so ljudje nekoliko bolj zaupljivi do avtohiš, a kot se je zgodilo našemu bralcu, je pametno, da smo pozorni tudi tu. Hkrati je treba omeniti, da so lahko tudi avtohiše tiste, ki so oškodovane, če kupijo za nadaljnjo prodajo od nekoga avtomobil, a prodajalec ne navede pravih podatkov. Res je, da imajo av-tohiše večjo možnost kot posameznik te podatke tudi preveriti. Če policija ugotovi, da je šlo za prirejanje podatkov o vozilu, ne le da poda zoper storilce kazensko ovadbo, ampak obvesti tudi pristojne inšpektorje. Najpogosteje tržni inšpektorat. Obveščanje gre tudi v obratni smeri, saj se nekateri kupci, ki so opeharjeni ali zaznajo enako kot naš bralec, obrnejo najprej na inšpekcijo. To nam je potrdila tudi glavna tržna inšpektorica iz Tržnega inšpektorata RS An-drejka Grlič. Odgovoren tudi kupec Področje goljufij pri prodaji in nakupu vozil ureja Zakon RS o varstvu potrošnikov. V 37. členu omenja tako imenovane stvarne napake. Po domače re- Boštjan Novak je prepričan, da bi moral vsak trgovec kupcu pisno zagotoviti, da je podatek o številu kilometrov rabljenega vozila realen. Kadar so vozila uvožena, je število kilometrov zapisano na uvoznih računih, prav tako so kilometri zabeleženi, ko je vozilo že v Sloveniji in ko ga prodajalec odpelje na tehnični pregled. Novak meni, da bi morala tudi stranka pri menjavi vozila slovenskega porekla staro za staro ali staro za novo s svojim podpisom jamčiti, da je število kilometrov, ki jih je navedla, verodostojno. »Tako imamo trgovci pisno podlago, zagotovilo, da nismo prevrteli števca kilome- čeno so stvarne napake vozila tiste lastnosti, ki so potrebne za njegovo uporabo v prometu oziroma so za vozilo predpisane, a jih avto ob prodaji ni imel. Ali pa so bile napake zakrite, ko je prodajalec vozilo v ponudbi navajal. Ena takšnih sta na primer zakrita karamboli-ranost in prikrivanje dejanskih prevoženih kilometrov. Na inšpekciji svetujejo, naj kupci pri nakupu rabljenega vozila od trgovca zahtevajo, da na pogodbo, račun ali garancijski list vpiše stanje kilometrov, kot ga prikazuje števec ob nakupu vozila. Toda tako kot Vogrinc tudi Grličeva jasno pove: »V zvezi z oglaševanjem vozil Obligacijski zakonik RS določa, da katalogi, ceniki, tarife in tudi oglasi niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Zaradi tega je tudi obveza potrošnika trov. Tako lahko damo novemu kupcu vozila pisno garancijo o stanju prevoženih kilometrov. Na ta način se prodajalci tudi zaščitimo,« je povedal. Cena mora ustrezati kilometrom Kaj se zgodi, če kupec rabljenega avtomobila kljub zagotovilu ugotovi, da se kilometri ne ujemajo z zapisom? Novak ta- kšnega primera še ni imel, je pa dejal, da bi se odzval tako, da bi kupca prosil, naj avtomobil pripelje nazaj, in mu vrnil denar. Hkrati bi poklical prodajalca, od katerega je vozilo kupil, in ga pozval, naj prodajno ceno pred nakupom, da z vso skrbnostjo pregleda vozilo.« Eden laže, drugi preverja Toda zakonodaja in sistem sta pri tem prestroga do kupcev in med vrsticami dajeta prodajalcem več možnosti za goljufije kot kupcu možnosti za celovito preverjanje, ali je z nekim vozilom vse tako, kot je treba. Prodajalcu je dana mo- žnost, da se v oglasu zlaže, na kupca pa je preloženo preverjanje lastnosti vozila, čeprav do vseh uradnih podatkov sledlji-vosti vozila sploh ne more priti. Če je kupec iznajdljiv, lahko na spletnih straneh policije med vsemi seznami ukradenih vozil išče, če je morda to vozilo ukradeno. Ali pa ima srečo, kot jo je imel naš bralec, ko je samo v iskalnik vpisal identifikacijsko številko. Obstaja tudi spletna prilagodi resničnemu številu kilometrov. »Med avtom, ki ima 250 tisoč prevoženih kilometrov, in tistim, ki ima prevoženih 70 tisoč kilometrov, razlika v ceni ne more biti le nekaj deset evrov. Razlika mora biti občutna, da se lahko kupec zavestno odloči, kaj bo izbral. Tudi avtomobili z večjim številom prevoženih kilometrov v Sloveniji dobijo svojega kupca, a za primerno ceno.« Kaj pa pooblaščeni trgovci? O nečednih poslih in zavajanju kupcev z lažnim številom kilometrov Novak pravi: »Na trgu je kriza, prodaja rabljenih avtomobilov ne cveti tako, kot je nekoč. Prodajalci imajo morda vedno večje želje, poštenja pa manj, zato delajo, kot delajo. Tudi fizične osebe, ko prodajajo vozilo, velikokrat zamolčijo, da je bilo vozilo poškodovano. Radi bi, da bi jim trgovec v stran slovenskega zastopnika za posredovanje zgodovine vozila, ki sicer pokaže podatke o vozilu samo na podlagi identifikacijske številke. A so podatki plačljivi, saj je spletna stran tržno naravnana, kljub temu da zastopnik informacije črpa iz virov državne uprave, raznih ministrstev, zavarovalnic, tehničnih pregledov, podjetij za najem vozil, trgovcev in serviserjev vozil. In tudi ta spletna stran ne pokaže celotne zgodovine vseh vozil. Tudi za vozilo, o katerem nas je obvestil bralec, je ni pokazala. Ko smo idenfikacijsko številko vpisali v iskalnik na spletni strani, avtomobila sploh ni našel. Kar pomeni, da so najverjetneje vozilo v Franciji uporabljala podjetja za najem vozila. Ravno za ta vozila največkrat podatkov v bazi ni. Kupec je tako na nek način prepuščen samemu sebi in izurjenemu očesu strokovnjaka, prijatelja ali znanca avtomehanika, ki bo preveril, ali je bilo vozilo morda že ka-rambolirano. Če pa bo smola, bo kaznovan še avtomehanik. Tovrstne usluge lahko namreč »dišijo« na - delo na črno ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA račun vzel zelo slab avtomobil, v zameno pa želijo zelo dobro vozilo. Sam zato ne zagovarjam niti trgovcev niti končnega kupca.« Opaža tudi, da potrošniki različno dojemajo prodajalce z rabljenimi vozili, ki strankam nudijo vozila različnih blagovnih znamk in pooblaščene trgovce. V ponudbo slednjih namreč pogosto ne dvomijo. »Nihče se ne vpraša, če so kilometri ustrezni, sam mislim, da je tudi tam prostor za manipulacijo.« Prevare so kratkega veka Sogovornik je dejal, da so namerna zavajanja, ki si jih privoščijo nekateri prodajalci, kratkega veka. Če je trgovec pripravljen prodati svoje ime za nekaj tisoč evrov, je zelo malo vreden, meni Novak. Opozoril je še, da pri nakupu rabljenih vozil težava niso le lažni kilometri in poškodovana vozila. Za besedno zvezo vozila slovenskega porekla se, kot je dejal, velikokrat skrivajo službeni avtomobili podjetij, vozila, ki so jih uporabljali v avto-šolah, taksi službah ... »Gre za izrabljena vozila, ki jih na našem tržišču prodajajo kot slovensko blago, čeprav bi bila bolj primerna za odpis,« meni sogovornik. TINA STRMČNIK Boštjan Novak se s prodajo rabljenih vozil ukvarja približno leto. V tem času nobena od njegovih strank vozila ni pripeljala nazaj zaradi spremenjenih kilometrov. Je pa enega od kupcev rabljenega vozila prodajalec sam pozval, naj vrne avto. Kupec je namreč trdil, da bo za popravilo menjalnika, ki naj ne bi deloval pravilno, porabil znesek, ki je presegal polovico vrednosti vozila. Na policiji zaenkrat ne morejo govoriti o tem, da za takšnimi goljufijami pri prodaji avtomobilov stojijo organizirane skupine, ki so se z načinom kaznivega dejanja že dodobra naučile, kako ogoljufati ljudi. Glede na prakso, ki se dogaja, bi se to lahko zgodilo kmalu. Kljub temu, da na tržnem inšpektoratu oglasi niso zaveza k podpisu pogodbe o nakupu, na policiji trdijo, da lahko gre že pri oglasih za kaznivo dejanje, saj s tem prodajalci lažno prikazujejo podatke, ki niso resnični. »Kdor svoje ime proda za nekaj tisoč evrov, je malo vreden« Boštjan Novak je lastnik podjetja Tip Top avtomobili, ki se v Šentjurju ukvarja s prodajo rabljenih vozil. Strankam verodostojnost kilometrov zagotavlja z garancijo. Pri uvoženih vozilih so kilometri zapisani na uvoznih računih, medtem ko pri vozilih slovenskega porekla o kilometrini avtomobila priča prejšnji lastnik s svojim podpisom. A kot ugotavlja Novak, so tudi fizične osebe »namazane z vsemi žavbami« in pri prodaji pogosto zamolčijo dejansko stanje vozila. »Lastniki želijo kdaj podtakniti naprej avto, ki je bil »karamboliran«, nato so bile napake dobro zakrite. Kot trgovec ne moreš biti vešč vsake prevare, ljudje so pač namazani z vsemi žavbami.« Boštjan Novak pravi, da na začetku svoje podjetniške poti težko govori o zasluzkih, je pa zadovoljen, da lahko živi od svojega podjetja. »V Sloveniji je veliko avtomobilov uvoženih, ne da bi bile zanje plačane dajatve. Finančna uprava Republike Slovenije se s tem očitno ne ukvarja, kar težko razumem. A domača kmečka logika pove, da po letu ali treh dela z avtomobili na svojem prodajnem prostoru ne moreš imeti lastne zaloge v vrednosti pol milijona evrov.« 14 KULTURA Sram te bodi! Zakaj ekonomija v človeku 21. stoletja zbuja sram? Pri projektu Sram te bodi! sodelujejo Libia Castro & Ölafur Ölafsson, Matej Čepin, Robert Hutinski, Staš Kleindeinst, Aino-Marjatta Mäki in Jaakko Karhunen, Ana Nedelj-ković in Nikola Majdak jr., Luiza Margan, Paula Muhr, Pleurad Xhafa, Adrian Paci, Ana Pečar in Oliver Ressler, Vahida Ramujkić (skupaj z Aviv Kruglanski, Dejan Došljak), Zgodovinski arhiv Celje in Dalibor Bori Zupančič. Ekonomija je postala prevladujoča sila, ki določa naš način življenja. Če človek ne ustreza zapovedani ekonomski realnosti, če ne uspe dobiti službe, ne zasluži dovolj denarja ali ni dovolj izobražen, to doživlja kot osebno krivdo. To je eno od sporočil projekta Sram te bodi! Istoimenska razstava med drugim opozarja na to, da za krivdo ni zaslužen posameznik, temveč gre za sistemski problem. Razstava Sram te bodi! je eden od rezultatov štiriletnega interdi- sciplinarnega projekta, ki sta ga idejno in programsko zasnovala Center sodobnih umetnosti pri Zavodu Celeia Celje in Galerija Miroslava Kraljeviča iz Zagreba. Kustosinja Maja Hodošček je povedala, da postavitev opozarja na sistemski problem, ki je zasnovan tako, da se ekonomski realnosti ne more prilagoditi cela množica identitet. Razstava skuša osebno krivdo na nek način dekonstrui-rati. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. Eden od njih na priemer govori o prekernem delu, ki je v zadnjem času postalo zelo razširjeno. In to kljub temu da ljudem ne zagotavlja varnosti, ampak kot je dejala Maja Hodošček, prinaša fleksibilnost, neredna delovna razmerja in negotov finančni položaj ... Prototip takšne oblike dela so po njenih besedah na nek način prav umetniki, ki so pogosto primorani pristati na takšne oblike delovnega razmerja, v zadnjem času pa postaja prekerno delo vse bolj prevladujoče. Umetniki skozi svoja umetniška dela na razstavi tako na podlagi izkušenj govorijo o problematiki tovrstnega načina življenja. O sramu še s psihoterapevtom in predavatelji Sram te bodi! je sicer štiriletni projekt, ki je doslej ponudil predavanja, bralne skupine in tudi rezidenčni program. Pred dvema letoma sta organizatorja namreč objavila odprt razpis na temo projekta in izbrala tuje umetnike, ki so nato nekaj časa bivali v Celju in v Zagrebu, raziskovali in pripravljali nova dela. Nekatera so na ogled na razstavi. V njenem spremljevalnem programu bo 17. decembra še delavnica o sramu, ki jo bo vodil gestalt psihoterapevt Tomaž Flajs. Maja Hodošček je poudarila, da delavnica ne bo vključevala le predavanja, ampak bo namenjena izkustvenim vajam. 16. januarja bo na temo sramu organiziran seminar, ko bodo o tej temi predavali različni teoretiki. TS V KUD Galiarda se združujejo člani iz vse regije. Še posebej veseli so, da jim je uspelo v svoje vrste zvabiti nekaj mladih plesalcev, ki bodo tako nadaljevali njihovo delo. Osvajajo s pogledi Plesni skok v zgodovino Celjsko Kulturno-umetniško društvo Galiarda, skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe, se je predstavilo na letnem koncertu. Tokrat so pripravili plesno igro Prevzetnost Galiarde, ki so jo priredili po knjižni uspešnici Jane Austen Prevzetnost in pristranost. V Kulturno-umetniškem društvu Galiarda se družijo, ustvarjajo, predvsem pa plešejo člani iz širše celjske okolice. Kot je povedala njihova predsednica Barbara Suša, je njihova osnovna dejavnost obujanje plesov iz obdobja Vlaki še na fakulteti Zgodovinski arhiv Celje je skupaj s šestimi slovenskimi in hrvaškimi arhivi soav-tor razstave Z vlakom čez mejo. Po jesenskem gostovanju razstave v Zgodovinskem arhivu Celje je ob 10. obletnici Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru razstava na ogled v prostorih fakultete, v avli na Mariborski cesti 7 v Celju. Razstava predstavlja zgodovino železnic v obmejnem pasu. Gre za povezavo med Pra-gerskim in Varaždinom, med Zidanim mostom in Siskom, med Lendavo in Čakovcem, med Rogatcem in Krapino in od Stranja proti Kumrovcu. Razstava prikazuje tudi Južno železnico, ki je bila osnova za izgradnjo teh prog. Vzpostavitev železniških povezav je bila tedaj močan dejavnik zgodovinskega medkulturnega povezovanja, je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so bile proge opuščene, a se po besedah Batagelja v zadnjem času to spreminja. Zgodovinski arhiv Celje in Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru ob robu gostovanja razstave sporočata, da si želita tesnejšega sodelovanja, saj obe v tem prepoznavata prednosti za sodelovanje med obema ustanovama, pa tudi pozitivne plati za okolje, kjer izvajata svoji dejavnosti. TS Nagrada Andreji Zakonjšek Krt srednjega veka, ki so jih plesali na italijanskih, angleških in francoskih dvorih. Za svoje nastope ne izpilijo zgolj plesnih korakov, vselej do potankosti uredijo tudi kostume in pričeske. Prav zaradi celostne podobe so njihovi nastopi tako posebni in doživeti. Predvsem pa so plesi precej drugačni od današnjih. »Takrat je veljalo predvsem čim manj dotikanja. V ospredju je bilo tako zapeljivo spogledovanje,« je pojasnila Barbara Suša. LK Foto: KUD Galiarda Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je letošnja prejemnica nagrade Sama Smerkolja. Gre za nagrado, ki jo Slovensko komorno glasbeno gledališče podeljuje za umetniške dosežke slovenskih opernih pevcev. V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je Andreja Zakonjšek Krt, katere koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja, prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instru-mentalnih del in samospeva. Po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in diplomirala z odliko. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor. Redno gostuje tudi v SNG Operi in baletu Ljubljana. Hvaležna je, da je žirija za podelitev nagrade Sama Smerkolja opazila njeno delo, njen trud in ustvarjanje. »Tega sem vesela, saj mi to da moč in veselje za nadaljnje ustvarjanje,« je povedala. Sopranistka, ki izvira iz Žalca, zadnjih 15 let pa živi v Celju, s svojimi nastopi sicer bogati tudi celjski kulturni prostor. Odmevne so Andreja Zakonjšek Krt bile na primer njene vloge v uprizoritvah Ipavčeve opere Teharski plemiči, v Kalmano-vi opereti Grofica Marica ter Ipavčevem Tičniku, v Gobče-vih operetah Planinska roža in Hmeljska princesa. V njeni bogati beri nastopov so med drugim sodelovanja s Hišo kulture Celje, z Orkestrom Akord in Celjskim godalnim orkestrom. TS Foto: SNG Maribor www.pokmuz-ce.si KULTURA 15 20 let v zabavnem gledališkem klubu Učenje nastopanja in tujega jezika na drugačen način »Mladi pravijo, da je sodelovanje v angleški gledališki skupini zanje dobra popotnica za življenje, da se naučijo pravilne izgovorjave in obvladovanja svojega telesa,« o pozitivnih plateh odrskega ustvarjanja dijakov pravi Karen Polimac Dobovišek. Angleška gledališka skupina Have Fun Club z Gimnazije Celje - Center letos praznuje 20 let. Skupina je v teh letih pod mentorstvom profesorice angleškega in nemškega jezika Karen Polimac Dobovišek na oder postavila deset gledaliških predstav in se udeleževala gledaliških festivalov doma in v tujini. Jubilej je skupina obeležila minuli petek v Celjskem domu, ko je predstavila tudi zbornik o svojem dosedanjem delovanju. Mentorico skupine Karen Polimac Dobovišek pri delu vodijo predvsem ljubezen do gledališča in do mladih ljudi. Želi jim popestriti čas, ki ga preživijo na gimnaziji. Da srednja šola ni povezana le z učenjem, s spraševanjem, preverjanji, ampak da vidijo, da se lahko učijo tudi na bolj zabaven način. Izbira besedil predstav sovpada z aktualnim doga- janjem v družbi, pogosto gre za maturitetno literaturo. Karen Polimac Dobovišek skuša tako vsebino del pri- bližati dijakom in jih navdušiti zanje. Pokazati jim želi, da sta lahko branje in gledališka uprizoritev takšne- celo besedilo na pamet. To je vedno pozitivno, saj k poglabljanju pritegne tudi ostale.« Ko roman zaživi na odru Predstave so izključno v angleškem jeziku. Pogosto jim dodajo plesne vložke in posebej za predstave napisano glasbo. Še posebej veliko dela terja uprizoritev romanov, kar pomeni, da je treba besedila, kot sta na primer The great Gatsby (Veliki Gatsby) ali The Curious Incident of the Dog in The Night Time (Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa), prirediti za oder. Ključno pri vseh predstavah je, da občinstvu posre- dujejo sporočilo skozi oči in igro otrok, ki besedila, pomene, zgodbe dojemajo po svoje. Gledališka skupina je pomembna popotnica mladim pri odraščanju - igre pa so zasnovane na preprostosti, še dodaja Karen Polimac Dobovišek. »Cilj je, da se mlad človek na oder postavi takšen, kot je, ne da bi se zakrival za maskami, s kostumi ... Kakšen dodatek smo uvedli le takrat, kadar je bilo to nujno. Ko dijaki pridejo na oder, povejo, kdo so in katero osebo bodo predstavili, zato v gledališkem listu namesto igrali so piše igrali so se,« je pojasnila. TS Foto: GrupA 20-letnico delovanja angleške gledališke skupine Gimnazije Celje - Center so obeležili minuli petek z večerom spominov v Celjskem domu. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbornik o tej gledališki skupini. ga besedila lepa izkušnja. »Tudi dijaki, ki ne sodelujejo pri gledališki skupini, vidijo, da znajo njihovi vrstniki Pri ustvarjanju predstav so doslej med drugim sodelovali legendarni bosanski igralec, režiser in mentor Zijah A. Sokolović, koreograf Miha Lampič, glasbenik Bojan Jurjevčič Jurki, igralec Blaž Šef in grafični oblikovalec Jože Domjan. 65 let služenja umetnosti Jubilej bodo v SLG Celje pospremili z gledališko predstavo in s fotografsko monografijo Oder za odrom V SLG Celje so povedali, da je monografija Oder za odrom poklon 65 letom delovanja gledališča, poklon vsem zaposlenim in zunanjim sodelavcem, ki na odru in v zaodrju omogočajo gledališko čarovnijo, ter tudi poklon vsem, ki so pustili svoje najboljše moči na njihovem odru. Izbor fotografij so predstavili na razstavi, ki je bila na ogled med junijem in oktobrom 2015 v starem mestnem jedru, fotografije pa so bile tudi vizualna osnova za predstavitev jubilejne sezone 2015/16. To nedeljo bo minilo 65 let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko ljudsko gledališče Celje. Upravnica in umetniška vodja te gledališke hiše mag. Tina Kosi pravi, da želijo v gledališču še naprej ustvarjati v kreativnem vzdušju, ohranjati zvesto občinstvo, privabljati nove obiskovalce, se truditi za čim bolj kakovosten program. Želijo si tudi, da bi se ljudje čim bolje počutili v gledališču in da bi ustvarjalci tam čutili prave izzive za svoje delovanje. Slovensko ljudsko gledališče Celje je bilo ustanovljeno v začetku decembra 1950, ko je odločbo za njegovo ustanovitev izdal Mestni ljudski odbor Celje. Leto kasneje je sledila prva premiera poklicnega igralskega ansambla. Gre za predstavo Operacija, ki jo je napisala Mira Puc Mihe-lič, režiral pa jo je Tone Zor-ko. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Priložnost za mlade V 65 letih zgodovine se je na celjskem odru zvrstilo 488 premier, svoje ideje so tam razvijali številni znani režiserji, po odrskih deskah so se sprehodila številna velika gledališka imena. SLG Celje ima danes 67 sodelavcev in 21 članov igralskega ansambla. Po besedah upravnice in umetniške vodje Tine Kosi SLG Celje posebno pozornost namenja iskanju in razvoju mladih kadrov. Številni mladi režiserji, scenografi, ko-stumografi, avtorji glasbe so tako že na začetku svoje poti dobili priložnost sodelovanja. Stalnica tudi dnevi komedije Tina Kosi je dejala, da SLG Celje kot edino profesionalno gledališče v Savinjsko--Šaleški regiji goji pester in raznolik program. Uprizarja tako klasična kot sodobna dela, predstave za otroke, predstave različnih žanrov tako domačih kot tujih avtorjev. Na letni ravni gledališče odigra približno 180 predstav na domačem odru, na gostovanjih po Sloveniji in pri zamejcih ter v tujini. Celjsko gledališče je v svoji zgodovini gostovalo na številnih festivalih in prejelo številne nagrade. Njegova stalnica so tudi dnevi komedije, ki bodo marca 2016 že 25. po vrsti. Hiša spodbuja tudi razvoj slovenske dramatike z bienalnim natečajen Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo, v širšo lokalno skupnost pa se skuša vključiti tako, da organizira dan odprtih vrat, gledališko vzgojo, delavnice, razstave ... Zakulisni gledališki trenutki Pomembnejša prelomnica v letošnji sezoni je bila sicer prenova Malega odra. V gledališču so izjemno ponosni še na izid fotografske monografije Oder za odrom, ki bo pospremila gledališki jubilej. Gre za knjigo fotografij, ki sta jih v zadnjih dveh letih ustvarila fotografa Jaka Babnik in Uroš Hočevar, ki sta tudi pobudnika projekta. Oba z gledališčem sodelujeta od sezone 2010/11. Fotografska monografija med drugim prikazuje delce gledališča, ki so občinstvu sicer skriti. Dra-maturginja SLG Celje Tatjana Doma je povedala, da sta fotografa na sprožilec pritiskala tudi v zaodrju. »Odkar sodelujeta z nami, sta postala del našega ansambla, kar je bilo nujno potrebno, da so ju vsi naši zaposleni spustili v svojo gledališko intimo. Prisotna sta bila pri celotnem procesu nastajanja gledališke uprizoritve. Gre za občutljive trenutke, kamor ustvarjalci in vsi ostali neradi spustijo tuje ljudi. Prav zaradi zaupanja, ki se je spletlo med nami, je projekt lahko nastajal tako, kot je.« Del nastalih fotografij si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi na razstavi, ki jo bodo v Slovenskem ljudskem gledališču odprli prihodnji petek, ko bodo ob 65. obletnici delovanja pripravili tudi krajši program, jubilej pa bo pospremila še predstava Nostalgična komedija. TINA STRMCNIK Foto: JAKA BABNIK Med drugo svetovno vojno so Nemci začeli obnavljati gledališko stavbo. Obnova je bila končana po vojni. Zanimivo je, da so del denarja za prenovo gledališča zbirali z gledališkim dinarjem na kinovstopnice. To pomeni, da je delež od prodaje kinovstopnic šel za prenovo gledališča. Gledališka tradicija v slovenskem jeziku se je v Celju sicer začela sredi 19. stoletja. Prva predstava v slovenščini je bila Linhartova Županova Micka leta 1849 pod vodstvom Janeza Jeretina. Nato so predstave v slovenskem jeziku izvajali v čitalnici ter v celjskem pevskem in dramatičnem društvu. Po koncu druge svetovne vojne, maja 1945, se je v Celju na pobudo referenta za prosveto in kulturo pri odboru OF Hinka Leskovška organizirala gledališka skupina, ki je uprizorila predstavo Mateja Bora Raztrganci. Po sto letih močne in organizirane ljubiteljske gledališke dejavnosti je občina leta 1950 ustanovila Slovensko ljudsko gledališče Celje. 16 VSI NASI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O P RIS NO VI, DORREU j д WT11TT ДЈЈ ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo £i -privoščite najboljše! Prihranite pri vzdrževanju avta » EUROSERVIS Л|/ I ГП VSE VRSTE SVETI L ZA DOM, *•! UK LbU GOSTINSKE LOKALE IN i*.* Ko svetloba spregovori POSLOVNE PROSTORE. 070 750 750 www.okled.si Razstavni safon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje ■ НИШРШВШН PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ч uuuuu.strojeplastlka.si Ste vedeli, da vozil v garancijskem roku ni več treba servisirati in vzdrževati le v pooblaščenih servisih? Avtoservisna mreža Euro-servis je del globalne mreže Eurogarage, ki deluje v sklopu Groupauto International in jo trenutno predstavlja več kot pet tisoč servisov po svetu. Slovenska mreža Euroservis je sestavljena iz neodvisnih servisov, ki so izbrani na podlagi pomembne določbe za avtomobilski poprodajni trg, njen glavni cilj pa je ustvariti večjo konkurenco na avtomobilskih prodajno-servisnih trgih, s čimer daje potrošniku možnost večje izbire avtoservisnih storitev. Evropska komisija s tem želi ohraniti pravico voznikov, da svoja vozila servisirajo, vzdržujejo in popravljajo v servisni delavnici po lastni izbiri in po konkurenčnih cenah. To pomeni, da vozil v garancijskem roku ni več treba servisirati in vzdrževati le v pooblaščenih servisih. Mreža Euroservis je dostopna po vsej Sloveniji. Delo opravlja strokovno usposobljen kader v vrhunsko opremljenih servisnih delavnicah, kjer v vozila vgrajujejo le rezervne dele originalne kakovosti. Vsi člani mreže Euroservis so opremljeni z najsodobnejšimi napravami za odkrivanje in servisiranje napak na vozilu. Sistem Tec-Doc omogoča iskanje rezervnih delov za vozila, vsi tehnični postopki, podatki, normativi, vpoklici in servisni intervali pa so Euroservisom dostopni preko interaktivnih Haynespro in Avtodata programov. Poiščite najbližji Euroservis na www.euroservis.si in prihranite pri vzdrževanju svojega vozila. Promocijsko besedilo kakovosti, dobrega dela in so opremljeni v skladu s kriteriji mednarodne mreže. Na odločitev, da je leta 2009 tudi v Sloveniji zaživel koncept Euroservis, je vplivala zakonodaja Evropske unije, ki je 1. oktobra 2002 sprejela Uredbo o skupinskih izjemah (USI) 1400/2002 EC. Ta uredba predstavlja zakonodajni okvir za distribucijo motornih vozil in njihovo servisiranje. Vsebuje TEL.: 041693394 PRODШ IN SERI/IS TRAKTORIEI/ asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina pri sevnici ASFALT +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net ČMLjfcl ГШЖ FLIkCA m: m m m Grwtnhviehf, , 3000 Celje iwMjct^ivisffikcaxom "N NOVO: _ tel.: 011 Z DELOVNI Ш. pon. - pet:. oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг o ŠPORT 17 »Tu se ne ve, kdo je slabši« Žal je bila pripomba na mestu - Celje in Krško na repu lestvice Mihovil Jeronim Klapan (beli dres) je v Krškem nakazal, zakaj so ga povabili v Celje, najboljši strelec Rudarja Luka Prašnikar (levo) pa je sam krenil proti vratarju Krke in izgubil dvoboj. V Krškem je znani prvoligaški trener izrekel stavek, ki smo ga uporabili za naslov. Nogometa res ni bilo veliko, po drugi strani pa je bila slabša vsebina razumljiva. Vložek je bil pač velik in nobena od ekip si ni upala tvegati v smislu pregovora - bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Krško in Celje sta po sobotni tekmi ostala na repu razpredelnice. Rudar je sicer prekinil niz treh porazov. Proti Krki je povedel, potem pa je sodnik Alen Borošak dosodil enajstmetrovko za Novomeščane, čeprav je žoga Ivana Knezovića zadela v obraz. Trener Jernej Javor-nik je upravičeno s prstom pokazal na krivce za izgubo dveh točk. Nedaleč od mata Začela se je druga polovica tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi. Maribor je nenadejano, čeprav je doma proti Zavrču zaostajal za dva gola, znižal zaostanek za vodilno Olimpijo na šest točk. Na repu razpredelnice pa nič novega. Kvalifikacije za obstanek so se za Celjane nadaljevale včeraj proti Krki, ko pravice nastopa zaradi rumenih kartonov ni imel Tadej Vidmajer, ki je v Krškem imenitno pripravil možnost nevarnega strela Enisu Đurkoviču. To je bila priložnost tekme, za nameček je bil Đurkovič okoli mesta, s katerega najbolje udari. Malce z leve strani, okoli roba kazenskega prostora, je zabil v Kopru, nato doma Mariboru, v Areni Petrol je s podobnega položaja zatresel okvir vrat Rudarja. Tokrat pa ni bil niti približno tako natančen. Po treh zaporednih kotih (skupaj jih je Celje imelo sedem) bi mož odločitve podobno kot na lokalnem derbiju lahko bil Tilen Klemenčič, ki se je mogočno dvignil v zrak, potem pa z glavo poslal žogo mimo vratnice. Presenetil Klapan Domači Nuclear boys niso prav nič žalili, nizali so pesmi in v 88. minuti dvignili 500 gledalcev na noge. Pod streho se tribuna v Krškem trese; sprva smo pomislili na potres. V mrazu so se domači privrženci »greli« s šalami, tudi s tisto: »Poglej, saj vodimo z 8:0!« Na dotrajanem semaforju je na prvi pogled tako tudi izgledalo. Domača zasedba vse gradi okoli naveze Žinko - Urbanč. Prvi je dobra okrepitev, pri 32 letih ogromno teče. Dejan Urbanč, dolgoletni član Celja, pa pri 31 letih vse bolj igra »peš futbal«, a tako spretno, da bo zapisan kot »krški Xavi«. Na srečo je bil pri Celju razigran (še nikoli tako) Mihovil Jeronim Klapan, ki je domiselno igro nadgradil celo z duhovitostjo. Pravih soigralcev ni imel; z Valonom Ahmedijem bi se ujela, a je bil poškodovan tako kot Marko Krajcer in Danijel Miškić. Eden premalo Domačini si niso priigrali niti ene zrele priložnosti, so pa prihajali do kazenskega prostora, kjer pa na srečo niso bili dovolj spretni. Bistveno je, da Celjani niso doživeli poraza, saj pričakujemo, da se bodo od tekmecev prej ali slej oddaljili. »Več sem pričakoval od svojih fantov. Niso bili na svoji ravni. Krško je bilo čvrsto in agresivno. Vsak klub ima tukaj težave. Za nas je pomembno, da nismo izgubili in smo ohranili niz pozitivnih rezultatov. Že od 23. septembra nismo klonili v gosteh. Upam, da bomo serijo nadaljevali še na Obali,« je povedal trener Iztok Kapušin. Na naše pohvale Klapanu je odvrnil: »Njegova predstava zame ni presenečenje. Vem namreč, kaj zmore. Glede kreativnosti, podaje proti napadalcem je naš najboljši igralec. Predvideval sem, da bo v Krškem, kjer je zelo malo prostora za igro, prišel do izraza. Žal je tudi to bilo premalo, da bi celotna ekipa prikazala več in zmagala.« Do zaključka jesenskega dela Celju preostajata dvoboja s Koprom in Gorico. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 19 13 3 3 50:15 42 MARIBOR 19 10 6 3 44:23 36 DOMŽALE 19 9 6 4 28:14 33 GORICA 19 10 1 8 31:30 31 ZAVRČ 19 7 6 6 22:22 27 LUKA KOPER 19 5 4 10 23:30 19 RUDAR 19 4 7 8 17:28 19 KRKA 19 4 7 8 15:28 19 CELJE 19 3 7 9 13:33 16 KRŠKO 19 3 7 9 9:29 16 Celje (4-4-2): Kotnik - Vidmajer, Soria, Klemenčič, Kous -Spremo, Vrhovec, Klapan, Pajač - Đurkovič, Firer. Igrala sta še Omoregie, De Sousa. Mihevc v Golovcu boljši od Pipana Košarkarji Tajfuna so v 12. krogu Jadranske lige v dvorani Golovec gostili najboljšo makedonsko ekipo zadnjih let, MZT Skopje, ki jo vodi nekdanji slovenski selektor Aleš Pipan, in jo premagali z 68:62. Obe ekipi sta imeli pred tekmo po štiri zmage in sedem porazov, tekmo pa so bolje začeli domači košarkarji, ki so povedli z 9:2. Bolčina prevesil tehtnico V 2. četrtini so Šentjurča-ni pobegnili na 25:19, toda v zadnjih petih minutah prvega dela so dosegli le štiri točke. To so makedonski prvaki izkoristili in na odmor odšli s točko prednosti, kar je bilo njihovo zadnje vodstvo na tekmi. Drugi polčas se je začel po željah Tajfuna, saj je njegova prednost znašala 47:38. Ekipa iz Skopja se je še dvakrat vrnila v igro, prvič s trojko Lukovića, ko se je v 34. minuti približala na točko zaostanka. Mož odločitve je bil Tomaž Bol-čina, ki je dobro minuto pred koncem dosegel dva koša zapored za 65:62, ujel še odbito žogo in na koncu dodal še prosta meta. Z 19 točkami je bil najboljši strelec tekme, Domen Bratož jih je dodal 12. »To je zelo pomembna zmaga za nas. Po tistem, ko nam je nekoliko padla zbranost v končnici, smo uspeli strniti vrste in vpisati sladko in zasluženo zmago,« je veselo dejal venomer borbeni Tomaž Bolčina. Nezadovoljni Pipan Celjan Aleš Pipan se je v zaključku tekme jezil na sodniško trojko, enkrat ji je namenil tudi aplavz, ko se ni strinjal z nekaterimi spornimi odločitvami: »Čestitam Tajfunu za zmago. Tekma z ene in druge strani ni bila briljantna. Tudi mi smo imeli priložnost, da z malce večjo odločnostjo tekmo obrnemo sebi v prid. Preveč je bilo napak, ko se je spet pojavila naša stara bolezen, da nasprotniku poklonimo zmago.« Domači tabor je bil razumljivo po novi zmagi še kako zadovoljen. Trener Dejan Mihevc je dejal: »Najprej seveda čestitam svojim fantom. Uspelo nam je dobiti tudi tekmo, ki je bila vseskozi bolj ali manj izenačena, čeprav smo bili večji del srečanja v ospredju. Mislim, da je zmaga povsem zaslužena.« Šentjurčani so sinoči odigrali novo evropsko tekmo, ko so gostili Bakken Bears, v soboto pa bodo v 13. krogu Jadranske lige gostovali v Laktaših pri Igokei. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Usodnih zadnjih 18 sekund Šenčur po drami proti Rogaški ostaja edini neporažen kljub v 1. slovenski ligi za košarkarje. Šenčurjani in Slatinčani so bili skupaj s Škofjeločani pred 6. krogom neporaženi v Ligi Telemach, niz zmag je nadaljeval le Šenčur, ki je zasedbo iz Rogaške Slatine premagal po izjemni končnici. Slatinčani so v Šenčurju v 3. četrtini zaostajali za devet točk, v sredini zadnje pa prišli do prednosti desetih. Domači košarkar Smiljan Pavič je nato dosegel pet zaporednih točk, Boris Jeršin pa je z dobrih osmih metrov in čez roke Matica Rebca 18 sekund pred koncem zadel trojko od table. To je bil šele njegov prvi koš na tekmi. Na drugi strani je bil pri Rogaški Miha Fon uspešen le pri prvem prostem metu, sekundo in 61 stotink pred koncem pa je Jeršin zadel še eno »noro« trojko - 70:70. Po minuti odmora so imeli Slatinčani priložnost, da morda presenetijo domače moštvo, a so se vmešali delivci pravice. Rebec ni uspel izvajati avta, saj je bil z rokami povsem na njem Pavič. A na to sodniška trojka ni reagirala. Še več, Rogaški je odvzela napad. Po novi minuti odmora je Jeršin stekel na krilo in znova čez roke Rebca ob zvoku sirene zadel za izjemno navdušenje na tribunah. Marsikaj čudnega Slatinčani, ki so imeli tekmo že dobljeno, so bili razumljivo potrti in obenem nezadovoljni nad nekaterimi odločitvami sodnikov. »Kljub temu da nam med tekmo ni uspelo uveljaviti naše igre, smo imeli pred končnico zmago v rokah. Za tem se je zgodilo marsikaj čudnega in zmagali so domačini,« je dejal trener Damjan Novakovič. Tadej Ferme je pristavil: »Enostavno nismo imeli sreče, domači pa so zadeli nekaj zahtevnih metov. Nimamo kaj, v prihodnje bo treba imeti v takšnih končnicah glave na mestu. Pridejo tudi takšne tekme, verjamem pa, da nas bodo naredile še močnejše.« Rogaška je sinoči v Šoštanju z Elektro odigrala prvo tekmo osmine finala pokalnega tekmovanja, povratna tekma bo v Rogaški Slatini v torek. Že v soboto pa bodo Slatinčani v 7. krogu DP gostili Zlatorog. MITJA KNEZ 18 ŠPORT Kiel in Rusa na robu poraza Ob razpoloženem vratarju Celje nevarno vsakomur »Marsikomu je seveda žal za drugo točko, toda treba se je veseliti tiste ene, osvojene. Ne smemo pozabiti, da je na drugi strani stal Kiel. Morda se bo današnji dosežek že čez nekaj let zdel sanjski,« je predvsem skozi prizmo negotove finančne situacije razmišljal nekdanji celjski vratar Ernest Marguč, ki komaj sledi tekmam svojih vnukov v ligi prvakov - Gašper je član Veszprema, Gal pa Celja Pivovarne Laško. Ob vseh tegobah - poškodbe, bolezni, slabo sojenje - je četa Branka Tamšeta pririni-la Kiel do prepada. Časa za 24. gol res ni bilo veliko, je pa obstajal. »Zaro« je bil žal nepreviden. Upoštevati pa je treba, da je veselje na tribunah v zadnjih minutah omogočil predvsem vratar Ivan Gajić. Fenomenalna obramba Rokometaši Celja Pivovarne Laško in nemškega Kiela so se v tekmi 9. kroga lige prvakov razšli z neodločenim izidom 23:23. Prvi polčas se je v dvorani Zla-torog zaključil izenačeno (14:14). V drugem delu sta tekmeca dosegla zgolj po devet golov. Celjani so zaostajali z 20:17, nato pa jim je do konca uspel delni izid 6:3, obenem pa so imeli še zadnji napad za zmago, ki jo je preprečila slaba podaja Mihe Zarabca. Slednji je bil ob Blažu Jancu najboljši strelec v domači ekipi, oba sta dosegla po štiri gole. Janc je po razburljivem razpletu dejal: »Nismo se predali ob visokem zaostanku. Točka je sicer zlata vredna, pa vendar ob njej ostaja grenak priokus. Lahko smo zelo zadovoljni z obrambo, bila je fenomenalna. Kielu smo dopustili 23 golov. Rezerva je bila v napadu, po mojem mnenju bi lahko izvedli še kakšen polprotinapad več.« Tokrat boljša končnica Obramba je prigarala točko, za drugo bi potrebovali Najlepša akcija tekme: Blaž Janc je za »cepelin« z desnega krila podal žogo na sredino, kjer jo je v skoku pričakal Miha Zarabec. Žiga Mlakar je ušel Domagoju Duvnjaku, pred dvema letoma najboljšemu rokometašu sveta, in premagal trenutno enega izmed najboljših vratarjev na našem planetu, Niklasa Landina. le en uspešnejši strel. Tudi Luka Žvižej se je osredotočil na uspešno obrambo: »Gledalci so bili priče pravi bitki. Točka s Kielom je lep dosežek.« Leta 2013 je bil najboljši rokometaš na svetu Hrvat Domagoj Duvnjak: »To je bila prava, moška tekma. Obe ekipi sta imeli razpoložena vratarja. Naš napad je bil slab, Za Celje lahko rečem, da ima lepo igro in da ga je nekajkrat zapustila sreča oziroma ni igralo zrelo vseh 60 minut. Lep primer je naš medsebojni obračun v Kielu.« V Zlatorogu je celjsko akcijo šest sekund pred koncem nepravilno prekinil Vujin, tri sekunde kasneje je bil izključen še Duvnjak, ki je preprečil prodor Zarabca. Pravičen remi Celotno dvorano in seveda tudi trenerja Branka Tamšeta sta večkrat ujezila ruska sodnika. Sprva ju ni omenjal: »Točka v marsikaterem pogledu pomeni veliko. Fante moram pohvaliti, ker so se držali napotkov glede igre v napadu proti obrambi 3-2-1, ki jo je kolega Gislason spremenil po 15 minutah. Z obrambo 6-0 so preobrnili rezultat. Tudi v drugem delu smo imeli pet črnih minut. Zaostajali smo že za štiri gole in če potegnem črto, je remi pravičen.« Pa vendar, kaj je še prevesilo tehtnico? Tamše je le iskreno odgovoril in strateg Kiela Alfred Gi-slason ga je celo prekinil na novinarski konferenci. »Če me spomin ne vara, sta sodnika med našimi štirimi zadnjimi napadi, ko smo imeli igralca manj, že po desetih sekundah dvignila roki in nam očitala pasivno igro. Na domačem igrišču po desetih sekundah ...« je bil jasen do dela Rusov Jevgenija Zotina in Nikolaja Volodkova celjski strateg. Islandec Gislason je očitno razumel, kaj je pripovedoval Tamše in je posegel s stavkom, da je bilo sojenje enako za obe ekipi. Morda niti ne ve, da nima prav. Če je Kiel potreboval pomoč sodnikov, potem je jasno, da je celjsko moštvo znova grizlo na vso moč. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA S Trebčevo med najboljšo šesterico? Celjske košarkarice danes čaka pomembna tekma v Jadranski ligi. V dvorani Gimnazije Celje - Center bo v 7. krogu gostoval Kvarner z Reke, ki je prvo tekmo v 2. krogu dobil s 86:59! Celjanke se mu bodo po odhodu Marice Gajić zoperstavile z novinko Tino Trebec, ki se je vrnila v zasedbo Athletea. Celjanke bi z zmago ohranile upanje po uvrstitvi med najboljše tri ekipe v skupini B in s tem med najboljšo šesterico na Balkanu. Vodstvo Athletea je po odhodu Gajićeve zamenjavo našlo v Tini Trebec, slovenski reprezentantki, ki je v mestu ob Savinji igrala že v sezoni 2011/2012 in bi zagotovo morala biti dodana vrednost. Enomesečna pogodba »Trebčeva nam bo pod obročem s svojimi izkušnjami in višino po odhodu Gajićeve zagotovo v veliko pomoč. Prepričan sem, da je lahko vse skupaj podobno kot v lanskem primeru Maje Erkić, torej da bo medsebojno sodelovanje zelo koristno za obe strani,« je dejal trener Damir Grgič. Tina Trebec (letnik 1990, 190 cm) je prvi del letošnje sezone odigrala pri švedskem prvaku Lulei, s katerim je v zadnjih dveh sezonah osvojila naslova državnih prvakinj. V prvem obdobju igranja v Celju je bila s povprečjem 17,8 točke na tekmo tretja strelka Jadranske lige. Trebčeva je s celjskim klubom v omenjeni sezoni osvojila naslov državnih in pokalnih prvakinj Slovenije. Stalna članica slovenske reprezentance se je pred dnevi v Litvi veselila pomembne zmage v kvalifikacijah za EP 2017 na Češkem. »Po prekinitvi pogodbe s švedskim klubom sem se odločala med nekaterimi klubi iz tujine in Athleteom. Po uspešni vrnitvi po drugi poškodbi kolena sem se odločila za Celje. Grgičev način dela mi je zelo všeč. Obenem sem vesela, da so se v Celju spomnili name,« je komentirala Trebčeva. Podpisala je enomesečno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Celjanke bodo prihodnji teden gostovale pri Čeliku v Zenici, zatem 22. decembra še v Zagrebu pri Trešnjevki, ko bo dokončno znano, kaj jim je uspelo v boju za tretje mesto. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) Tina Trebec je že zelo uspešno igrala v celjskem dresu. ŠPORT 19 »Ko se vrnem, zamenjam Grgiča« Gajićeva na Ciper, maja morda v ZDA Drugo polovico najstniških let je Marica Gajić preživela v Celju. Ni bilo tujke ali košarkarice iz drugih koncev Slovenije, ki bi pustila tako globok pečat. Marica ni bila velika le na parketu, temveč tudi izven njega. Tudi zato jo je na Čopovi ulici zbil avto in do tragedije je manjkal le delček. »Pazila sem na Milino Mišeljić. Skupaj sva odšli na trening in pri prečkanju ceste sem bolj opazovala njo kot pa ostalo dogajanje,« je povedala »Mare«, ki jo je pred štirimi leti in pol v Celje pripeljala njena učiteljica iz Bijeljine Dragana Jovanović. Slednja je Marico, njeno sestro in mamo vzela pod svoje okrilje po perečih družinskih težavah. Marica ima slovensko državljanstvo in je celotno srednjo šolo obiskovala v Celju. Podpisala je zelo ugodno pogodbo s turškim prvoligašem Yakin Dogujem, ki ima domicil na Cipru. Ko ste prvič zapustili družino, ste bili v Celju bolni. Kako se sedaj počutite? Občutki so mešani, seveda. Imela bom priložnost igrati z najboljšimi evropskimi igralkami. Žal mi je za Celjem, mojim drugim domom, ki se mu iz srca zahvaljujem za vse. Težko je tudi mami, ker bom še dlje od doma. Najbrž je ugodno za vas, ker je vaše usluge pod obroči želel predvsem prvi trener kluba. Vse se je hitro razpletlo. Novico sem sprva sporočila družini. Upam, da se bom še kdaj vrnila v Celje. Morda kot trenerka, da zamenjam Damirja Grgiča. Včasih vam ni bilo do šale, sicer odlični trener je znal biti oster. Bili so težki trenutki, toda vse sem prestala. Najhuje je bilo med zdravljenem poškodovanega hrbta. Kar se tiče Grgiča ... Pred tremi leti sem bila žalostna, tudi jezna. Zdaj sem mu predvsem hvaležna, ker je verjel v moje sposobnosti. Na naboru za ligo WNBA so vas izbrali Washington Mystics. Se boste odpravili preko luže? Želim si, morda odpotujem že maja. Ste imeli v Celju najboljšo prijateljico? Največ sem se družila s Sanjo Orozović, veliko tudi s Sandro Jevtović. Koga bi še omenili? Uroša Kranjca. Izjemna oseba. Odličen športni delavec, pravi zanesenjak. On mi je pomagal pri vsem. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA Uroš Kranjc, športni direktor ŽKK Athlete: »V Bosanski Novi sem se odpravil po eno igralko, a prestop ni uspel. Tam sem vprašal, če poznajo kakšno visoko igralko. Da je ena v Bijeljini, so mi rekli. Marico smo povabili v Celje. Pripeljala sta jo učiteljica in njen mož. Bila je na preizkušnji pri Crveni zvezdi, kjer so ji rekli, da imajo takšnih igralk preveč. Grgič je takoj ocenil, da gre za >kakovosten material<. Škoda je, da KZS ni storila več glede njenega nastopanja za slovensko člansko reprezentanco.« Panorama ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Kiel 23:23 (14:14); Janc, Zarabec 4; Dahmke 5. Vrstni red: Veszprem 15, PSG, Flensburg 14, Kiel 9, Zagreb 8, Wisla 7, Celje 3, Bešiktaš 2. Pokal EHF, 1. krog, povratna tekma: Holstebro - Gorenje 32:27 (18:14); Larsen 9; Božović 6, Cehte 5. NOGOMET 1. SL, 19. krog: Krško - Celje 0:0, Rudar - Krka 1:1 (1:1); Eterović (16-11 m); Welbeck (32-11 m), Maribor - Zavrč 3:3 (1:1), Olimpija - Gorica 0:2 (0:1), Koper - Domžale 0:2 (0:2). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 12. krog: Tajfun - Skopje 68:62; Bolčina 19, Bratož 12; Luko-vić 12. Vrstni red: Budućnost 22, Crvena zvezda, Cedevita, Mega Leks 21, Zadar 19, Krka 18, Igokea, Union Olimpija, Tajfun 17, Skopje, Partizan, Cibona, Metalac 16, Sutjeska 15. 1. SL, 5. krog: Šenčur -Rogaška 72:70; Špan 20; Re-mekun, Mijović 14, Portorož - Hopsi 103:68; Besedič 22; Fields 18, Marasović 13, Elektra - Lastovka 82:93; Turner 25, Đurica 23; Pušič 28. Vrstni red: Šenčur 10, Rogaška, LTH Castings, Helios Suns 9, Zlatorog, Portorož 8, Elektra 7, Lastovka, Hopsi 6. 2. SL, 6. krog: Triglav -Konjice 80:74; Radončič 15; Zdolšek 18, Muzel 14, Sežana - ECE Celje 73:63; Vu-kovič 20; Krasniči 15, Požin 14, Terme Olimia - Hrastnik 91:61; Strnad 26, Štruc 14; Tušek 16. Vrstni red: Ter- me Olimia, ECE Triglav, Plama Pur 11, Črnomelj 10, Parklji, Branik, Grosuplje 9, Hrastnik, Konjice, Sežana 8, Slovan, ECE Celje 7. Športni koledar Četrtek, 3. 12. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 7. krog, Celje: Athlete - Kvar-ner (18). Petek, 4. 12. MALI NOGOMET 1. SFL, 11. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx (21). Sobota, 5. 12. KOŠARKA 1. SL, 7. krog: Rogaška - Zlatorog, Polzela: Hopsi -Helios Suns (19). 2. SL, 7. krog: Grosuplje -Terme Olimia (17.30), ECE Celje - Črnomelj, Konjice -Sežana (19). 1. SL (ž), 5. krog: Maribor - Athlete Celje (17). NOGOMET 1. SL, 21. krog, Velenje: Rudar - Zavrč (15.30), Koper - Celje (20). ROKOMET 1. SL (ž), 9. krog: Brežice -Zelene doline Žalec, Velenje - Celje Celjske mesnine (19). Nedelja, 6. 12. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 13. krog, Laktaši: Igokea -Tajfun (17). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 10. krog: Paris Saint Germain - Celje Pivovarna Laško (17). Marica Gajić zna ceniti vse, kar ji je omogočila košarka. Še pred polnoletnostjo jo je krasil poseben šarm. NA KRATKO BANKA, KI OSVAJA PRIDITE V SKB IN IZKORISTITE SUPER UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ob zamenjavi banke vam do 31. 12. 2015 za dobrodošlico pripadajo ugodnosti, s katerimi lahko prihranite do 162 EUR. Izkoristite tudi brezplačno odobritev stanovanjskega ali gotovinskega kredita (za poplačilo obstoječega kredita pri drugi banki) in dodatno prihranite do 450 EUR. Sodelujte tudi v nagradni igri za glavno nagrado 300 EUR! Več o ponudbi in nagradni igri: www.skb.si/celje Ponudba velja za vse nove stranke, ki v SKB še nimajo odprtega osebnega računa ali imajo odprt Osnovni osebni račun. Pogo] za pridobitev ugodnosti iz posebne ponudbe je odprtje Standardnega, Pokojninskega, Zlatega ali Prestige osebnega računa v poslovalnici SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini ali Slovenj Gradcu. Izračun prihrankov je pripravljen po veljavnem ceniku SKB na dan 1. 9.2015. SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke. SKB SKUPAJ DOSEGAMO VEČ SOCIETE GENERALE GROUP Kakovosten hokej Celje: Hokejisti ECE Celja so v zaostali tekmi 11. kroga lige INL premagali Playboy Slavijo s 7:2 (0:0, 3:0, 4:2). Gostje so bili zelo obrambno naravnani, varovanci trenerja Roka Rojška so njihov zid prebili v uvodu druge tretjine. Gledalci so nato lahko uživali v številnih preigra-vanjih domačih fantov. S po dvema goloma sta se izkazala Žiga Svete in Nejc Kastelic, po enkrat so bili uspešni Tim Ograjenšek, Blaž Knez in Filip Jeram. Po 14 tekmah so se Celjani povzpeli na peto mesto, prehiteli so Kitzbühel, pri katerem bodo gostovali v soboto. V boj sedmerica Tokio: Zadnje letošnje tekme svetovnega pokala v judu, grand slama v japonski prestolnici, se bo udeležilo sedem predstavnikov celjskega Sankakuja, Tina Trstenjak, Anka Pogačnik in Ana Velenšek ter Matjaž Trbovc, Adrian Gom-boc, Roki Drakšič in Mihael Žgank. Mirno v Velenju Aarhus: Rokometaši Gorenja so zelo hitro zaključili evropsko sezono, saj so izpadli iz pokala EHF. Po porazu v Rdeči dvorani z 29:25 so izgubili tudi na Danskem, Tvis Holstebro je bil boljši z 32:27. Velenjski šefi še niso odpustili trenerja Gregorja Cvijiča - bojda naj bi se zanimali tudi za Dejana Perića - in bodo očitno počakali na razplet pokalnega obračuna v Zlatorogu, ki bo v četrtek, 10. decembra. 125 let športa Celje: Mestna občina Celje pripravlja slovesnost ob 125-le-tnici organiziranega športa v Celju, ki bo danes v veliki dvorani Narodnega doma (19.30). Kot uvod v praznovanje bodo ob 13.00 odprli filatelistično razstavo Toneta Petka v avli Narodnega doma. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC _Л STROJI PRODAM I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovanska 27,1000 Ljubljana. KUPIM TRAKTOR Ursus, Imt, Zetor, Univerzal in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 2687 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p PRODAJA Ž AGOVI N E 041 420 111 AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko POSEST PRODAM MOČNO snežno frezo, dvostopenjsko, z zaporo diferenciala in ogrevanimi ročkami, nerabljeno, prodam. Telefon 041 901-118. 2621 OBRAČALNIK Maraton 140 prodam po delih. Telefon 051 323-690. 2723 ŠROTAR - luščilec koruze, kot nov, 1996, enofazni, snežna deska 2000 cm, Tomo Vinkovič, prodam za 180 EUR. Telefon 051 491-386. 2746 ODDAM KUPIM PRODAM PRALNI stroj Gorenje WA 121 prological prodam za dele. Telefon 041 393-232. 2715 KUHINJO Gorenje, jedilni kot, mizo, stole, štedilnik, pomivalno korito, pulte, ugodno prodam. Možen prevoz. Telefon 070 612-705. 2722 PRODAM V ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam stanovanjsko hišo, veliko 150 m2, približno 1.172 m2 pripadajočega zemljišča, EI 2015-4-3-14890. Cena po dogovoru. Telefon 041 898-986. 2653 CENTER Celja. Ugodno oddam klimatiziran, opremljen lokal, 43 m2, voda, WC, primeren za ambulanto, pisarno, trgovino. Več informacij po telefonu 041 450-465 ali mail: info@thedreams.ch. 2717 PARCELE za ekološke vrtičkarje oddam. Šentjur - Bezovje, telefon 041 435785. 2755 STANOVANJE STANOVANJE blizu centra Celja, približno 40 do 50 m2, kupim. Telefon 041 710477. 2718 ODDAM DVOSOBNO obnovljeno stanovanje, 70 m2, blizu centra, mirna lokacija, oddam. Telefon 041 720-568. 2688 OPREMLJENO stanovanje za dve ali štiri osebe oddam. Telefon 041 650-737. 2693 OPREMLJENO ogrevano stanovanje z balkonom, 75 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 2753 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 2556 DVA prašiča, težka 180 in 200 kg, krmlje-na z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916 ali 031 820-296. 2586 ШЖИЕ astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, možna rezervacija kolin, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p DVA prašiča, težka približno 150 kg, prodamo. Telefon 040 778-715. 2665 PRAŠIČA, težka 180 in 200 kg, krmljena s kuhano hrano, lahko tudi polovice, prodam. Možnost kolin pri prodajalcu. Telefon 031 858-014. 2706 BIKCA simentalca, težkega od 250 do 300 kg, prodam. Telefon 041 480-486. 2707 PRAŠIČA, težkega 300 kg, za zakol in osem odojkov prodam. Telefon 5738019. L 252 SEDEM mesecev brejo pašno telico simen-talko prodam. Nova Cerkev. Telefon 041 803-254. 2726 DVA prašiča, težka 120 do 150 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 031 637-267. 2720 ŽREBE, staro 7 mesecev, za zakol ali rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 581-677. 2730 PRAŠIČA, težkega približno 280 kg, prodam. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. 2733 TELICI simentalki, stari 13 in 22 mesecev - v 5. mesecu brejosti, obe pašni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 2735 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, za zakol, prodamo. Po želji uredimo koline. Smo iz Šmartnega v RD. Telefon (03) 5777-357. 2736 BIKCE in teličke prodam. Telefon 041 506958. 2734 PRAŠIČE od 90 do 130 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978. p PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, domača hrana, prodam. Telefon 748-2075, 031 798-375. p KOZLIČKA, starega 7 mesecev in petelinč-ke male rasti prodam. Telefon 041 563-725. 2737 PRAŠIČA za zakol, 140 kg, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 802-292. 2739 PRAŠIČA, 220 do 250 kg, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5772-902. 2740 TELICO simentalko, 450 kg, Frankolovo, prodam. Telefon 041 707-719. 2743 TELICO simentalko, težko 320 kg, pašno, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 909-990. 2745 PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, 1,70 EUR/kg, prodam. Možnost dostave, Telefon 041 455-732. 2747 PRAŠIČE krškopoljske pasme, stare tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 2748 PRAŠIČA, težkega 110 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 5738205. 2750 DEBELE krave in telice za zakol in za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p TELIČKO simentalko, staro približno 2 meseca, za pleme, kupim. Telefon 5715-700. 2741 MENJAM mn K m astrologinjai jasnovidnost BI0TERAPQE IJjRJJ ™ BREJO kravo menjam za nebrejo telico, molzni stroj Virovitica in še veliko različnih predmetov. Telefon 031 755-899. 2710 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, menjam za teličko simentalko. Telefon 041 455-176. 2741 PRODAM TELICO simentalko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 734-078. 2754 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 806-191. p SEDEM mesecev brejo kravo in šest mesecev brejo telico, prodam. Telefon (03) 5771-387. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p SENO in otavo prodam. Telefon 041 846908. 2655 SENO in otavo v kockah, možna tudi zamenjava za drva, ugodno prodam. Telefon (03) 542-1162. 2670 DOMAČI jabolčni sok iz starih sort jabolk prodam. Telefon 031 751-064. 2712 VINO jurka prodamo. Cena ugodna. Telefon 031 502-857. 2727 30 bal kakovostnega suhega sena prodam. Telefon 030 647-320. 2735 DOMAČE orehe, izredno lepo luščene in posušene, več kilogramov, ugodno prodam. Telefon 031 701-836. 2716 \ л. /-'j, turneja -у^ШШ Kdor ne znori, ta ni normalen! I ^ 11vi 2.2015 ob 2O.ÖO VELENJE, Rdečadvorana ALEN ISLAMOVIC & BRIJATEL'JII AVE) eventim.si PRODAJA VSTOPNIC Prodaja vstopnic: www.eventim.!' Iii "in prodajna mesta sistema Eventim Si. VdŠd tfileViZNd 25 LET vH*zszsi l='IH:':'i4 ' V predprodaji vstopnice cenejSel Max in Mozaik Velenje Medljikl pokrovitelj: novi tednik | radio celje i 7 » I I I 1 1 l 1 Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš p° Sloveniji. КшЗ t.dnik@nt-rc.si El 79 novi tednik Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: -2. □ Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata, strica in dobrega soseda JOŽEFA KUNSTA iz Podvin 5, Planina pri Sevnici (22. 12. 1935 - 10. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala tudi gospodu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Zarja za lepo odpete pesmi, Martinu Luskarju za besede slovesa pri odprtem grobu ter pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi n BIO kivi po 2 EUR/kg prodam. Telefon 040 333-390. 2751 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205. 1895 VISOKO kalorične brikete za kurjavo prodam. Telefon 041 741-028. 2682 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko DRVA, dolga v hlodih, okolica Vojnika, ugodno prodam. Telefon 040 688-876. 2672 DRVA bukev, hrast, suha, prodam. Telefon (03) 5798-718. 2700 DVA invalidska vozička prodamo. Telefon 031 639-353. 2698 BREZOVA drva prodam. Telefon 041 260041. 2719 VERIGE za traktor TV 730, 16 col, jeklene, s podkvami in stroj za pranje črev prodam. Telefon 051 624-250. 2714 DVOBRAZDNI plug, 10 col, bikca čb/ls, 250 kg, tridelne klinaste brane in golf jtd 2 prodam. Telefon 041 824-851. 2721 HLODOVINO za drva (bukev, gaber) z dostavo prodam. Telefon 041 472-380. 2731 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p ZAMENJAM DVE klaftri suhih drv zamenjam za koruzo, lahko v strokih ali ječmen. Telefon 5827-574. S 197 ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p Ta črn dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza.. Bolečino da se skriti, da se solzo zatajiti, le drage mame nam nihče, nihče ne more več vrniti. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče in babice JULIJANE PLEVNIK rojene Okrožnik iz Podplata (9. 8. 1944 - 17. 11. 2015) se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste bili z nami v dneh žalosti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njenega življenja in ste jo imeli radi. Hvala za vso darovano cvetje, sveče, svete maše, tople objeme in iskrene besede v tolažbo. Zahvaljujemo se gospodu župniku Viktorju Vratariču in pogrebni službi Žekar za lepo opravljen obred. Še posebej pa se želimo zahvaliti dežurni zdravnici Marjanci Kužnar Jugovar z reševalno ekipo, Moškemu pevskemu zboru Rogaška Slatina za ganljivo odpete pesmi in govornici Karmen Volavšek za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča sin Leon z družino in sin Mitja s Suzano in Matjažem 2711 ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila ljuba sestra, teta in svakinja VALI FLIS rojena Macuh iz Janševe ulice 3 v Celju (22. 2. 1942 - 21. 11. 2015) Od nje smo se poslovili v krogu družine, prijateljev in sosedov v četrtek, 26. novembra 2015, v poslovilni dvorani Vekinga Celje. Iskrena hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo ob slovesu. Hvala podjetju Frutarom Etol, d. o. o., Celje, pogrebni službi Veking, gospodu župniku Hrenu ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči njeni 2738 Prazen dom in dvorišče, v tišini stojijo tvoje »mašine« in naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, ko v temni noči srce te je izdalo, ostala samo sta bolečina in samota. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega atija, dedija, sina in brata BORISA PLATOVŠKA iz Glinskega pri Ljubečni (11. 7. 1955 - 4. 11. 2015) se ob tako veliki izgubi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše in da ste našega dragega Borisa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iz srca hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči njegovi najdražji 2709 Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ate JOŽE ARNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini (3. 2. 1933 - 20. 11. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala za vsak objem in topel stisk roke. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku, pevcem in govornici Dariji za ganljive besede. Žalujoči vsi njegovi 2756 50-letni vdovec želi po tej poti spoznati resno, pošteno vdovo, ki ji je dobrina dobro srce. Če si s podeželja, se mi javi. Bodi stara od 47 do 58 let. Več informacij po telefonu 030 676-114. 2732 ZAPOSLITEV PODJETJE Kveder, d. o. o.,Zadobrova 135, Škofja vas, eaposli mizarja ali tesarja in strojnega tehnika. Delo v delavnici in na terenu. Telefon 041 743-035. n AGM NEMEC, d. 0.0. Sedraž 3, 3270 Laško ZAPOSLIMO mehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil GSM: 041-322-889, tel. 03 56 48 841 ZAPOSLIMO natakarico, delo na lokaciji Mercator centra Štore. Telefon 041 608-423. Tojeto, d. o. o., Kompole 152, Štore. 2744 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GUME, m + s, nove - rabljene že za 12,20 EUR; montaža, hramba. Servis Škorja-nec, Gaji 42 a, telefon 051 643-781. 2601 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2752 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si Poroke Šentjur pri Celju Poročila sta se: Martina ŠOLINC iz Šentjurja in Jože ARBAJTER iz Rifnika, Jelka KRAJNČAN iz Ponikve in Boštjan JUŽNA iz Zlateč pri Šentjurju. Žalec Poročila sta se: Špela LESJAK in Jure PODGORNIK, oba iz Celja. Smrti Celje Umrli so: Marija ROME iz Celja, 90 let, Marija MA-VRIČ iz Celja, 92 let, Ivanka ZAMRNIK iz Šmartnega ob Paki, 92 let, Vida KOLMANIČ iz Celja, 75 let, Valter Danijel HOJNIK iz Gotovelj, 79 let, Jožef ARNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 82 let, Valbur-ga FLIS iz Celja, 73 let, Jurij Branko KERT iz Gotovelj, 76 let, Jože ROŠER iz Celja, 91 let, Jelena GAŠPARIČ iz Celja, 86 let, Terezija ŠKOR-NIK iz Rimskih Toplic, 83 let, Jože KOVAČ iz Šmartnega v Rožni dolin, 56 let.. Laško Umrli so: Alojzija ROZMAN iz Laškega, 86 let, Darko ALBREHT iz Spodnje Rečice, 54 let, Helena KOVAČ iz Malih Grahovš, 94 let, Olga Marija PETERNEL iz Laškega, 68 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa ČUKA iz Rogaške Slatine, 82 let, Edvard JURAK iz Sela, 84 let, Jožef KORES iz Rogatca, 72 let, Ana POLAJŽER iz Pod-turna, 91 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Jožef KUNST iz Podvina, 79 let, Alojz PRAH iz Šentjurja, 82 let. Mozirje Umrla sta: Ciril KRAJNC iz Planine, 62 let, Anton SUHO-VERŠNIK iz Nove Štifte, 94 let. Velenje Umrli so: Marija BLAJ iz Velenja, 89 let, Alojz MER-ČUN iz Velenja, 85 let, Karolina KOLENC z Rečice ob Savinji, 81 let, Marija PLE-TERSKI iz Velenja, 88 let, Ivan KLANČNIK iz Šoštanja, 86 let, Ruža RADIĆ iz Velenja, 89 let, Matija STROŽIČ iz Florjana, 84 let. novi tednik radio celie 22 VODNIK St. 48, 3. december 2015 radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 3. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HELLO - ADELE (4) 2. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY (2) 3. RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FEAT. BEYONCE(6) 4. LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL FEAT. ED SHEERAN (3) 5. DOWNTOWN - MACKLEMORE & RYAN LEWIS (5) 6. HOTLINE BLING - DRAKE (5) 7. KISS ME - OLLY MURS (4) 8. EVEN IN THE SHADOWS - ENYA (1) 9. BIRD SET FREE - SIA (2) 10. NEVER FORGET YOU - ZARA LARSSON & MNEK (1) DOMAČA LESTVICA 1. STARA DOBRA - JAN PLESTENJAK (6) 2. SKUPAJ SAMA - I.C.E. (5) 3. MOJE MESTO - LEONART (5) 4. POVEJ, KAJ LJUBEZEN JE - GAL GJURIN (4) 5. GREVA DOL - TABU (1) 6. IŠČEŠ DA NE NAJDEŠ - LETEČI POTEPUHI (3) 7. BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI - JERNEJ ZORAN (3) 8. MOJA JUTRA - ROSS BORT (2) 9. DOBRO VEŠ - ANZHE (2) 10. SUPER - STATIC (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SAX - FLEUR EAST SAINT CECILIA - FOO FIGHTERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: SAMI NAŠI - VLADO KRESLIN IN VLATKO STEFANOVSKI DOBRO SE IMEJ - ANJA RUPEL, PIKA, NUŠA IN ALENKA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Falant: Misel nate 2. Pajdaši: Nekje je kraj 3. Bitenc: Najine poti 4. Pik: Pik polka 5. Jasmin: Misli so pri materi 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 4. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 5. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 6. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Simon Ogrizek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 7. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Simon Ogrizek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 8. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 9. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) KINO CINEPLE Spored od 3. 12. do 9. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Drama s kamelijami - balet nedelja: 16.00 Dobri dinozaver - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 17.30 nedelja: 11.30, 13.30, 15.30, 17.30 Dobri dinozaver - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota: 14.30, 16.30 nedelja: 12.30, 14.30, 16.30 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 14.00, 16.00 nedelja: 12.00, 14.00 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D sobota: 15.10 nedelja: 13.10, 15.10 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.00 petek: 17.20, 20.00, 22.45 sobota: 14.40, 17.20, 20.00, 22.45 nedelja: 11.50, 17.20, 20.00 Igre lakote: Upor, 2 del - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.30, 21.10 Kurja polt - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 19.15 sobota: 15.00, 17.10, 19.15 nedelja: 12.50, 15.00, 19.15 Mali princ - animirani, sinh. četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 petek: 15.40 sobota, nedelja: 13.20, 15.45 Most vohunov - triler, drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.45 nedelja: 14.40, 20.45 Parkelj - grozljivka, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.00, 20.40 petek, sobota: 17.00, 19.00, 20.40, 22.40 nedelja: 17.10, 19.00, 20.40 Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani, 3D nedelja: 17.00 Spectre - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 19.30, 20.30, 21.00 petek, sobota: 17.50, 19.30, 20.30, 21.00, 22.20 Srednješolci - drama od četrtka do srede: 15.50 Steve Jobs - biografski, drama četrtek,, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.05 petek: 21.20 Ups! Noe je odšel ... - animirani, 3D sobota: 13.45 nedelja: 11.45, 13.45 Zadnji lovec na čarovnice - akcijski, fantazijski četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.20 ČETRTEK 19.00 Svobodna šola - dokumentarni PETEK in NEDELJA 18.00 Svobodna šola - dokumentarni 20.00 Srednješolci - drama SOBOTA 18.00 Srednješolci - drama 20.00 Svobodna šola - dokumentarni PONEDELJEK, TOREK in SREDA 19.00 Ne pozabi - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Dobri dinozaver - animirana družinska komedija, sinh., 3D 18.30 Marijina zgodba - biografska drama 19.50 Srednješolci - drama 21.30 Bojna sekira - vestern SOBOTA 18.00 Dobri dinozaver - animi- rana družinska komedija , sinh. 20.00 Most vohunov - triler, drama 20.30 Marijina zgodba - bio- grafska drama NEDELJA 16.00 Dobri dinozaver - animi- rana družinska komedija sinh., 3D 18.00 Srednješolci - drama 19.00 Marijina zgodba - bio- grafska drama 20.00 Most vohunov - triler, drama PONEDELJEK 17.30 Bojna sekira - vestern 20.00 Zenit - romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 12. 13.00 Narodni dom Celje Tematska filatelistična razstava Toneta Petka odprtje razstave ob 125-letnici organiziranega športa v Celju 15.30 Osnovna šola Slivnica pri Celju_ Vid Palčnik odprtje razstave mladega fotografa 17.00 Pokrajinski muzej Celje, Barbarina dvorana Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi gostuje: Ljubiteljsko gledališče Teharje 17.00 Knjižnica Velenje Cvetna čebelja abeceda predstavitev knjige Kate Laštro 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd zaključna prireditev bralne značke za odrasle; gost: Drago Jančar 19.00 Celjski mladinski center Razstava likovnih del udeležencev tečaja slikanja slikarska dela dvodnevnega likovnega tečaja pod mentorstvom Eve Verdev 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Recital pesmi Kajetana Koviča ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna 19.30 Narodni dom Celje Ob 125. obletnici organiziranega športa v Celju slavnostna prireditev 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambel Smeh in ansambel Saša Avsenika za narodnozabavni abonma in izven; gosta: Ruda in Gela 19.30 Glasbena šola Velenje Miklavžev koncert pri družini Bach koncert orgelske in komorne glasbe PETEK, 4. 12. 17.30 Celjska kulturnica Fotografije na temo voda v okviru XVI. Celjske fotografske razstave odprtje razstave 18.00 Celjski mladinski center Na katerem verzu bi zaspali avtorica: Katja Gorečan 18.30 Železarski muzej Teharje Odprtje razstave fotografij s podelitvijo priznanj 19.00 Narodni dom Celje Tradicionalni Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center gostje: Mladinski pevski zbor OŠ Štore in Sandra Feketija 20.00 Galerija AQ Celje_ Bili smo KL(j)UB odprtje razstave 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gosta: Nina Pečar in Kristan Koželj SOBOTA, 5. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Romeo in Julija lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Velenje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri izven abonmaja 19.00 Plesni forum Celje_ Medeja, Medeja, Medeja avtorski projekt; igra: Jožica Avbelj 19.30 SLG Celje_ Michele Rimi: Dokler naju seks ne loči abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Tory Story & Marnit abonma Klub in izven 20.30 Špital za prjatle Celje Jeannette koncert 21.00 Celjski mladinski center Kronika koncert NEDELJA, 6. 12. 17.00 Dvorec Novo Celje APZ Rista Savina adventni koncert 17.00 Dom kulture Velenje Namišljeni zdravnik nedeljski abonma in izven; komedija AG Vrba Vrbje 19.30 Dom kulture Velenje Urbano petje 10/9 koncert ob 10. obletnici Šaleškega študentskega okteta PONEDELJEK, 7. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš izven abonmaja 19.30 Narodni dom Celje Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje s solisti novoletni koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pavla nad prepadom Slovensko mladinsko gledališče, za abonma ponedeljek in izven 20.00 Celjski dom_ Moški so z Marsa, ženske so z Venere predstava Špas teatra TOREK, 8. 12. 17.00 SLG Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri izven abonmaja 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Kulturno društvo Gomilsko se predstavi 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev zbornika Literarnega društva Sončnica 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Dr. Matjaž Lesjak: Plastnice predstavitev knjige z Darjo Kapus Leban in Leonoro Meh St. 48, 3. december 2015 VODNIK 23 OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 3 .in 10. DECEMBROM ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 3. december, Z branjem do zvezd ob 18. uri Gost Drago Jančar PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 7. december, OBDOBJE ob 17-30 Japonski vrtovi Predava Alenka Polutnik TOREK, ODDELEK GLASBA FILM 8. december, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo ? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 9. december, Gledališka predstava ob 17. uri o dimnikarčku, ki je iskal srečo SREDA, ODDELEK GLASBA FILM 9. december, Alma M. Karlin, svetovljanka iz province ob 18. uri Stripovski večer z Marijanom Pušavcem in Jakobom Klemenčičem ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 10. december, Živeti zdravo-notranja in zunanja preobrazba ob 18. uri Predava neodvisna raziskovalka Bilka Baloh 18.00 Velenjski grad_ Pisano slovo od leta 2015 in razstava Jaslice odprtje prazničnih razstav 18.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Božično-novoletni koncert predstavitev učencev v komornih zasedbah in orkestrih 19.00 Atelje Tomaža Črneja Celje Predvajanje umetniških avtorskih videov video večer 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje Miloš Mlejnik, violončelo in Erwin Kropfitsch, klavir 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pavla nad prepadom Slovensko mladinsko gledališče, za abonma torek in izven 19.30 Dom kulture Velenje Carmen baletna predstava Društva baletnih plesalcev Slovenije SREDA, 9. 12. 9.30 in 11.00 SLG_ Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš izven abonmaja 17.00 Osrednja knjižnica Celje O dimnikarčku, ki je srečo iskal gostuje: Gledališče Pravljičarna 18.00 Osrednja knjižnica Celje Alma M. Karlin, svetovljanka iz province predstavitev stripa in pogovor z avtorjema Marijanom Pušavcem in Jakobom Klemenčičem, vodil ga bo Samo Roš 18.00 Savinov likovni salon Žalec Predavanje Erotika v likovni umetnosti ob zaključku razstave Mihe Maleša in Todorčeja Atanasova 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija 19.30 SLG Celje_ Michele Rimi: Dokler naju seks ne loči abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Celjski dom_ Godalni kvartet Belebend koncertni abonma Zavoda Celeia Celje 19.30 Dom kulture Velenje Slovenska literatura od A do Ž komedija Špas teatra Mengeš Ta veseli dan kulture ČETRTEK, 3. 12. 10.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Jaša na Deteljniku predstavitev knjige avtorice Nine Vodopivec 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Dan odprtih vrat, brezplačen ogled zbirk 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje_ Ogled vseh zbirk, vstop prost 11.00 Pokrajinski muzej Celje Po kulturnozgodovinski zbirki s Celjskim stropom javno vodstvo 16.00 Pokrajinski muzej Celje Kri bo tekla za svobodno zlato javno vodstvo po razstavi o 500-letnici kmečkega upora novi tednik rad io celje Pravljično Celje ČETRTEK, 3. 12. 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem do 31. decembra 10.00 do 19.00 Pred mestnim kinom Metropol Pravljični vrtiljak in vlakec do 31. decembra 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 10. decembra 17.00 do 19.00 Mestno jedro Ulične zgodbe Ane Pravljične: Deep Web ulična produkcija celjskega ansambla Sita celica 18.00 Krekov trg_ Ana Pravljična - šola za zmaje - ognjeni spektakel Čupakabra; ognjena veseloigra PETEK, 4. 12. 11.00 Savinjsko nabrežje Otvoritvena slovesnost ob zaključku projekta Lampijončki 2015 s celjskimi vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Miklavževe pravljične ustvarjalnice izvajajo Otroške sanje 17.00 do 19.00 Mestno jedro Ulične zgodbe Ane Pravljične: Deep Web ulična produkcija celjskega ansambla Sita celica 18.00 Krekov trg_ Ana Pravljična -pajkovka - Ognjena instalacija in performans gostuje: avtorska skupina Ključ 13 17.00 Ekomuzej Žalec Od hmeljske sušilnice do muzeja odprtje razstave 18.00 Kavarna hotela Evropa poezija in proza mladih celjskih literarnih ustvarjalcev 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Skupinska mednarodna razstava Sram te bodi vodstvo po razstavi; vodila bo: Maja Hodošček 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Stand up večer s Tanjo Kocman 18.00 Vila Bianca Velenje_ Volčja tolpa predstavitev knjige Zlatka Kraljiča 19.30 SLG Celje_ Mate Matišić: Legenda o sv. Muhli gostuje Kazalište Virovitica; izven abonmaja, vstop prost 19.30 Dom kulture Velenje Mali princ lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje za mladino in odrasle SOBOTA, 5. 12. 17.00 Krekov trg Veselo miklavževanje s simbolično obdaritvijo v izvedbi Glasbene dežele z Alenko Kolman 20.00 Krekov trg_ Mali veliki band brezplačni koncert NEDELJA, 6. 12. 10.00 Glavni trg_ Lutkovna predstava za otroke gostuje KD Škratkovo gledališče Celje 16.30 Na zvezdi Prižig 2. svečke na velikem adventnem vencu koncert: Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju 18.00 Krekov trg - pred vhodom v Celjski dom Adventna vodenja po mestnem jedru PONEDELJEK, 7. 12. 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Pravljične ustvarjalnice izvajajo: Otroške sanje 17.00 Glavni trg_ Mladi glasbeniki Glasbene šole Celje 17.30 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi na zabavo: Zgodbe v snežni krogli KUD Igen 18.30 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo KD MPZ gostincev Celje TOREK, 8. 12. 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Pravljične ustvarjalnice izvajajo: Otroške sanje 17.00 Glavni trg_ Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje koncert 18.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi na zabavo: Pariška noč KUD Igen 18.30 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor Orfej SREDA, 9. 12. 17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec - Glavni trg Pravljične ustvarjalnice izvajajo Otroške sanje 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi na pravljico KUD Igen 17.00 do 19.00 Mestno jedro Čarobni zvok lajne Lajnarska skupina kranjskih komedijantov 18.00 Na zvezdi_ Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor Don Bosko Celje Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 12. 19.00 Dom sv. Jožef Celje Ali znamo dajati ljubezen? predavateljica: Alenka Rebula 19.00 Galerija Mozirje Tla v našem okolju predava: doc. dr. Borut Vrščaj, univ. dipl. inž. agronomije PETEK, 4. 12. 11.00 Podeželska tržnica in Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu okrasitev smrečic - otroci osnovnih šol in vrtcev Občine Žalec 18.00 Titov trg Velenje_ Prižiganje praznične razsvetljave koncert skupine Spev; gost: Robert Goter SOBOTA, 5. 12. 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožef Celje_ Delavnica izdelovanja prazničnih voščilnic vodi: Katarina Kotnik 17.00// Vesele harmonike in prihod Miklavža s spremstvom, prižig lučk 18.00// M.J.A.V., koncert WWW.ZKST-ZALEC.SI VSTOP PROST! 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva predstavitev dveh novih dokumentarnih filmov avtorjev Jožeta Vajdetiča in Berta Savodnika 10.00 do 14.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Simpozij: Umetnost -razumevanje lepote 15.00 Ploščad pred Galerijo Zgornji trg Šentjur Zalino božično presenečenje in prihod Miklavža otroška predstava 16.00 do 20.00 Šlandrov trg Žalec Praznični december v Žalcu praznični sejem, Vesele harmonike in prihod Miklavža, prižig lučk, koncert 18.00 Levec_ Prihod Miklavža s spremstvom NEDELJA, 6. 12. 17.00 do 20.00 Atelje moč svetlobe Celje Svetilke iz narave brezplačna ustvarjalna delavnica PONEDELJEK, 7. 12. 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Branje in pripovedovanje pravljic za dojenčke, otroke in odrasle pripoveduje: Hana Vodeb 17.00 Knjižnica Velenje Okrasimo božično drevo ustvarjalna delavnica za otroke od 3. leta SREDA, 9. 12. 19.19 Knjižnica Velenje Živeti s strahom predavanje bo vodila Sonja Auberšek Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 3. 12. 18.00 Osnovna šola Vojnik Z roko v roki za naše otroke dobrodelni koncert PETEK, 4. 12. 21.00 Klub eMCe plac Velenje Pomagajmo pomagati dobrodelni koncert za pomoč ljudem v stiski SOBOTA, 5. 12. 9.00 do 12.00 Središče Celja Tradicionalna Miklavževa stojnica Lions kluba Celje Mozaik 19.30 Dom kulture Velenje Kurbe komedija; dobrodelna predstava Lions kluba Velenje TOREK, 8. 12. 18.00 Kulturni dom Štore Perpetuum Jazzile dobrodelni koncert; izkupiček namenjen za sklad OŠ Štore; ob 17.00 Novoletni bazar Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Novo kolo nadomestilo dotrajano Žaga venecijanka v Polžah spet deluje - Največje kolo med venecijankami Slovenije Žaga venecijanka v Polžah pri Novi Cerkvi je žaga presežnikov. Njeno vodno kolo ima med vsemi venecijankami v Sloveniji največji premer, ki znaša kar pet metrov in pol. Maketa te žage je celo v slovenskem tehničnem muzeju. Od starih časov deluje skoraj neprekinjeno, še posebej po zaslugi lastnika Otona Samca, na turistični kmetiji Sor-žev mlin. Zadnje čase je bilo vodno kolo dotrajano, zato ga je bilo treba namestiti. Od žag venecijank, ki služijo za razrez hlodovine, se v današnjih gospodarskih razmerah ne da živeti, zato propadajo. Nekoč je bilo drugače. Na reki Hudinji, ki se vije iz hribov Vitanja mimo Nove Cerkve in Vojni-ka do Celja, je bilo nekoč kar dvaindvajset žag. Danes so to večinoma le še razpadajoče stavbe. Venecijanke so dandanes seveda predvsem strošek, denarne koristi od njih skoraj ni več. Lastnik venecijanke v Polžah ima do rodbinske in slovenske tehnične dediščine poseben odnos, zato svoje izjemne žage ni zapisal propadu. »Pomembno je, da žaga redno obratuje in je tako redno zamakano kolo, ki je večinoma narejeno iz lesa,« se zaveda svoje tehnične de- diščine Oton Samec. Saj veste, če je les stalno moker, je veliko bolje, kot če je vmes suh. Zaradi rednega delovanja žage ima takšno vodno kolo daljšo življenjsko dobo. »Pri nas ima žaga en list. Ko je bilo več vode, so občasno lahko vpeli dva lista,« opisuje zanimivost v Polžah lastnik, ki ve, da je bilo nekoč po Sloveniji približno dva tisoč takšnih žag. Danes jih je po državi le še vsega skupaj od deset do petnajst. Ostale so pomagale uničiti povojna davčna zakonodaja, povojna obvezna oddaja in industrializacija. Na Hudinji je številne žage, mline in kovačije »pokopala« tudi katastrofalna povodenj leta 1954. Venecijanka je oživela Večina žag venecijank služi razrezu do štiri metre dolgih hlodov. »Naša ima možnost razreza do šest metrov dolgih hlodov,« omenja Oton Samec. Poleg tega je tam krožna žaga s premično mizo, ki omogoča obrobljanje desk, po domače »ožamanje«. Tudi to poganja voda, a s pomočjo jermenskih prenosov, in sicer s ploščatimi jermeni preko gredi. »Prav tako je omogočeno, da voda vrti brusno ploščo, na kateri brusi cirkularko in liste za Žaga venecijanka v Polžah pri Novi kolesu lastnik Oton Samec. žaganje,« opisuje lastnik. Zadnje čase je bila usoda izjemne venecijanke v Polžah bolj negotova. »Kolo je dobro leto mirovalo. Starega si zaradi zelo slabega stanja nisem upal več pognati,« se spominja Oton Samec. Za domačo venecijanko mu seveda ni vseeno. »Na to dediščino sem navezan, podedoval sem jo, do nje imam poseben odnos,« opisuje svojo odločitev za prenovo vodnega kolesa. Venecijanko je dal postaviti njegov praded in to leta 1872. Praded je za postavitev moral pridobiti načrt in soglasja, to je listine, ki jih potomec Oton skrbno hrani. Macesnovo kolo Oton Samec, ki je letos poskrbel za novo kolo vene-cijanke, ga je pred tem nazadnje obnovil leta 1989, vendar ni bilo iz najbolj kakovostnih materialov. Tokrat se je za novo leseno kolo prijavil na razpis za sofinanciranje obnove kulturne dediščine, ki ga je objavila Občina Vojnik. Stara žaga v Polžah je seveda razglašena za kulturni spomenik. Na razpisu je uspel. »Očitno so prepoznali, da to ni stran vržen denar ter da je pomembno, da se takšen tehnični spomenik ohrani,« pravi Samec, ki je za novo kolo kupil macesnov les, ki naj bi zdržal dvakrat dlje kot na pri- mer smreka ali bor. Macesen, ki vsebuje precej smole in zato bolje odbija vodo, je kupil na Matkovi kmetiji na Solčavskem, v Matkovem kotu. Treba je povedati, da je Samčeva venecijanka del uradne učne kmetije, zato na tej kmetiji med drugim prikazuje delovanje takšne starinske žage. Za šolarje sta za žago venecijanko namreč na voljo kar dva programa. Med enim prikažejo pot od hloda in deske do izdelka ter v drugem v okviru pouka fizike različna gibanja, od krožnih do premočrtnih. Zaradi prikaza prenosov moči in vrtenja je žaga zanimiva tudi za srednješolce in študente etnologije, gradbeništva in strojništva. Od same venecijanke seveda ni mogoče živeti. Kmetija Soržev mlin tako med drugim živi od pridelkov, ki so predelani v mlevske izdelke, in od oddajanja turističnih apartmajev. Goste, ki so z različnih koncev sveta, seveda pritegnejo tudi tri Sorževa vodna kolesa, eno na žagi in še dva mlinska. Še več, na ekološko usmerjeni kmetiji ima lastnik kar štiri zaščitene kulturne spomenike, poleg venecijanke in mlina še mli-narjevo hišo in kozolec. BRANE JERANKO Foto: GrupA Je rekel, da bo tudi piškote pekel. Foto: GrupA mkov^ Ted ni ko ve i.H zaodbe St. 48 / Leto 70 / Celje, 3. december 2015 Stopili smo v pravljični advent str. 28, 36-37 V službi dobrote str. 31 »Ole, ole, Ave, Ave!« str. 32 Čokoladna terapija str. 33 26 INTERVJU Laško ni središče sveta Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko kljub temu upa, da bo v Laškem dočakal »penzijo« V teh dneh se je saga o prodaji Pivovarne Laško, ki je trajala skoraj desetletje, končala. Naplavila je različne interese - lastnikov, upnikov, uprave in tudi Laščanov - vendar je v zgodbi na koncu prevladal denar. Promet Heinekena, novega lastnika Laškega, znaša letno kar 22 milijard evrov, kar je več kot znašata dva letna proračuna Slovenije. Bosta Laško in Union, palčka v zgodbi tega nizozemskega in svetovnega velikana na področju pivovarstva, obstala? Predsednik uprave obeh pivovarn Dušan Zorko je prepričan, da obe podjetji čaka lepa prihodnost. »Pred kratkim smo bili v Amsterdamu, kjer smo Heinekenu predstavili načrte obeh slovenskih pivovarn za leto 2016, ki so jih Nizozemci tudi potrdili. Imel sem tudi izjemno čast ali srečo, da so me povabili na večerjo z upravo Heinekena. Za mizo so sedeli predsednik uprave Jean Francio-se van Boxmeer, šefica financ in vsi ostali pomembni ljudje v podjetju. Imel sem možnost, da jim predstavim, kdo smo in kaj je Slovenija,« pravi Dušan Zorko. Koliko je bilo resnih ponudnikov za nakup Skupine Laško? Šest. Poleg Heinekena, Karlsberg se je namreč umaknil, je večinoma šlo za finančne sklade. Računali smo tudi na turški Efes, ki pa se je prav tako v zadnjem trenutku umaknil. Je Heineken najboljša izbira? Je. Strateški partner je vsekakor boljša izbira kot finančni sklad. Osebno sem prepričan, da bo Heineken v Slovenijo prinesel tisto znanje, ki smo ga zadnja leta zanemarili. Moja uprava, o prejšnjih ne bom govoril, se je namreč ukvarjala predvsem z likvidnostnimi težavami. Moj delovni dan je namreč vedno začelo vprašanje, s katerimi bankami imam danes pogovor, kakšno je danes naše likvidnostno stanje.... Zdaj se bomo končno lahko začeli ukvarjati z našo osnovno dejavnostjo in začeli prodajati pivo. Z bankami se namreč več ne ukvarjam, saj smo oktobra s pomočjo Heinekena poravnali vse obveznosti do njih. Skupina Laško nobeni banki ni več ničesar dolžna. Pri tem moram poudariti, da nobena banka zaradi Skupine Laško ni izgubila niti centa, to velja tudi za dobavitelje. Zdaj pivovarna dovolj za slovenski trg. Vendar sem optimist. Možnost sanacije je velika in zato sem zelo ponosen, da smo uspeli pokazati velikemu Heinekenu, kako veliki blagovni znamki je pridobil in kako pomembno rast bo zlasti preko Pivovarne Laško lahko dosegel na bivših jugoslovanskih trgih. Poleg tega Heinekenu odpiramo tudi možnost za proizvodnjo njegovih izdelkov v Sloveniji. Če nam bo vse to uspelo, bomo zmagali. Za ceno, da bi se katera od pivovarn zaprla? Ne. Heineken ima v Avstriji devet pivovarn, najmanjša proizvede na leto le devet tisoč hektolitrov, a vseeno dela. Bistvo torej ni količina, ampak ekonomika poslovanja. Ves čas se pogovarjava le o pivu. Kaj pa bo z vodo in drugimi izdelki? Voda ostaja, vsaj za zdaj, enako velja tudi za druge izdelke. f »Naj se Laščani ne bojijo, da bo pivovarništva v Laškem konec. Vendar so časi, ko je pivovarna gradila mesto, mimo, čeprav še vedno ni nobene prireditve, od ribiške do gasilske, kije ne bi pripravili brez podpore pivovarne. Tako, kot je bilo nekoč, pa ne bo več.« Vodstvo Heinekena torej sploh ni vedelo, kaj je v Sloveniji kupilo? Nekateri člani vodstva so že bili v Sloveniji, predsednik uprave še ni bil. Zato sem ga povabil, naj kmalu pride k nam. Treba je vedeti, da ima Heineken po svetu 168 pivovarn in da zaposluje 75 tisoč ljudi. Kot so dejali, so z nakupom Skupine Laško pridobili zadnji otoček v Evropi. Kaj se je dogajalo prej, jih ni zanimalo, mi pa vemo, da je bilo zadnjih deset let za Skupino Laško zelo burnih. Še zlasti je bilo težko od aprila lani, ko se je uprava bankam zavezala, da bo prodala Mercator in Radensko ter dokapitalizirala Pivovarno Laško. Prvi dve zavezi smo izpolnili, namesto dokapitalizacije pa se je zgodila prodaja podjetja. V tistem času sem bil deležen številnih kritik, vendar je dejstvo, da uprava nobene odločitve ni sprejela brez soglasja večjih lastnikov in večjih upnikov. Torej niste ničesar delali na svojo roko in v svojo korist? Kdor tako misli, se pošteno moti. Zakonodaja je jasna. Uprava namreč lahko lastnino samo upravlja, o njeni prodaji odločajo lastniki. Jaz lahko prodam samo tisto, kar je v moji zasebni se je v ozadju dogajalo marsikaj, da so določeni ljudje v Ljubljani začeli gonjo proti nam, samo da bi zrušili prodajo. Ugotovili so namreč, da smo na dobri poti, da rešimo pivovarni. Je bilo torej pri prodaji pivovarn v ozadju veliko politike? Ne vem, katera barva politike je bila v ozadju. Res pa je, da so si nekateri želeli, da Laško in Union ne bi pristala v rokah tujcev, ampak »nekih« domačih krogov. Če bi se to zgodilo, bi laška pivovarna šla v stečaj, Union pa bi se razvijal naprej. Temu sem se odločno uprl. Pri tem sem imel veliko podporo lastnikov, na čelu s slabo banko, podprli so me tudi v Banki Slovenija, zelo pozitivno vlogo v tej zgodbi je odigral tudi predsednik uprave NLB Janko Medja. smo dolžni le Heinekenu, ki je za nas poravnal 185 milijonov evrov dolga. Si dogovor s Heinekenom štejete kot velik uspeh? Na ta dogovor sem res zelo ponosen. Ko bo končana prevzemna ponudba, ki jo je Heineken objavil pred kratkim, bo končan tudi približno 450 milijonov evrov vreden posel. Ta denar smo mi pripeljali v Slovenijo. Zanimivo je, da se je po pogodbi, ki smo jo sklenili s Heine-kenom, v našem poslovanju marsikaj spremenilo. Danes namreč banke trkajo na naša vrata in sprašujejo, ali lahko še naprej sodelujejo z nami. Zdaj ko smo del Heinekena, se je očitno spremenila naša finančna moč. In kar je še bolj pomembno, naši izdelki so se končno vrnili tja, kamor sodijo - v pivovarništvo. Vendar je v tej zgodbi nekaj zelo lasti. Je pa res, da »Združena pivovarna bo razvijala tri stebre - izdelke Laškega, Uniona in tiste, ki jih bomo delali za Heineken. žalostnega. Nizozemci vedo, kaj so kupili, Slovenija pa ne ve, kaj je prodala. Ne zaveda se, kakšno bogastvo je imela v rokah. Zapletla se je v nekakšne igrice, katerih cilj je bil razbiti obe pivovarni. V zadnjem času sem lahko spoznal delovanje pivovarn, ki delajo pod okriljem Heinekena, in če jih primerjam z Laškim in Unionom, lahko mirne duše rečem, da bi morali obe slovenski pivovarni zapreti. Zato nas, če bomo hoteli doseči konkurenčnost ostalih pivovarn v sistemu Heinekena, čaka zelo težko delo. To niso prav nič obetavne napovedi. Ampak so odgovorne. Če bi zdajle pogledali proizvodne linije v Laškem in Unionu, bi mislili, da »štrajkamo«. Vsaka tovarna jih ima deset, ampak vse ne delajo. Zakaj? Ker je to preveč zmogljivosti za slovenski trg, ki je velik približno 1,6 milijona hektolitrov piva, zmogljivosti vsake od pivovarn pa znašajo več kot 2 milijona hektolitrov piva. Torej je ena INTERVJU 27 »Dosegli smo zelo veliko, saj je Heineken sprejel naš predlog, da se pivovarna pri nas ne bo imenovala Heineken Slovenija, ampak Pivovarna Laško Union. Nizozemci se dobro zavedajo, kaj pomenita tradicija in blagovna znamka. « Vendar moram poudariti, da smo že prodali dve zelo močni blagovni znamki, Fructal in Radensko. Kaj bo torej z vodo in drugimi »nepivovarskimi« izdelki, bomo odločali v naslednjem letu. Glede na vse dosedanje pogovore z lastniki bomo morali zagovarjati zgodbo, da bomo tukaj v Sloveniji razvijali predvsem pivo in pivovarske izdelke. Torej bo prej ali slej novega lastnika dobil tudi Vital Mestinje, ki je prav tako del Skupine Laško? Vital je res posebna zgodba, tudi zanj iščemo kupca. Podjetje ima na leto le 4 do 5 milijonov evrov prometa, a je zelo pomembno za kraje, kjer deluje. Ker ne gre za kakšno prav posebno znano blagovno znamko, kot sta recimo Fructal ali Radenska, iščemo nekoga, ki ima dostop do trgovskih polic. Nekaj interesentov že imamo, predvidevam, da bo do prodaje prišlo kmalu. Vital že v preteklosti ni sodil v pivo-varsko zgodbo, ampak se kljub temu trudimo, da bi z vodstvom podjetja čim bolje sodelovali. Pojavljajo se sicer različne špekulacije, ampak obljubljamo, da bomo tudi Vital čim prej pripeljali v varne vode. Vprašanje, s katerim se te dni najbolj ukvarjajo v Laškem, je, kaj pomeni selitev uprave združene pivovarne v Ljubljano za njihovo mesto, predvsem pa za tiste, ki so zdaj zaposleni v podjetju. Najprej moram poudariti, kar mnogi pozabljajo, da je bila Pivovarna Laško tik pred stečajem. Ne rečem, da ni imela premoženja. Ko sem prišel v podjetje julija 2009, ga je bilo ogromno. Toliko, da bi lahko poplačali vse banke. Vendar ko smo se začeli pogovarjati o sanaciji, so imele banke zelo različne stopnje zavarovanja za ta svoja posojila. Ena od bank je na primer imela za en evro pet evrov zavarovanja, druga pa le pol evra. Predlagali smo, da sedemo skupaj za mizo in najdemo ugodno rešitev za vse, vendar niso hotele. Treba je vedeti, da je takrat zadolženost Laškega presegala 440 milijonov evrov in smo imeli še cel kup dolgov do Radenske in Uniona. Podaljševali smo posojila, vsako podaljšanje nas je stalo milijon evrov. Bili smo prava molzna krava za banke. Odkar sem v Laškem, to je od leta 2009, smo plačali za več kot sto milijonov evrov obresti. Laško je lepo mesto in prepričan sem, da bo še dolgo varilo pivo, vendar je dejstvo, da bo Heineken tako kot v drugih državah vodil svojo pivovarno iz glavnega mesta. Tako kot to more sedeti nekdo iz Ljubljane. To zagovarjam ves čas. Laško je čudovito mesto, vendar ni središče sveta. Torej se mora odpreti. Če se zapleteš v neke lokalne, celo družinske zgodbe, te ne čaka nič dobrega. V vrhu Heinekena na primer »sedijo« ljudje iz vsega sveta. Po vsem, kar ste povedali, lahko sklepamo, da bo v Laškem ostala le proizvodnja. Kaj pa bo z vsem službami, ki so bile podpora tej proizvodnji? Slišati je mogoče, da naj bi v laški in ljubljanski pivovarni delo izgubilo 250 ljudi, največ v Laškem. Drži? Uprava laške pivovarne je že nekaj let v Ljubljani, v bankah, kjer sem se nenehno moral dogovarjati o možnostih podaljša-^^^^ nja posojil in preživetja. Nenazadnje pa upravo Laškega predstavlja le še en domačin, Matej Oset. Drugi sem jaz, ki sem pol tukaj in pol v Ljubljani, ostali so Ljubljančani. Zdaj so v upravi še trije predstavniki novega lastnika, ki prinašajo k nam znanje, ki ga krvavo potrebujemo, gre za poznavanje marketinga, prodaje in financ. Sicer pa, če se bo treba iz Laškega peljati v Ljubljano ali obratno, to ni nobena kazen. V Sloveniji smo razvajeni. Če nimamo službe pet minut peš od doma, je prava katastrofa. Po svetu se ljudje sto in še več kilometrov vozijo na delo. Lahko vendarle poveste kakšno številko, koliko ljudi bo izgubilo službo? Ne, o končni številki še ne morem govoriti. Rad bi pa poudaril, da se ta kadrovska sanacija ne bo zgodila zaradi prihoda Heinekena, ampak smo se zanjo odločili še v času, ko smo mislili, da bomo ostali samostojni. Zaradi Nizozemcev bo sicer nekaj manjših sprememb, vendar ne bodo pomembne. Govorice, da naj bi delo izgubilo 250 ljudi, ne držijo. Ravno te dni je Heineken potrdil pogodbe članom uprave, vendar le do konca prihodnjega leta. To se mi zdi prav. Vedite, da dobra podjetja dobro poskrbijo za svoje kadre, in prepričan sem, da bo tako tudi v primeru Laškega in Uniona. Ne moremo torej govoriti o odpuščanju, ampak o ohranjanju delovnih mest. Koliko časa boste ostali v pivovarni? Upam, da je Heineken našo upravo spoznal kot sposobno, vendar če bodo želeli, da se umaknem, bom to tudi storil. Če pa bodo videli, da sem pravi za vodenje njihove pivovarne v Sloveniji, bom to z veseljem delal naprej. V preteklih letih sem naredil veliko za obstoj pivovarništva v Sloveniji. Vam je bilo kdaj žal, da ste zapustili direktorsko mesto v celjskem podjetju Kovintrade in začeli pivovarniško zgodbo? Večkrat mi je bilo žal. Kovintrade je bil moj otrok, ampak tako pač je. Sprejel sem ponudbo, da prevzamem vodenje Uniona in potem tudi Laškega. Kasneje, ko so se stvari zapletle, sem imel možnost, da se umaknem, imel sem nekaj zelo dobrih ponudb, vendar tega nisem želel narediti. Morda sem naredil napako. Lahko pa rečem, malce v šali, da sem v tem času, odkar vodim pivovarni, osvojil znanje za petnajst fakultet. »Delamo novo kulturo, kulturo preživetja, ki bo del Heinekena in del tistega, kar sta do zdaj predstavljala Laško in Union.« »Vital ni nikoli sodil v pivovarsko zgodbo.« »Samo Laščani znajo delati laško pivo.« »Prepričan sem, da je cena za delnico Laškega, ki jo je ponudil Heineken, korektna. Upam, da bodo to prepoznali tudi mali delničarji. V preteklih letih so sicer imeli priložnost prodati svoje delnice za bistveno višjo ceno, vendar tega niso naredili. Vem, da v Laškem delajo tudi čustva, vendar je dejstvo, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo včasih..« počne na Hrvaškem ali v Srbiji. Vse, kar se dogaja v Sloveniji, se ne dogaja v Laškem, ampak v Ljubljani, kjer so banke, ministrstva in vse ostalo. To pomeni, da se bom tudi jaz vozil med Laškim in Ljubljano. Ampak dejstvo, da se uprava seli v Ljubljano, ni tako pomembno. Pomembno je, da bo proizvodnja ostala v obeh krajih, da ne bo prišlo do zapiranja in da bo Heineken obe blagovni znamki razvijal še naprej. Včasih je veljalo, da pivovarne v Laškem ne more voditi nekdo, ki ni iz Laškega. Vi ste Celjan ... Res je, sem Celjan in Celjan bom ostal do konca življenja, vendar je tudi res, da v vrhu Laškega ne Za svoje delo ste dobro plačani. Držijo trditve, da na mesec zaslužite 30 tisočakov? Moja plača znaša 15.500 evrov bruto na mesec. Polovico jo zaslužim v Laškem, polovico v Ljubljani. Koliko boste zaslužili s prodajo delnic pivovarne Laško Heinekenu? Lahko bi rekel, da sem naredil veliko napako, ker nisem kupoval delnic, ko je bilo to mogoče. Vendar nisem hotel, da bi mi kdo karkoli očital. Danes bi lahko zaslužil več milijonov, dobil pa bom le malo več kot 70 tisoč evrov. JANJA INTIHAR, foto: SHERPA »Heineken bo prinesel novo energijo v slovenski prostor.« 28 ADVENT Adventni venec Glavni zunanji simbol adventnega časa je postal adventni venec, ki je nastal pred skoraj dvesto leti. Zanimivo je, da se je prvi pojavil pri evan-geličanih v severni Nemčiji, natančneje v Hamburgu. To seveda ni bil venec iz smrečja in s štirimi svečami, kot ga poznamo danes. Za očeta adventnega venca velja evangeličanski pastor Johann Hinrich Wichern (1808-1881), teolog in vzgojitelj. V sirotišnici so ga otroci vedno znova spraševali, kdaj bo božič, zato jim je pričakovanje velikega praznika, ki je pomenil zanje veliko veselje, približal na poseben način. Na lesen venec je postavil dvajset manjših rdečih sveč in štiri velike sveče bele barve. Vsak dan so prižgali novo svečo. Od približno leta 1860 izdelujejo ad-ventne vence iz smrečja. Pozneje so našli pot v katoliške cerkve, kjer so prvega obesili leta 1925, pred manj kot stotimi leti. To se je najprej zgodilo v Kölnu, sledili so na Bavarskem. V Sloveniji se je izven cerkva adventni venec uveljavil razmeroma pozno, vendar so ga Slovenci posvojili zelo hitro in množično. Danes postavljajo v posameznih slovenskih krajih celo ogromne adventne vence, ki visijo na prostem. Adventni koledar Po adventnem vencu se je v naših krajih uveljavil še adventni koledar, ki ima dolgo zgodovino. Najbolj znan je adventni koledar iz kartona in z majhnimi vratci, za katerimi so skriti različni lepi motivi ali čokoladni bonboni. Takšne prodajajo različne trgovske verige tudi v Sloveniji. Adventni koledar ima prav tako korenine v evangeličanskem okolju na Nemškem. Njegov zametek, to je 24 slik na steni, korenini v letu 1851. Nato je ponudila leta 1902 evangeličanska knjigarna v Ham- burgu prvi natisnjeni adventni koledar. Prvi čokoladni adventni koledar je bil na voljo leta 1958. Dandanes spremenijo v adventne koledarje kar cele hiše. Med njimi je dunajska mestna hiša, pred katero je svetovno znan božični sejem. Nekateri adventnemu koledarju dodajo dodatno vsebino s tem, da prinaša vsak dan novo nalogo, ki jo otroci opravijo v tem času pričakovanja Jezusovega rojstva. Naloge so za otroke primerne, na primer izdelava okraskov, voščilnic, pisanje pisma Miklavžu ... Med otroki postajajo vedno bolj priljubljeni adventni koledarji. V trgovinah jih nudijo v različnih oblikah. Advent je že od nekdaj čas hrepenenja Od nekdanjega adventnega postnega časa do današnjega adventnega blišča Med potrošništvom in pričakovanjem Mesije Adventni venci, adventni koledarji, adventni sejmi, ad-ventna ulična razsvetljava in še bi lahko naštevali. Nekoč, v socialističnem času, je bilo obeleževanje adventa omejeno na notranjost cerkva, kjer so viseli adventni venci. Danes je splošen slovenski pojav, tudi s pretiravanjem v drugo smer, kot ga v zahodnih državah poznajo že zelo dolgo. In kaj sploh je advent, kakšen je sploh njegov osnovni pomen, kakšno je njegovo osnovno sporočilo? To je seveda precej več kot prižiganje sveč na vencu, nakupovanje in obisk sejmov na Dunaju, v Salzburgu in v drugih krajih. »Verni kristjani in tisti, ki zgolj spoštujejo krščansko izročilo, so v nedeljo stopili v adventni čas, kar so obeležili s prižiganjem prve sveče na zimzelenem adventnem venč-ku,« opisuje Barbara Trnovec, kulturna antropologinja in kustosinja etnologinja v Pokrajinskem muzeju Celje. Na simbolni ravni pomeni to začetek priprav na božič, na rojstvo Jezusa Kristusa, na prihod Odrešenika. »To ni poseben čas le za vernike, ampak tudi za vse ostale. Adventni čas se namreč prekriva s prazničnim decembrom, ki uvaja prižiganje praznične razsve- Advent povezuje. Tako ga opaža Barbara Trnovec, kulturna antropologinja in kustosinja etnologinja iz Pokrajinskega muzeja Celje. tljave in krašenje javnih površin ter domov z zimzelenim rastlinjem,« omenja Trnovče-va, ki razume ta čas kot praznično obdobje za vsakogar. Teolog Branko Cestnik načrtovanje prihodnosti neka- V tem se po njenem mne- Potrošništvo in poglobitev »Če je to po eni strani čas najintenzivnejšega potrošništva, je obenem čas kontem-placije, to je bolj ali manj poglobljenega premisleka o sebi in svojem odnosu do sveta,« opaža Barbara Trnovec. »Premislek o svoji preteklosti in terim nalaga vera, pri drugih gre za navado, ki se med drugim kaže v obliki novoletnih zaobljub,« še opisuje. Opaža, da imajo verujoči in neverujoči v tem času veliko skupnega. »To prav nič ne čudi, če vemo, da so številne šege, navade in verovanja, povezana s tem časom, predkrščanskega izvora oziroma poganske narave in da seveda ni naključje, da se Kristusovo rojstvo in zimski sončni obrat prekrivata,« razlaga Trnovčeva. nju skriva odgovor na vprašanje, zakaj ta čas ne ločuje, ampak nas povezuje ne glede na to, če smo verni ali ne. »To je čas prižiganja luči, ki bo razsvetlila najtršo temo, ki bo priklicala sonce in z njim upanje, veselje, življenje,« sklene zanimivo razmišljanje Barbara Trnovec. Teologi so kritični Advent ima, tako kot na primer dan spomina na mrtve in novo leto, izrazite kr- ščanske korenine. In kako ga vidijo teologi? »Advent je eden od bo-goslužnih časov s posebno vsebino,« opozarja teolog Branko Cestnik, krščanski intelektualec, župnik na Frankolovem. »Tako kot nas post pripravlja na veliko noč in usmerja k premišljevanju o Kristusovem trpljenju, tako nas advent pripravlja na prvi Kristusov prihod in na zadnji prihod, ob koncu časov,« razlaga Cestnik. V prvi polovici adventa se verniki bolj spominjajo drugega prihoda, v drugi polovici adventa se pripravljajo na božič, ki je spomin prvega prihoda. »Tako je advent posebno duhovno dogajanje, ki je povezano s človekovim čustvom hrepenenja. Božič je povezan z veseljem,« je poudaril Branko Cestnik. Doživljanje vernikov odlično izraža adventna pesem, polna hrepenjenja, ki jo je v teh tednih mogoče slišati v vseh slovenskih katoliških cerkvah. »Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da, ve nebesa ga pošljite, skor' Zveličarja sveta!« Ste vedeli, da pomeni beseda adventus v latinščini prihod? Nad adventno potrošniško norijo Cerkev in verniki niso ravno navdušeni, saj izniči smisel adventnega časa po njihovem dojemanju le tega. »Stara navada, ki ima duhovno osnovo, je, da se ob prelomnici nekega časa obdarujemo. Da se obdarujemo ob verskih praznikih, kar je navada v skoraj vseh civilizacijah,« opozarja teolog s Frankolovega. »Ob božiču je obdarovanje še toliko bolj izpostavljeno, ker doživljamo teološko Jezusa kot božji dar za človeštvo,« dodaja. Tako smo po Cestnikovem mnenju razvili kulturo obdarovanja, ki je s potrošniško družbo doživela svoje pretiravanje. Končna posledica pretiravanja, ki ima za osnovo »komercialne kalkulacije«, je po Cestnikovem razmišljanju to, da sta zabrisana izvorna duhovna vsebina in občečlove-ški običaj, da svojo ljubezen izkažemo z darom. Nekdanji postni čas Nekoč je adventni čas trajal od štiri do šest tednov, vendar ga je papež Gregorij Veliki omejil na zgolj štiri nedelje. Povsod ni tako, v italijanski škofiji Milano tako traja praznovanje adventa kar šest nedelj. V ad-ventnem času je pomembna celo barva, ki je v katoliških cerkvah kot liturgična barva vijoličasta, kar pomeni spo-kornost. Zato je bil advent v preteklosti postni čas, ko bučna praznovanja in plesanje za takratno krščansko družbo niso bili sprejemljivi. Niti fantovskega petja ni bilo takrat niti poročnih praznovanj. Leta 2017 bo minilo sto let, odkar adventno postenje po cerkvenem pravu ni več obvezno. Adventni čas ima za Katoliško cerkev nasploh velik pomen, saj se na prvo adventno nedeljo začenja novo cerkveno leto. To velja tudi za Evangeličansko cerkev. Po nekaterih podatkih so advent prvič praznovali v petem stoletju, in to v Italiji na območju Ravenne. V vzhodnih pravoslavnih cerkvah se pojem adventa uveljavlja šele v zadnjem času. Pri pravoslavnih se novo cerkveno leto začne že septembra. Zanje še vedno velja dolgotrajno predbožično postenje, ki traja kar šest tednov. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv NT REPORTAŽA 29 Nogometne drese zamenjali za polže Na farmi polžev v Podgori letos zraslo 70 kilogramov polžev za prodajo, prihodnjo jesen naj bi jih bilo že več kot tono Anže Podgoršek, brata Leon in Mitja Ločičnik ter Josip Lukenda so v drugi polovici novembra popoldneve večinoma preživljali na svoji farmi polžev. Pregledati je bilo treba vsak list zelenjadnic in oljne repice, da so v opuščenem gospodarskem poslopju uskladiščili svoj prvi »pridelek«, približno 200 kilogramov polžev. »Zadnji čas je,« pojasni Anže, da polži ne prenesejo naših nizkih zimskih temperatur. Vrsta, ki jo gojijo, prihaja z mediteranskega območja, zato so izkušnje z drugih farm v Sloveniji pokazale, da se polži ne zarijejo dovolj globoko v zemljo in jih zime veliko sploh ne preživi. Danes trije 29-letniki in so podjetje Heli-natura in se daleč. »Le malo brskanja po kuharskih knjigah in nakup polžev, ki smo jih najprej preizkusili za domačo mizo,« v smehu prizna Leon in doda, 28-letnik, sošolci iz osnovne šole in prijatelji že od prej, zagrizeni nogometaši, dva iz Rečice ob Paki, dva iz Podgo-re, so vsi visoko izobraženi in zaposleni, a čeprav imajo mlade družine in v službah več kot dovolj dela, so lani sprejeli nov izziv. Ustanovili lotili vzreje polžev. Polži opravili preizkus Anže pripoveduje, da imajo doma opuščeno gospodarsko poslopje, v bližini je na voljo zemlja ... in od tod do postavitve farme polžev ni bilo več Leon Ločičnik in Anže Podgoršek na farmi polžev v Podgori pri Šmartnem ob Paki. Grede so dolge sto metrov, za dnevno namakanje v vročem poletju je po sredini vsake napeljana cev namakalnega sistema, ograjene so s pocinkano pločevino in mrežo. A kljub temu da je slednja približno meter visoka, polžem vendarle ni v celoti preprečila uhajanja. Zlasti jeseni jih je bilo treba kar pogosto obirati tudi z mreže in vračati nazaj na zelenjadnice. Mediteranski polž ali Helix Aspersa Muller je najbolj razširjena vrsta polžev za farmsko rejo. Razlogov za to je več, saj je ta vrsta izredno prilagodljiva in primerna za farmsko rejo, v primerjavi z drugimi vrstami lahko v ugodnih pogojih letno 3-do 4-krat izleže v povprečju po 60 do 90 jajčec. Izredno cenjena je vkulinariki in polž zraste do velikosti, ko je primeren za prodajo, v 12 mesecih. »Potem ko osnovno čredo polžev naseliš na grede, sicer ni več veliko dela,« pravi Anže, a dodaja, da je moral biti eden od četverice Heli-natura vseeno vsak večer pri njih. Ker na parceli nimajo elektrike, je bilo namreč treba ročno upravljati z namakalnim sistemom. »Prav tako smo jim prinašali tudi >po-sladke< v obliki buč, korenčka in sončnic,« pove Leon, da so polži med zelenjavo, ki jo tudi sicer najdemo na vrtu - od solate, radiča, blitve do različnih zelnic - še posebej radi grizljali oljno repico. Tako bodo spomladi prav oljni repici odmerili na gredi več prostora. »Sicer je pa tako - nekaj se naučiš pri delu, a še več informacij moraš zbrati, še preden se dela sploh lotiš,« opisuje Leon prebiranje strokovne literature in redno spremljanje različnih spletnih forumov. Fantom zelo veliko pomagajo nasveti mentorja, precej pa pričakujejo tudi od društva, v katerega se povezujejo polžjerejci. da so polži opravili preizkus. Sledilo je seveda temeljito proučevanje strokovne literature, za mentorja so si našli rejca polžev iz okolice Vse male polže z listov je bilo treba obrati in v vedrih znositi na prezimovanje. Slovenj Gradca in že lani jeseni postavili zunanjo ograjo iz pocinkane pločevine ter zatem uredili grede in postavili namakalni sistem. Spomladi sta sledila setev in zasajanje rastlin, zatem jim je njihov italijanski partner, mednarodni inštitut za vzrejo polžev iz Cherasca, poslal osnovno čredo prvih sto kilogramov oziroma približno 12 tisoč polžev skupaj s certifikatom, ki omogoča uradno prodajo. Podjetniški izziv Fantje pravijo, da so se velikokrat pogovarjali o podjetništvu. Izziv jim je bila ustanovitev farme polžev, saj so zanjo imeli največ možnosti. Kljub temu je bilo treba za nakup stebrov in pločevine za ograjo ter ureditev namakalnega sistema najeti posojilo. Za razliko od mnogih mladih podjetnikov Anže pravi, da imajo z najetjem posojila izjemno dobro izkušnjo. »V podjetju smo enakopravni partnerji, tako glede finančnega vložka kot dela, ki ga je treba opraviti,« pove Anže, da je bilo za začetek treba zbrati 15 tisoč evrov. Letos jim polži še niso prinesli Cilj: širitev farme »Zdaj stiskamo pesti, da bi polži čim bolj uspešno preživeli zimo,« se strinjata Anže Mediteranski polži bodo prezimili v lesenih zamreženih zabojih v opuščenem gospodarskem poslopju. Anže Podgoršek pravi, da je v prostoru treba dnevno nadzorovati temperaturo in vlago. S kaloriferjem tako po potrebi dogrevajo »polžjo spalnico«, da je v njej med 4 in 8 stopinj Celzija, z razvlaževalcem pa skrbijo, da je vlažnost približno 50-odstotna. Tako bo vse do marca oziroma aprila - odvisno od vremena - ko bodo fantje polže spet znosili na grede. Polži so izjemno cenjeni v kulinariki, veliko jih uporabljajo tudi v farmacevtski in kozmetični industriji. V podjetju Heli-natura zaenkrat ne iščejo kupcev na domačem trgu, saj so z italijanskim partnerjem sklenili pogodbo, ki po nakupu osnovne črede zagotavlja dobavo vsega potrebnega materiala za vzrejo in zatem odkup polžev. »pravega« zaslužka, saj so jih prodali le 70 kilogramov. A če bo prezimovanje približno 200 kilogramov mladih polž-kov minilo brez zapletov, bo povsem drugače že prihodnje leto. »Glede na prirast bi morali jeseni z gred pobrati med tono in tono in pol polžev,« pričakuje Leon, da bodo z zaslužkom že lahko odplačevali posojilo. Nabiranje izkušenj Polžjereja je v Sloveniji še slabo uveljavljena in kljub temu da je v Šaleški ter Zgornji in Spodnji Savinjski dolini že približno deset farm polžev, fantje priznavajo, da se je treba ves čas zelo veliko učiti. in Leon. Če bo tako in bodo prihodnje leto dosegli načrtovan pridelek, bodo farmo še kakšni dve leti ali celo tri obdržali v zdajšnjem obsegu, zatem jo bodo širili. Letos so polže gojili na 600 kvadratnih metrov velikih gredah, še 400 kvadratnih metrov znotraj ograje je ostalo praznih, ob čemer imajo na voljo še dovolj zemlje za širitev. A »hiteli bodo počasi«, saj ima dan le 24 ur. Tudi zato, ker si ob zahtevnih službah mlade družine urejajo nove domove, so fantje nogometne drese zamenjali za polže. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA 30 REPORTAŽA Zvezdice želja za sošolke in sošolce V OŠ Ljubečna so tudi na letošnjem dobrodelnem koncertu in tržnici zbrali več tisoč evrov Pred petimi leti je Mojca Križnik, učiteljica razrednega pouka v OŠ Ljubeč-na, predlagala, da bi dotedanjo novoletno tržnico, na kateri so učenci prodajali svoje izdelke, nadgradili. »Že prvo leto je bila telovadnica polna obiskovalcev, prireditev se je >prijela<, zato jo zdaj vsako leto nadgrajujemo,« je povedal ravnatelj šole Martin Grosek. Na ta dogodek, ki ni pomemben zgolj za šolo, marveč tudi za kraj, se začnejo pripravljati že avgusta. »Takrat izberemo glasbenike in navežemo stik z njimi, nekateri pa nas pokličejo kar sami. Pri izbiri upoštevamo, da so prisotni tako zabavni kot narodnozabavni izvajalci, vedno poskrbimo tudi za kakšno drugačno zvrst glasbe. In smo pozorni na to, da se povabilu odzovejo tudi tisti, ki so znani po Na tržnici so ponujali ognjičeva mazila, beležke, adventne venčke, večje aranžmaje, izdelke iz lesa in gline, voščilnice ... vsej državi,« začetek orga- učenci. »V prireditev vključi- zadovoljen ravnatelj šole nizacije opisuje Mojca Kri- mo veliko naših otrok. Zato Martin Grosek. Zaveda se, žnik. Vedno nastopajo tudi prireditev vedno uspe,« je da s tem privabijo starše in - stare starše teh otrok. Tudi letos je bila telovadnica polna, našteli so približno 700 obiskovalcev. Na letošnjem koncertu so obiskovalci prisluhnili ansambloma Unikat in Donačka, godbi na pihala KUD Ljubečna, Niki Zorjan, Omarju Naberju in vokalni skupini Bassless. »Če šolski sklad dobi upravičeno prošnjo za pomoč, je ne odreče,« pravi ravnatelj šole Martin Grosek. Pridne roke za pomoč Septembra začnejo načrtovati delavnice, na katerih nastajajo izdelki, ki jih otroci prodajajo na šolski tržnici. »Izdelujemo iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati, da ne ustvarjamo stroškov, obenem pa smo pozorni na to, da so izdelki uporabni,« je povedala Križnikova. Izdelke ustvarjajo med likovnim poukom ali v okviru dni dejavnosti. Zanimivo je, kot pravi ravnatelj, da največkrat starši odkupijo izdelek svojega otroka in ga odnesejo domov. Stroške organizacije koncerta plačajo z denarjem, ki ga pridobijo od sponzorjev, ves izkupiček od prodanih vstopnic in s tržnice pa gre v šolski sklad. Tako so z lanskim dobičkom, ki znaša več tisoč evrov, finančno pomagali 73 učencem za plačilo različnih stroškov dejavnosti, kot so šola v naravi, končna ekskurzija, tečaj drsanja, morski raziskovalni tabor ... »Ob dobrodelnem vidiku tega našega dogodka gre tudi za to, da bi se vsi imeli lepo, tako učenci kot obiskovalci,« je sklenila Mojca Križnik, ki na koncertu poskrbi tudi za vso organizacijo. Zgodba o jelenčku Rdeča nit letošnjega koncerta je bila zgodba o jelenčku, ki od daleč skrivaj opazuje, kaj se dogaja v veliki okrašeni hiši sredi vasi. Osamljen je in pri srčku ga stiska. Vsi ljudje so veseli, v velikem pričakovanju, on pa je zunaj na mrazu. Potem se mu pridruži zvezdica. Ko spozna, da ni več sam, ga prevzame toplota. Rad bi jo vzel s seboj, da ga bo vedno grela. In ker gre zvezdica v tisto hišo, ji jelenček radovedno sledi. Takrat vidi, da je tam še veliko takih zvezdic, ki pripovedujejo o Baški, Debelem rtiču, Soči in o vseh drugih krajih, ki so jih obiskale skupaj z otroki, ki obiskujejo veliko hišo. Jelenček ugotovi, da so to zvezdice želja, ki so se uresničile v preteklih letih in zdaj vesele čakajo, da dobri ljudje prižgejo nove. Takrat se jelenčku približa njegova zvezdica in skupaj se odpravita domov. MARJETKA R. LESJAK Foto: SHERPA REPORTAŽA 31 fh ЦШ ,r \ * V službi dobrote Četrt stoletja Klica dobrote in Slovenske karitas - Ob lepi obletnici dobrodelne ustanove tudi državno priznanje lm Predsednik Slovenske karitas je mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je doma iz Nove Cerkve. Pred imenovanjem za nadškofa je vodil župnijo v Vitanju. Koncert Klic dobrote je dogodek, ki mnogim seže do srca. Največ darujejo tisti, ki sami nimajo veliko. Vsakoletni Klic dobrote v Celju je velik dogodek, ki privabi v dvorano Golovec, pred televizorje in radijske sprejemnike množico Slovencev. Tudi letos je bilo tako. Karitas je že med koncertom uspelo zbrati 109 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov, ki bodo rešili ali reševali marsikatero človeško stisko. Geslo Klica dobrote je V službi človekovega dostojanstva. »Navdušeni smo, saj so odzivi ljudi zelo ugodni. Hvaležni smo za vsak dar, vsak evro je dobrodošel. Tako lahko res pomagamo našim družinam in posameznikom,« je bila po koncertu zadovoljna organizatorka projekta Klic dobrote Andreja Urh. Letošnji Klic dobrote, ki še traja je jubilejni, saj je že petindvajseti. Koncert je star toliko let, kot je stara Slovenska karitas. Dobrodelni ustanovi je tako predsednik države Borut Pahor med koncertom podelil državno priznanje. Prejela je zlati red za zasluge za odlično uresničevanje človekoljubnega poslanstva. Treba je spomniti, da so po začetku vojn na Balkanu nastale še številne župnijske karitas, tudi na našem območju. Leta 2007 je bila ustanovljena še Škofijska karitas Celje. Na 25 koncertih Klica dobrote je sodelovalo štiri tisoč nastopajočih. Med letošnjimi nastopajočimi skupinami in posamezniki sta bili legendi slovenske popevke Helena Blagne in Oto Pestner. Med tistimi, ki so odmevni koncert Klic dobrote omogočili, sta Mestna občina Celje in Celjski sejem. Pri pripravi dvorane in prireditve so sodelovali prostovoljci devetih župnijskih Karitas z našega območja, člani gasilskega društva Lokrovec-Dobrova, skavti celjske kapucinske župnije in dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Dobrodelna akcija Klic dobrote, katere vrhunec je bil koncert v Celju, bo trajala vse do konca letošnjega leta. Vsi, ki še želijo darovati v akciji Slovenske karitas za družine in posameznike v stiski, lahko to sporočijo na telefonsko številko 01/300-59-60, na njeno spletno stran ali vplačajo neposredno nakazilo. BRANE JERANKO Foto: GrupA Četrtstoletnih prizadevanj Slovenske karitas ne čutijo le številni pomoči potrebni. Ob njeni predsednik države Borut Pahor podelil državno priznanje. Prva dama slovenske popevke Helena Blagne je navdušila tudi na Klicu dobrote. 32 REPORTAŽA Skoraj mesec so bili od doma. Prepotovali so 43 tisoč kilometrov, kar je toliko, kot bi obkrožili Zemljo. V tem času so pripravili vrsto koncertov oziroma nastopov in obiskali številna mesta ter znamenitosti v petih državah Južne Amerike (Argentini, Urugvaju, Braziliji, Čilu in Paragvaju). Še najbolj pa so se članom velenjske zasedbe Ave in njihovim gostom na tej veliki turneji vtisnila v srce srečanja s številnimi slovenskimi izseljenci, ki so jim pripravili nepozabne sprejeme in na koncertih poskrbeli za enkratno vzdušje. Rajko Djordjevič, ki je kot mekom gostovala v Avstra-vodja skupine zasnoval cel liji, le da bi bila tokratni cilj projekt, pravi, da te dni še ve- potovanja Južna Amerika. K dno ureja vtise in se počasi temu ga je spodbudil argen- privaja na običajen domači ritem. Lani je proslavil 40 let glasbenega ustvarjanja in za jagodo na torti je želel še nekaj posebnega. Tako si je zamislil, da bi ponovil turnejo izpred desetih let, ko je zasedba s Heleno Blagne, s svetovnim prvakom na harmoniki Robertom Goterjem in humoristom Vinkom Ši- denarja. Toda izpeljali so ga tako, kot so ga zastavili, pravi Djordjevič. »Veliko je bilo pri tem pozitivnih presenečenj, čeprav povsem brez težav tudi ni šlo,« povzema vtise. Še največ sivih las so dobili na letališčih, kjer niso nikoli točno vedeli, kaj se bo zgodi- Kot da so Rollingi Podobno je bilo na koncertih v slovenskih društvih in drugih dvoranah oziroma klubih. »Pričakali so nas, kot da smo Rolling Stones. Prvi dan se je razvedelo, da igramo tudi rokenrol in rok, in otroci izseljencev so nas prišli poslušat prav zaradi tega in nam naredili reklamo v medijih.« Vsak koncert je bil razdeljen na dva dela. Naprej je bil slovenski repertoar in ko v Andih preprečilo slabo vreme. Posebno poglavje je bil obisk v Braziliji, kamor jih je povabila ambasadorka Kristina Radej. Pot iz Urugvaja do Brazilije je bila enako draga kot od Slovenije do Argentine, zato so najprej oklevali. Zunanje ministrstvo jim je pomagalo tako, da je krilo stroške dvorane, tehnike in prevoza z letališča, kar ob tamkjašnjih razdaljah ni Rajko Djordjevič je tudi lastnik in direktor VTV, najstarejše lokalne televizije pri nas, ki letos slavi 25 let. 17. decembra bo proslava v domu kulture v Velenju, že 11. decembra pa bo temu posvečen tudi koncert Gorana Bre-govića v Rdeči dvorani, kjer bo predskupina zasedba Ave, ki jo poleg Djordjeviča (kitare, vokal) sestavljajo še Mišo Melanšek (bas, vokal), Leon Ferme (bobni), Sergej Škoflja-nec (kitare, klaviature, vokal) in Matej Kovše (klaviature, vokal). Na turneji je Škofljanca zamenjal Alen Kovše. Zgoraj: Franci Čelhar, Matej Kovše, Vinko in Sonja Šimek, Mari Keržič, Mišo Melanšek, spodaj: Leon Ferme, Damian Ahlin, Robert Goter, Teja Leskovšek, Milan Keržič, Rajko Djordjevič, Bojan Petrej (Foto: Vlado Vrbič) »Ole, ole, Ave, Ave!« Tako so skandirali obiskovalci po koncertih velenjske zasedbe Ave, ki je bila s prijatelji na turneji po Južni Ameriki dovoljevali le 15 kg prtljage.« Že ob prihodu so doživeli šok, saj so se na letališču kar nekaj časa pogajali o prehodu brez plačila. Na srečo so z našega ministrstva za zunanje zadeve poslali na letališče elektronsko pošto, da gre za kulturno izmenjavo. »Pomagalo je tudi na koncu so Ave zaigrali pesem Hvala ti, Argentina, ki so jo že vsi poznali in so lahko zraven peli tekst v španščini. Za prevod je namreč poskrbel Slovenec Damian Ahlin. Da so vsi razumeli skladbe in tudi šale Vinka Šimeka, je poskrbel simultani prevod. V drugem delu so Ave igrali svoje in tuje uspešnice in spravili občinstvo na noge. Na koncu je stoje prepevalo: »Ole, ole, Ave, Ave!« Tako je morala zasedba še tretjič na oder, po koncertu pa »prenesti« še celotno pogostitev in se v zgodnjih jutranjih urah podati do naslednjega cilja. Naravne znamenitosti, ki jemljejo dih Poleg mest, ki so vsako zase posebna zgodba, je 12-članska odprava hotela obiskati še nekaj naravnih čudes. Eno takšnih je bila tinski Slovenec Milan Keržič, ki ga je Djordjevič spoznal pred leti na gostovanju s Slovenskim oktetom. Solidarnost glasbenikov Rečeno, storjeno! Toda projekt je bil vse prej kot enostaven, ogromno priprav in usklajevanj je zahteval, a tudi »Po ropu sem šel v bolnišnico na slikanje reber. Zdravnica me je objela in poljubila. Debelo sem gledal, ker sem mislil, da ji je pač hudo zaradi tega, kar se je zgodilo. Zgodba se je ponovila na slikanju in pri sestri v ambulanti. Iskreno so bili veseli in so me pozdravljali kot Slovenca. Tudi to je Argentina.« Na turnejo naj bi šla tudi Helena Blagne, ki pa je tik pred odhodom zaradi bolezni odpovedala sodelovanje. Robert Goter je na hitro našel pevko Tejo Leskovšek iz Celja, ki se je zelo dobro odrezala. lo, saj ima vsako svoja pravila. »Potovanje do tja smo urejali s pomočjo Kompasa Slovenije in vse je bilo v redu, tudi glede naše dodatne prtljage, saj smo imeli s seboj veliko opreme. Pri notranjih letih v Južni Ameriki pa smo doživljali vse mogoče in morali doplačevati velike zneske, saj so ponekod to, da glasbeniki po svetu držimo skupaj. Šef carinskega oddelka je bobnar in je vedel za naše gostovanje. V pol ure smo nato z njim vse uredili.« Ob neverjetnem sprejemu članov slovenskih društev iz Buenos Airesa, ki so jih pričakali pred letališčem, so nato pozabili na vse težave. zagotovo vožnja z ladjo čez reko Parana, ki je na najširšem predelu široka tudi 32 km in se zdi, kot da si na morju. Ali pa ogled ledenika Perito Moreno, enega redkih, ki se širi in ne zmanjšuje. Doživetje je bil tudi obisk slapov Iguazu, medtem ko je ogled indijanske vasi viso- malo. »Sao Paulo ima namreč 32 milijonov prebivalcev in tam so razdalje, kakršnih si mi sploh ne predstavljamo,« pravi Djordjevič. Drugačen svet Če sta bila sprejem na ambasadi in nastop v Tonton džez klubu res nepozabna, pa slovenske odprave sprehod po ulicah tega velikanskega mesta ni navdušil. »Tam ne bi živel niti pol ure ... Po glavnih ulicah vozijo avti in vmes hodijo množice ljudi, kar na cesti prodajajo vse mogoče, jedo in mečejo odpadke, vmes prestopaš brezdomce in narkomane, ki ležijo na tleh. Prava norišnica,« se spominja sogovornik, ki se še vedno nasmeji ob drugem, bolj prijetnem spominu z juga Argentine, kjer zaradi volitev niso mogli dobiti niti piva, saj so bile gostilne zaprte. Nazadnje so odkrili picerijo in v njej so ravno vrteli njihove spote pred koncertom. Ko je lastnik ugotovil, kdo so njegovi gostje, je zaprl piceri-jo in poskrbel za brezplačno hrano in pijačo. Podobnih dogodkov je bilo veliko in niti rop, ki ga je Rajko Djordjevič doživel na lastni koži v Mendozi in se je na srečo končal z nekaj odrgninami in buškami ter z minusom v višini približno 150 evrov, ne more pokvariti v celoti zelo pozitivnega vtisa s turneje. Kdo ve, če ne snuje že kakšne nove poti. TATJANA CVIRN Foto: arhiv VTV Na turneji so si člani skupine Ave ogledali kar nekaj znamenitosti južnoameriške celine, med drugim tudi svetovno znan ledenik Perito Moreno. KULINARIKA 33 Pri družini Cotič ni nikoli dolgčas. Medtem ko Eva z otroki -njenima fantoma se pogosto pridružijo tudi prijatelji - ustvarja najrazličnejše izdelke, tišino z igranjem na kitaro razbije njen mož Gregor. In kar je najslajše, na koncu ali vmes se vedno najde kakšno čokoladno presenečenje. Ker smo že zakorakali v veseli december, so že poskrbeli za nekaj zimske dekoracije. Eva Cotič sicer prisega na temno čokolado z več kot 80 odstotki kakava. A je vešča ustvarjanja vseh vrst čokoladnih okusov in oblik. Sama obožuje temne praline z različnimi nadevi. Za naš obisk je pripravila kavne. Sicer pa zadnje čase največkrat pripravlja »popse«. Čokoladna terapija Čokoladno ustvarjanje na tisoč in en način Eva Cotič je Celjanka, preseljena v Šempeter, ki uživa v življenju in ga skuša zajemati z veliko žlico. Predvsem pa je ljubiteljica čokolade. Nekoč jo je, kot rada pove, pospravljala predvsem vase, medtem ko danes uživa, ko z njo ustvarja. Čeprav je čisti samouk, si je v krogu družine in prijateljev že prislužila naziv »čokomojstrice«. Njenih čokoladnih daril so vedno veseli otroci. »Čokolado obožujem že od rojstva,« v smehu prizna Eva Cotič, ki se zadnja tri leta ob večerih sprošča predvsem v kuhinji, seveda obdana s čokolado. »Po osmi uri, ko gresta fanta spat, pridem v svoj kotiček. Že vonj čokolade je dovolj, da se sprostim. Ko začnem ustvarjati, je to zame popolna terapija,« pravi mamica šestin-pol- ter štiriletnega fanta. Njena specialiteta so vedno bolj priljubljene tortice na palčki ali »cakepops« oziroma kar »popsi«, kot jim pravi Eva. Čeprav je pri svojem čokoladnem delu zelo spretna in lahko pripravi kolekcijo okrašenih tortic na palčki v kakršnikoli izvedbi, to ostaja zgolj njen konjiček. »Vse skupaj se je začelo pred približno tremi leti, ko sem pri prijateljici videla >popse<. ideja mi je bila izjemno všeč, ampak zdelo se mi videli ter okusili njene čokoladne stvaritve, ji pravijo kar »čokomojstrica«. Brez meja in vode Čeprav je amaterka, kot si pravi sama, ima o čokoladi, njenih lastnostih in zakonitostih ogromno znanja. Pomembne so predvsem malenkosti, pra- Evino najljubše dejstvo o čokoladi: »Devet od desetih ljudi pravi, da imajo radi čokolado. Deseti zagotovo laže!« je, da bi lahko njeno delo še nekako nadgradila. Na spletu sem iskala ideje, mnenja in nasvete ter poskušala. Veliko poskušala,« se spominja začetkov. Čokoladno packanje jo je tako posrkalo vase, da je začela obiskovati vse čokoladno obarvane tečaje v bližini. Tudi na kulinaričnem tekmovanju se je že preizkusila. Tisti, ki jo poznajo, in vsi, ki so že kdaj vi. »Sicer pa čokolada ne pozna meja,« dodaja. Kot nam je razkrila, je zelo pomembno, W N f T £ Ne le da je Eva mojstrica čokolade, ampak je tudi vsestranska ustvarjalka. Žareči snežak je prav tako njeno delo. Eva je ob našem obisku pripravila posebno kolekcijo. « : ' ^ ^ Praznični čokoladni prigrizek. Bi ga snedli ali raje gledali? da si pri delu vzamemo čas in ne hitimo. »Čokolada ne mara šoka.« Morda ji ravno zaradi tega pripisujejo toliko terapevtskih učinkov. Pri pripravi čokoladnih dobrot je veliko pogrevanja, mešanja in hlajenja. »Tudi pri tem se ne sme hiteti. Čokolado vselej ohlajajte v hladilniku, nikar v zamrzovalniku.« In še ena Evina skrivnost - sovražnica čokolade številka ena je voda. »Na tečajih sem bila najbolj presenečena nad tem, da se modelov ne sme umivati. Vsaj pogosto ne. Sicer je pa čokolada večna in nepokvarljiva. Seveda če z njo ravnamo tako, kot je treba.« LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Eva je tudi redna obiskovalka trgovin z gradbenim materialom. »Za podstavke uporabljam poseben stiropor, ki ga gradbinci uporabljajo pri izolacijah fasad,« pove. Pri konjičku ji pomaga tudi soprog. Ne le da pokuša dobrote, tudi palčke pripravi. »Najpogosteje kupim lesene palčke za ražnjiče, mož Gregor pa mi jih potem s krožno žago razreže na tri dele. Evin recept za^pOpSo In glavna sestavina: domišljija Za biskvit potrebujemo: 5 jajc 120 g ostre moke 100 g sladkorja 1/2 pecilnega praška 30g kakava Ohlajen biskvit v mešalniku zmeljemo v drobtine. Dodamo mascarpone (200g), 2 do 3 velike žlice čokoladnega namaza in aromo za okus po želji (na primer 0,5 dcl ruma ali pomarančnega sirupa, močno kuhane kave). Maso dobro zmešamo, jo damo v vrečko in obvezno čez noč pustimo v hladilniku. Naslednji dan naredimo kroglice, jih »napikamo« na palčke in po želji namakamo v čokolado ter okrasimo. Postrežemo in z veseljem pojemo. Namig 1: Kako bodo vse kroglice enako velike? Eva: »Majhna digitalna tehtnica je moja pomočnica, ki pomaga odmeriti od 18 do 20 gramov.« iM Namig 2: Kako bodo kroglice obstale na palčki? Eva: »Palč-ko najprej pomočimo v čokolado, jo nato vbodemo v sredino pripravljene kroglice in potisnemo do konca. Tako se naredi čokoladni čep, poskrbi, da kroglica ne zdrsne.« ki »Domišljija ne pozna meja in čokolada tudi ne,« pravi Eva. In ena, dve, tri pripravi prigrizek za vsako priložnost. 34 ZA ZDRAVJE Pljučnica ni samo nevarna, je tudi smrtonosna Obolenje predstavlja visoko tveganje predvsem za starejše in kronične bolnike Da je pljučnica ena najbolj nevarnih bolezni, vedo predvsem starejši od 65 let in kronični bolniki ter še posebej ljudje, ki imajo raka. Pljučnica pri teh ljudeh ne mine brez posledic in zapletov. Predstavlja velik šok za telo starejših in bolnikov, saj izjemno oslabi imunski sistem. Poleg tega se bolnikom osnovne bolezni hitro poslabšajo. Če nastanejo zapleti, so pljučnice lahko tudi smrtno nevarne. To obolenje predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo. Zdravniki morajo ob pregledu bolnika najprej ugotoviti, ali gre za bakterijsko ali virusno obolenje, pri čemer je še posebej pomemben podatek, kje je nekdo zbolel. Za zdravstveno nego bolnika je namreč pomembna strokovna delitev pljučnice glede na kraj, kjer je nekdo zbolel, zato v stroki poznajo pljučnice domačega okolja, bolnišnične pljučnice in pljučnice v domovih starejših občanov. Najpogostejši povzročitelj pljučnice domačega okolja je pnevmokok. To je bakterija, ki se nahaja v nosno-žrel-nem delu zdravega človeka. Ta bakterija ne povzroča težav, dokler v telesu niso ustvarjeni pogoji, ko se aktivira in povzroči okužbo, med drugim pnevmokokno pljučnico. Zaradi slednje zbolijo predvsem starejši ljudje - in to nenadoma - pri čemer dobijo zelo visoko telesno temperaturo, gnojno izkašljujejo, analize pa pokažejo zvišane kazalnike vnetja v krvi. Visoka umrljivost Podatki o umrljivosti zaradi pljučnice so pretresljivo visoki. V bolnišnicah umre od 10 do 20 odstotkov bolnikov, ki so zdravljeni zaradi težje pljučnice v Sloveniji. Če je pnevmokokna pljučnica zelo težka in nastane septični šok, ki ga zdravila ne morejo odpraviti, lahko umrejo tudi mladi bolniki. Takšni primeri so sicer pri mladih redki, vendar so. Neprimerno višja je smrtnost med starejšimi bolniki, ker imajo dva tvegana dejavnika: oslabeli imunski sistem in pridružene bolezni. Proti t. i. pnevmokokni pljučnici se je sicer možno cepiti. Ravno starejšim od 65. leta in kroničnim bolnikom zdravniki vedno priporočajo cepljenje. Z njim naj bi preprečili pljučnice s sepso in z zapleti, ki jih povzroča bakterija pnevmokok. A pri cepljenju je v Sloveniji vedno zadržek in delež cepljenih pri nas je nižji kot v tujini. Pogosto nujno bolnišnično zdravljenje Vsi, ki so kadarkoli imeli pljučnico, vedo, da je pri natančni postavitvi diagnoze neizbežno slikanje pljuč, obvezno pa je predvsem takrat, ko antibiotična terapija ni uspešna. Zdravniki se za rentgensko slikanje pljuč vedno odločijo pri kadilcih. Zdravljenje z antibiotiki je za bolnika nujno, prejeti jih mora čim prej, ker pozno zdravljenje s takšnimi zdravili poslabša potek bolezni. Dejavnik tveganja za nastanek pljučnice je višji tudi pri tistih, ki kadijo ali uživajo alkohol. KUPON (Shujsajmo z Novim 1 »cinikom in Radiem Celje . . iiD.e. .. i. n. . .p. гмте k................... naslov............................................... ji:!n■ : A 1Ц| V4ttf V? ^' ~ \', v >' -.f» IL*- i * Ч 'v-'. Г: џ 4 'џ t/ . , ♦ fi Шт^т* ** t\ * it / i Miklavžev popust V parfumeriji Beautiqe v Mercator centru Celje vas do nedelje, 6. decembra 2015 čaka Miklavžev popust, ki prinaša 15-odstotni popust na vse moške in ženske dišave (toaletne in parfumske vode) ter darilne sete (negovalne, dekorativne, parfumske in toaletne). Privoščite sebi in svojim najdražjim nekaj lepega. Več na www.beautique.si novi tedniki radio celie 38 MLADI ZA MLADE »Peti ... predajati ljudem vso energijo, ki jo nosim v sebi« V naravi ni mogoče najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ta usmerja človeka v globino njegove duše. Izraža se s plesom, z glasbili, ritmičnim gibanjem telesa ali s petjem. S slednjim se intenzivno ukvarja tudi Nika Kunst, dijakinja Šolskega centra Rogaška Slatina. V intervjuju je razkrila svojo pot in delček življenja, ki ga posveča glasbi. Nika, v šoli že od nekdaj sloviš po odličnih pevskih nastopih. Kako bi opisala svoje začetke in svojo pevsko pot? Moji pevski začetki segajo v osnovno šolo, pa tudi na tekmovanje Korajža velja. V osmem in devetem razredu sem se uvrstila v finale te prireditve in v drugo tudi zmagala, kar je bil moj največji uspeh do tedaj. Na to zmago sem še danes zelo ponosna, bila je potrditev, da sem na dobri poti do svojih sanj. V srednji šoli sem se pevsko predstavljala na skoraj vseh kulturnih prireditvah. Ponujale so se mi priložnosti nastopanja tudi izven šole. Veliko pevskega znanja sem nabrala v pevskih zborih, ki jih obiskujem. Imam svoj bend, s katerim trenutno pripravljamo velik projekt, ki ki bi lahko bil prelomen. Kako bi se opisala v treh besedah? Perfekcionistka, trmasta, odločna. Toliko obšolskih obveznosti najbrž terja tudi svoj del časa. Kako petje usklajuješ s šolo? Je kdaj težko? Moj tempo življenja je zelo naporen. Zaradi vaj in ostalih obveznosti prihajam domov ob štirih oziroma petih popoldne, občasno tudi kasneje, zato mi včasih zmanjkuje časa in energije za šolo. Vendar se vedno, ko pomislim, da delam za svoje sanje, potrudim in dam vse od sebe. Zelo dobro si se znašla v vlogi v šolskem muzikalu Mamma Mia. So te morda kdaj zamikale tudi igralske vode? Petje, ples in igra so vedno predstavljali moje najljubše stvari. Uživam v njih in mi veliko pomenijo. Morda bi se še kdaj preizkusila v igralskih vodah, v kakšnem muzikalu. Govori se, da za januarja pri pravljaš svoj prvi samostojni koncert. Nam lahko poveš kaj več o tem? Kako se pripravljaš? Da, res je. 29. januarja bo moj prvi samostojni koncert. Pripravljam ga skupaj z mojim bendom. Moram reči, da so priprave na tako velik dogodek zelo naporne in terjajo svoj davek. Vendar pri tem zelo uživam. Prav tako tudi Timotej, Luka, Anej, Nejc, Maruša in Tadej, ki sestavljajo moj bend. Z ustvarjanjem priredb se doti kaš različnih glasbenih zvrsti, a vendar - kje se najbolj najdeš? Najbolj se prepoznam v pop/ / >/ Zf/fp—г rok glasbi. Še posebej v starem Nika Kunst roku. Pri glasbi se mi zdi najbolj pomembno to, da začutim posebno energijo, ki jo lahko potem prenesem na poslušalce. Imaš morda kakšnega vzornika? Zakaj ti je všeč? Seveda, imam veliko vzornikov. Zelo spoštujem starejše izvajalce, kot sta Etta James, Aretha Franklin. Njune pesmi in nastopi so fenomenalni, saj lahko s petjem povesta celotno zgodbo, ob kateri lahko poslušalec začuti celo paleto čustev. To je zame bistvo glasbe. Od sodobnih izvajalcev mi je v največji navdih Beyonce, saj s svojim odločnim nastopom in čudovitim glasom očara. Prav tako mi je velik izziv Adele, saj ima zelo posebno tehniko petja, njene pesmi so zelo zahtevne. Kakšni so tvoji načrti? Se nameravaš tudi v študijskih letih še posvečati petju? Po maturi se bom še vsekakor ukvarjala z glasbo, saj ne vem, če bi drugače sploh preživela. Nameravam se vpisati na fakulteto za družbene vede in se ob študiju še bolj intenzivno ukvarjati z glasbo, ustvarjati nove pesmi, nastopati, predajati ljudem vso energijo, ki jo nosim v sebi. Pia Novak, 4.b Nova generacija Radia Glažovna V Šolskem centru Rogaška Slatina imamo svojo radijsko ekipo, ki oddaja že celih petnajst let. Ker smo ponosni na tradicijo steklarstva, smo šolski radio poimenovali Glažovna. Vsako leto se vključujejo nove generacije dijakov in tako smo tudi to šolsko leto pošteno pomladili ekipo. Oddaje sooblikujemo dijaki iz vseh treh programov (gimnazija, tehnik optiki in tehnik steklarstva), zato je naše sodelovanje še toliko bolj zanimivo. Oglašamo se oziroma oddajamo vsakih štirinajst dni. Trudimo se, da so naše oddaje zanimive, nazorne, aktualne in seveda zabavne. Naši novinarji poročajo o dogajanju v šoli, predstavljajo aktualne vsebine iz lokalne skupnosti, povzemajo in komentirajo dogajanja po Sloveniji in svetu, informirajo o športnih dogodkih, zastavljajo nagradna vprašanja ter predstavljajo modne trende in aktualnosti iz sveta glasbe. Med najbolj priljubljenimi rubrikami je skriti mikrofon. Vse to tonska mojstra popestrita z glasbenimi vložki. V letošnjem letu Radio Glažovna pripravlja izbor najfazana in najfazanke, do marca pa bodo na naš naslov prihajali tudi prispevki za dogodek ŠCRS ima talent. Poleg rednega oddajanja v šoli obiskujemo tudi prave radijske postaje. Tako smo že dvakrat nastopali na Radiu Štajerski val, kar je bila za nas, dijake, enkratna izkušnja. Tudi letos imamo v načrtu obisk dveh radijskih postaj in morda nas boste tudi vi slišali v živo. Naša šolska frekvenca ŠCRS 100,01 MHz namreč »vleče« samo po učilnicah in hodnikih naše šole, zato ste vabljeni k nam, da ne zamudite naših spektakularnih oddaj. Radijci ŠCRS in mentorica Alenka Virant, prof. Radijska ekipa ŠCRS: Radio Glažovna z mentorico Alenko Virant, prof. Šola za znanje, smeh in sanje! gimnazija tehnik optik tehnik steklarstva Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina, Tel.: 03 818 20 79 Faks: 03 818 20 10 E-pošta: tajnistvo@scrs.si www.scrs.si SOISKJ CENTER ROGAtKA SLATINA Rubriko Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. HOROSKOP ZA SREDNJEŠOLCE Fazančki: Do zdaj ste se dobro privadili na novo okolje in spoznali veliko novih ljudi, če pa jih še niste, je zdaj pravi čas, da pristopite do osebe, ki vam je všeč, in jo ogovorite. Spet ste se napolnili z energijo in kar žarite, zato boste vsem padli v oči. Tisti, ki ste v zvezi, boste svoj odnos še poglobili in stvari bodo šle samo navzgor, medtem ko boste samski še nekaj časa ostali sami. Preveč zapravljate, zato ne pozabite, da so prazniki pred vrati! Bivši fazančki: Luna v Veneri ne napoveduje nič kaj dobrega in če se ne boste zavzeli za nekatere načrte, bodo ti slej kot prej splavali po vodi. Prav tako vam ne bodo blestele finance; pazite še posebej konec meseca. Imate še čas, da razjasnite zaplete v ljubezni, in sicer tako, da čim prej ukrepate. Pravijo, da je po toči zvoniti prepozno, verjetno pa se zavedate tudi, da ne bi bili radi za silvestrsko noč sami. Bodoči maturantje: Jooooj, jooooj, ta maturantski izlet vas bo čisto izčrpal; raje se posvetite pomembnejšim zadevam - šoli, saj trenutno ne blestite preveč. Spet bo treba iz omare izvleči tople stvari, še posebej, ker vas v teh mesecih v ljubezni ne čaka nič dobrega. Za sprostitev si po šoli privoščite kakšno športno aktivnost ali sobotno druženje s prijatelji. Spijte kakšen smuti ali zeleni čaj, ki vas bo napolnil z vitamini in energijo ter okrepil vaš imunski sistem. Maturantje: V drugi polovici meseca bodo stvari zelo napete, zato se odpravite na sprehod ali tek v naravo. Nehajte se opravičevati in pojdite za tistim, kar si v šoli in zasebno najbolj želite. Ko bo Luna prestopila v znak učiteljev, bo v vaše življenje prišla nepričakovana oseba in vas čisto obnorela, zato le pogumno naprej. Obetajo se vam same dobre stvari, če boste seveda pripravljeni na svet gledati s pozitivne plati. Ker se bližajo hladni dnevi, si privoščite čaj ali si poiščite nekoga, ki vas bo grel. Učitelji: V decembru bo vaš elan na višku. Vse, kar boste morali narediti, boste naredili z levo roko in z vidnim uspehom. Uspeh bo šel marsikomu v nos, zato je zdaj skrajni čas, da ugotovite, kdo je vaš pravi prijatelj. Konec meseca bo napet. Privoščite si pogovor s prijateljico ali kakšen »shopping« - ta nikoli ne razočara. Alja Poharc in Ines Vozlič iz 3. b, karikature: Saša Osenar, 4.c BRALCI POROČEVALCI 39 Na mladinskem usposabljanju Trije mladi Celjani so se v organizaciji Celjskega mladinskega centra med 28. oktobrom in 3. novembrom mudili na mladinskem usposabljanju v italijanskem Luinu. Slo je za za usposabljanje v okviru projekta Grow conscious and feel your body, ki izhaja iz potrebe po obvladovanju vedno večje brezposelnosti mladih. V projekt je neposredno vključenih več kot sto mladih Evropejcev, starih od 14 do 18 let, in 9 evropskih organizacij. Usposabljanje je temeljilo na izkušnji udeležencev, predvsem s pomočjo različnih tehnik meditacije, vaj in delavnic. Vsak dan so izvajali jutranjo in večerno meditacijo, večinoma tehnike, ki jih je razvil Osho. »Delavnice so pripomogle k pripravi na bolj kakovostno izvajanje meditacij in razumevanje procesov, ki jih izvajamo na sebi, saj sta bila namena usposabljanja spoznavanje samega sebe in razvoj zavesti,« je povedal Pavel Platovšek, eden od treh celjskih udeležencev. Udeleženci so vsak dan eno uro namenili hišnim opravilom, hkrati pa so se učili ohranjati zavest tudi pri vsakdanjih opravilih. Ob večerih so imeli skupno druženje, refleksijo dneva, kulturno izmenjavo, zabavo za noč čarovnic in vizijo morebitnih skupnih projektov prihodnosti. Ključna znanja in veščine, ki so jih udeleženci pridobili z usposabljanjem, so prepoznavanje vedenjskih in čustvenih vzorcev, upravljanje s čustvi in izražanje čustev. Naučili so se načinov in tehnike sprostitve, pozornosti, opazovanja samega sebe, svojega delovanja, poznavanja delovanja telesa, čutenja ter povezave telesa z umom in čustvi. Spoznali so učinkovito verbalno in neverbal-no komunikacijo ter razvoj ustvarjalnosti in kreativne tehnike. MP Srečanje maturantk Nekdanje dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje smo se 23. oktobra po 40 letih ponovno srečale. Zbrale smo se v šoli, ki je 19. oktobra praznovala 10 let v novi stavbi in 60 let ustanovitve. Ogledale smo si razstavo, ki je bila pripravljena prav za ta dogodek. Prikazana sta bila delo v šoli in razvoj izobraževanja. Obujale smo spomine ob razstavljenih predmetih in slikah, in sicer vse do naših šolskih klopeh, negovalnih pripomočkov in uniform. Ogledale smo si tudi strokovne kabinete, kjer dijaki pridobivajo teoretična in praktična znanja. Zahvaljujemo se ravnateljici Katji Po-gelšek Žilavec za gostoljubje in podarjeni zbornik. Srečanje smo nadaljevale v prijetnem gostišču, kjer smo kramljale o preteklosti in sedanjosti. Zaključile smo svojo poklicno pot in uživamo zaslužen »prosti čas«. Smo aktivne, vitalne in v veliko oporo in pomoč staršem, partnerjem, otrokom in predvsem vnukom. Zadovoljne smo s prehojeno poklicno potjo in če bi se še enkrat odločile, bi se odločile enako. Bile smo in ostajamo nekaj več, »človek in pol, človek s srcem«. DARINKA PAVLIČ Planinci POŠ Nova Cerkev na Zasavski Sveti gori Za nami je drugi planinski pohod v novem šolskem letu. Tokrat smo z vodnikoma PD Vojnik Mirkom Blazinškom in Benom Podergajsom premagali 626 m višinske razlike. Posebno doživetje je bila vožnja z vlakom, veličasten pa je bil tudi pogled na ohranjeno taborsko obzidje cerkve in njeno okolico. Sonce nas je spremljalo ob vzponu, na vrhu pa so tokrat razgled zakrile meglice. Ampak Sveta gora nas bo čakala, da jo obiščemo ponovno. Je vredno, saj je med najbolj obiskanimi razglednimi točkami v Zasavju in se »vajo splača ponoviti«. Ta dan smo uživali v mnogih drobnih stvareh. Morda se bomo nekoč ozrli in spoznali, da so bile velike. Hvala PD Vojnik in vsem spremljevalcem. JOLANDA KLAUŠKI, IDA GROBELNIK, mentorici planinskega krožka tus NOVO NA POLICAH S ŠPORTNO PREHRANO Izbirate lahko med izdelki, ki so namenjeni za uživanje pred, med in po samem treningu tako za rekreativne kot vrhunske športnike. Athlete izdelki so namenjeni vsem, ki: • želijo doseči vrhunske športne rezultate brez škodljivih substanc oz. dopinga, • uživati športno prehrano iz naravnih sestavin, kontroliranega porekla in brez gensko spremenjenih organizmov, • ohranjati zdrav in vitalen življenjski slog, • imeti uravnoteženo dieto za izgubo odvečnih maščob • uživati športno prehrano z minimalno vsebnostjo laktoze, ki je primerna tudi za alergike. Izdelki so na voljo v izbranih poslovalnicah Tus. Vir: www.athlete-nutrition.si 40 BRALCI POROČEVALCI Brez »šrange« ni neveste Pred šestimi leti se je prižgala iskrica ljubezni. Iskrica, ki je v soboto, 3. oktobra 2015, združila dve mladi srci v eno. Srce 28-letnega Tomaža Turnška iz Vrhov, inženirja strojništva, in srce 24-letne Anje Pustoslemšek iz Kaple pri Taboru, ki končuje magisterij agronomije. Še v ranem jutru je z neba prikapljalo kar nekaj kapljic dežja, ki po starem reku v zakonu prinaša denar. Kljub dežju so se priprave na najlepši dan začele že v zgodnjih urah. Okoli poldneva se je že lepo zjasnilo in na nevestin dom je s svati že prišel ženin. Pri vsakem trkanju na vrata nevestinega doma je odprl bodoči tast. Toda ženini ni poslal prvega dekleta, pač pa cel kup drugih, ki jih »pri Slemšk« ni malo. Na koncu je iz hiše le prišla njegova izbranka. Po krajši pogostitvi pri nevesti smo se odpravili na civilno poroko. A glej ga, zlomka, na poti so nas ustavili vaški fantje, ki neveste brez »šrange« niso hoteli oddati iz vasi. Tomaž je moral opraviti kar nekaj nalog in odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki pa mu niso delala težav, saj je vse opravil z odliko. Nekaj metrov naprej so že čakali gasilci PGD Kapla-Pondor in PGD Čemšenik, katerih člana sta mladoporočenca, in jima pripravili veličasten curkomet. Po čudovitem civilnem obredu na gradu Komenda na Polzeli je sledila še cerkvena poroka v cerkvi sv. Jurija v Taboru. Obred je opravil duhovnik Andrej, ki je Tomažev sorodnik. Približno 130 svatov je slavje nadaljevalo v gostišču na Trojanah. Nevesti in ženinu sta ob strani stala Anjina sestra Mija in Tomažev prijatelj Dejan, ki sta se morala iznajdljivo potruditi, da sta pridobila nazaj poročni šopek, ki so ga spretno izmaknili mladi svatje. Vsi prisotni smo bili navdušeni tudi nad petnadstropno torto z ognjemetom. V zahvalo za prisotnost ob tej življenjski prelomnici sta nam ženin in nevesta podarila trojanske krofe, ki so se v ranem jutru še kako prilegli. Kot velja tradicija, sta mladoporočenca s svatbe odšla v svoj novi dom, ki sta ga urejala vse do poroke. S skupnim priimkom Turnšek sta se že navadila na skupno življenje. Mi pa jim želimo srečen zakon, poln ljubezni in otroškega smeha. TP Z gostovanja v Mihovljanu Aktivni tako poleti kot jeseni Folklorno društvo Šentjur se je že poleti odločilo pripraviti folklorni večer v šentjurskem Zgornjem trgu in tako prispevati k dogajanju v okviru Šentjurskega poletja. V goste je povabilo tudi folklorno društvo Jurovčan iz Jurovskega Dola, ki je nastopilo s prekmurskim spletom Na Jurjevo, folklorno društvo iz Svetega Štefana s spletom pra-žnjih kozjanskih plesov Vasovanje, folklorno skupino Dravca iz Dravograda s spletom Koline, hrvaški gostje iz kulturno-umetniškega društva Mihovljan pa so se predstavili s spletoma Snočka sam ti droga fučkal i popeval in Nigder lepše kak je v Međimurju. Prireditev je bila po mnenju obiskovalcev lepa popestritev poletnega dogajanja. Obisk hrvaških kolegov je bil lepa priložnost za navezovanje stikov in nadaljnje sodelovanje. Šentjurske folkloriste so hrvaški kolegi ob tej priložnosti povabili na je- senski nastop v Mihovljan. Tako so člani FD Šentjur v soboto, 15. novembra, nastopili v Mihovljanu - kraju v neposredni soseščini Čakovca. Folklorno društvo Kulturno-ume-tniškega društva Mihovljan je namreč pripravilo folklorno prireditev Jesen u Mihovljanu. Društvo deluje od leta 2002 in je tem času z mešanim pevskim zborom, žensko vokalno skupino in več tamburaškimi skupinami ter dvema folklornima skupinama izvedlo nekaj zelo opaznih nastopov. Na prireditvi Jesen u Mihovljanu so poleg domačinov in šentjurskih folkloristov nastopili še folkloristi kul-turno-umetniškega društva iz Lekenika. Šen-tjurčani so tokrat izbrali splet belokranjskih in delovnih kozjanskih plesov in se uspeli dokazati tudi ob živahnih hrvaških plesih. To sta dokazala tako odziv obiskovalcev kot prisrčno druženje z domačini po prireditvi. Dr. ANTON POLŠAK novi tednik rad io celje Nevaren bunker Pred leti sem že večkrat v Novem tedniku in Celjanu opozarjal na zapuščen in nezaščiten bunker sredi Celja, v parku blizu Trubarjevega spomenika in cerkve, ki služi za bogoslužje pravoslavnim vernikom. V nekaj letih odgovorni niso storili nič, najmanj pa celjska opatija, ki je menda lastnica tega zemljišča. Pa bi morali samo železna vrata zapreti in s tem preprečiti, da ne bi posamezniki vstopali v »podzemlje« Celja. Cerkev, ki bi morala skrbeti za varnost svojih ovčic, v tem primeru dela slabo, saj opozorilni trak, ki je zdaj napeljan okrog vhoda, ne bo preprečil vstopa v to sramoto in nevarnost v Celju. JOŽEJURC Druženje, ki ne pozna meja Košarkaški klub Šampion iz Užic v Srbiji je z 18 mladimi iz treh selekcij in šole košarke gostoval v Šentjurju pri KK Tajfun. Najprej so se gostje podali na kratko potepanje v Olimje. Bili so v čokoladnici, na Jelenovem grebenu, v hiši čarovnic in šoli golfa. Obiskali so tudi Celje in bili na tekmi ABA-lige med Tajfunom in Olimpijo v dvorani Golovec Celje, kjer so se med polčasom tudi predstavili občinstvu. Vse to so podoživljali ob 10. obletnici druženja mladih košarkarjev iz Tajfuna, Krystala Rogaška Slatina in Šampiona iz Užic, s trenerjem in predsednikom Aleksandrom Prodanovićem. Prav on je tisti, ki je zelo pomemben, da so ta druženja postala tradicionalna in uspešna. »Otroci spoznavajo vrstnike iz drugih držav, se lahko z njimi primerjajo, predvsem pa razvijajo nova prijateljstva, ki lahko trajajo tudi vse življenje,« meni Dejan Mihevc, trener KK Tajfun. »Mnogi znani košarkarji so bili udeleženci vseh teh naših druženj. Tako smo spoznali prijatelje s Polzele, iz Prebolda. V teh desetih letih je sodelovalo več kot tisoč dečkov iz Srbije in Slovenije. Mnogi so gostovali tudi pri nas v Užicah. Pri vas smo se počutili kot doma, zato se iz srca zahvaljujem gostiteljem iz Šentjurja, med njimi smo preživeli nepozabne trenutke. Zahvalil bi se tudi priznanemu vinogradniku Ivanu Mijošku iz Rogaške Slatine, ki nas je obdaril s svojim vrhunskim vinom,« se je zahvalil Aleksandar Prodanović. Spremljevalka oziroma zdravnica je bila Kristina Tarailo, ki je bila otrokom vse dni kot nadomestna mama. MILENKA BLAŽEVIĆ BRALCI POROČEVALCI 41 Rotaract klub osveščal o zdravem življenju 14. november je svetovni dan sladkorne bolezni. Ob tej priložnosti so člani Rotaract kluba Celje v sodelovanju z Združenjem diabetikov celjske regije pripravili projekt, s katerim so ljudi ozavestili o pomenu zdravega načina življenja, ki dokazano zmanjšuje možnosti za sladkorno bolezen. Na celjski mestni tržnici so na ta dan postavili zdravo stojnico in od 9. ure pripravljali zdrave zajtrke ter mimoidočim odgovarjali na vprašanja o sladkorni bolezni. Na ta način so opozorili na problematiko sladkorne bolezni, saj je eden od tipov diabetesa zelo povezan s pretežno sedečim načinom življenja in z manj zdravim načinom prehranjevanja. Če bi živeli dovolj časa, bi se sladkorna bolezen najverjetneje razvila pri vseh, vendar lahko s pravilnim načinom življenja veliko pripomore-mo k temu, da ostanemo zdravi. Pomembnost dejanj v sedanjosti namreč veliko pripomore k prihodnosti brez bolezni. Če do bolezni pride, jo je ključno pravočasno prepoznati in tako poskrbeti za leta, ki sledijo. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na bistven pomen zdravega načina življenja in želi ljudem svetuje, da naj zdrav dan začnejo z zdravim zajtrkom. Ravno zaradi tega so člani Rotaract kluba Celje obiskovalcem zdrave stojnice na mestni tržnici ponudili zdrav zajtrk, prav tako so bili za vse mimoidoče na voljo za morebitna vprašanja o sladkorni bolezni, njenih znakih in preventivnih ukrepih. Poleg tega so si obiskovalci na stojnici lahko brezplačno izmerili tudi vrednost sladkorja v krvi. IJ Foto: MARKO PUNCER Pravljični večer za odrasle Kulturno društvo Smeško je v petek, 13. novembra, organiziralo drugi Smeškov petkov večer za odrasle. Obiskovalci so lahko uživali ob pripovedovanju pravljic, kar je doživeto izvedla Renata Brglez iz Pravljičarne. Odraslim je pričarala prelep pravljični večer. Pri prvi pravljici, Drevo ima srce, jo je spremljala flavtistka Pija Brglez. Sledile so še štiri pravljice, in sicer slovenski ljudski pravljici Poldrugi Martin in Nedolžna ljubezen, zahodnoafriška Kako je svet dobil modrost ter zimbavbejska O mački, ki je prišla v kočo. Pravljični večer je popestrila violinistka Inga Ulokina. Obiskovalci so na koncu večera še pravljično poklepetali z izvajalkami. Veselijo se že naslednjega dogodka. 18. decembra ob 19. uri se bodo v Celjski kulturnici lahko družili s kulturnima antropologoma Urško Ženko in Sebastjanom Webrom iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Tema bo Božič v nas in okoli nas. DAMIR KOLARIČ MDI Žalec obeležilo 45 let 14. novembra je Medobčinsko društvo invalidov Žalec dostojno obeležilo 45-letnico delovanja. Prireditve v telovadnici I. osnovne šole Žalec se je udeležilo 240 invalidov in gostov. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor MDI Žalec, harmonikarski zbor Glasbene šole Rista Savina Žalec, plesalka Neja Turnšek in Trio DU Vrbje. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak je podelil priznanje društvu za izjemno uspešno delo z invalidi in za invalide. Štirinajst prostovoljcev je prejelo pisno priznanje ZDIS, pet prostovoljcev pa častni znak ZDIS. Uvodno predstavitev zgodovine in vsebine delovanja društva je pripravil predsednik Janez Meglič. Čestitke in dobre želje za prihodnje delovanje so izrekli župana občine Žalec in Prebold, podžupanja Občine Braslovče, podžupana občine Polzela in Tabor in predsednik Mestne skupnosti Žalec. Čestitkam so se z izročenimi spominskimi darili pridružili predsednice in predsedniki prijateljskih društev invalidov Celja, Laškega, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca in Velenja. Dobrotnikom in prostovoljcem je bilo podeljenih dva-insedemdeset priznanj in zahval za dolgoletno pomoč in uspešno sodelovanje. JM Zahvala ob srečanju starejših krajanov V KO RK Sedraž smo s pomočjo donatorjev in Turistične kmetije Nemec organizirali v nedeljo, 15. novembra, srečanje starejših krajanov, ki so dopolnili 70 in več let. Najprej smo starejšim ponudili kosilo, ki mu je sledil pester kulturni program. Pri programu so sodelovali otroci vrtca in šole Sedraž, moški pevski zbor in citrarka Manca Knez, ki je z glasbo zaokrožila prijetno popoldne. Krajane so nagovorili tudi laški župan, sekretar OZ RK Laško in predsednica KS. Najstarejša krajana na srečanju smo obdarili s šopkoma. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujem vsem donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi srečanja. To so Eho, d. o. o., Štore, Gerčer, d. o. o., Brezno, Občina Laško, KS Sedraž, OZ RK Laško, AGM Nemec, d. o. o., Turistična kmetija Nemec Sedraž, Trgovina Zupanc Martin, s. p. Vsem še enkrat iskrena hvala. S krajani smo se razšli z obljubo, da se bomo ob letu spet srečali. DAMJAN KNEZ 42 VRTNARIMO Рпел/nÜL fnl^e- x/rtn{\>r1te> Uboge moje rože Kaj bi zadeve zavijala v celofan? Pri večini stvari sem malo neurejena in predvsem kampanjska. V nasprotju z vsem, kar so mi celo šolsko dobo govorili učitelji, mi ta sistem pri večini stvari kar dobro služi. Gospodinjstvo po kampanjsko povzroči, da se otroci hitro naučijo sami kaj skuhati, da si vsakih nekaj tednov po generalnem čiščenju naravnost vzhičen in da se ljudje piškotov in peke še bistveno bolj razveselijo, kot če so te stvari v dozira-ni obliki na voljo ves čas. Pri nas torej delujemo po principu, da ljudje poskrbimo vsak zase, od živali imamo pa zgolj dva napol samopreskrbna mačka. Moj vrt ni bogvekaj, ampak tudi pri kampanjski obdelavi je mati narava še kar dobrotljiva. Edini problem so sobne rastline. Te je pač vsake toliko nujno treba zaliti in če te morajo na to spomniti z videzom svojega zelenja, vam povem, da telovadba rožam ne dene tako dobro kot ljudem. Ker sem kot pacifistka po duši proti mučenju vseh živih bitij, sem bivanje rastlin v našem domu pač omejila na minimum. Preverjeno občasno pomanjkanje vode dobro prenaša samolist. Tudi sama sem ime rastline našla šele po detektivski akciji na spletu. Že na meji možnega je vzdržljiv fikus benjamin. Potem čez zimo gostimo še nekaj citrusov, od ostalega pa pri nas domujejo samo še orhideje. Nekoč mi je neka gospa rekla, da bolj kot jih zanemarjaš, lepše so. Ne da se hvalim, ampak pri meni so v navalu cvetja res čudovite. In od same hvaležnosti jih enkrat na mesec - ups, ali na dva - seveda izdatno namočim v vodi. Tu pa se naša hišna flora konča. Lončnic si seveda ne kupujem sama, odkar mi je umrl kaktus, mi tudi tašča podarja samo še rezano cvetje. Mi je pa kolegica zadnjič dala prav uporaben nasvet. »Če že hodiš ves čas naokrog s svojim telefonom, si pač namon-tiraj nanj še opomnik za zalivanje rož.« Pametno. Po moje bi počasi res lahko spet poskusili s kakšnim kaktusom pri hiši ... Visoke grede za lažjo obdelavo Nov način vrtnarjenja primeren tudi za gibalno ovirane vrtičkarje Ko je skoraj ves pridelek z naših gred že pospravljen in je naš trud bogato nagrajen, se v toplem zavetju svojega doma že lahko posvetimo načrtovanju nove vrtnarske sezone. Eden od sodobnejših načinov vrtnarjenja so visoke grede po vzoru Hol-zerjeve permakulture. »Izdelamo lahko gomila-ste, visoke ali spiralne grede. Prednost oblikovanja takšnih gred je povečanje pridelovalne površine,« pravi Romana Špes, mag. kmetijstva v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Za pripravo gred lahko uporabimo ves organski material z vrta. Špesova pravi, da izdelava permakulturne grede zahteva kar nekaj dela, zato se njene priprave lotimo že jeseni. Uporabimo lahko namreč tudi odpadlo listje, razen oreha in hrasta, in ga v plasteh odlagamo v grede. Najprej je treba izkopati jarek »Najdaljšo stranico gomi-laste grede položimo v smeri vzhod-zahod. Če jo usmerimo v smer sever-jug, moramo biti pazljivi pri izbiri rastlin, saj na severno stran zasaja-mo senčne rastline. Dolžino takšne grede oblikujemo glede na razpoložljiv prostor in potrebe, višina in širina pa sta meter do meter in pol,« opiše pripravo visoke grede Romana Špes. Ko začnemo izkopavati, ločimo travno rušo in ži-vico od mrtvice. Če je zemlja na našem vrtu težka, moramo izkopati tudi do meter in pol globoko jamo, pri peščeni osnovi pa je dovolj pol metra globok jarek. Na dno jarka damo večje trhle veje, vmesni Setveni koledar Čas za presajanje je do 11. in od 25.12. do 31.12 rad io cel je 3. ČE plod 4. PE plod do 10. ure, od 11. ure korenina 5. SO cvet 6. NE korenina 7. PO korenina 8. TO cvet 9. SR list prostor zapolnimo z odpadlim listjem in mrtvico. Gredo gradimo po plasteh »Vse organske odpadke dodajamo po plasteh in jih sproti utrjujemo. Ko dodan material izravnamo s površjem, ob rob grede namestimo odpadle rastline s koreninami navzven in narobe obrnjeno travno rušo, sredino pa ojačamo z vejevjem. Na ta način utrdimo rob grede. Priporočen naklon gomilastih gred je 45 stopinj, zato je greda z vsako plastjo ožja. Na končni višini je greda široka pol metra,« opisuje pravilno pripravo Špesova. Organski material dodajamo izmenično po plasteh do višine enega metra, nazadnje dodamo 15- do 20-centime-trsko plast slame, ki služi kot zastirka. Špesova svetuje, naj uporabimo tudi zemljo iz krtin, med plasti listja pa lahko dodamo tudi volno in karton, ki sta dobra izolatorja in pribežališče številnih organizmov. Tako pripravljeno gredo pustimo čez zimo delovanju narave, spomladi pa dosuje-mo 20 centimetrov zemlje, ki naj bo bogata z organsko snovjo. Ker se organski material v visoki gredi razgrajuje s pomočjo mikroorganizmov, nastaja pri tem visoko kakovostna prst. »Ob razpadanju se sprošča toplota, zato jo lahko začnemo obdelovati že zgodaj in sezono podaljšamo pozno v jesen,« pripoveduje o prednosti teh gred Špesova. In še prisotnost polžev, ki v zadnjih letih predstavljajo velik problem na zelenjavnih vrtovih, lažje nadzorujemo. MRL Foto: Romana Špes Visoke grede lahko predstavljajo tudi lep arhitekturni objekt v našem vrtu. Za izdelavo oboda lahko uporabimo raznovrstne materiale. Pazimo le na to, da je greda dostopna z vseh strani. »Na vrhu grebena visoke grede sadimo rastline, ki potrebujejo odcedna in topla tla, ob dnu grebena pa rastline, ki potrebujejo več vlage.« Izkop jame, pri kateri ločimo travno rušo in živico od mrtvice. Na dno jame damo večje veje. Rob grede utrdimo z rastlinami. NAGRADNI NATEČAJ Izbiramo najlepši adventni venček Začel se je adventni čas, ko bivalne prostore polepšamo z adventnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venč-ka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venč-ka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 24. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 17. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Milan Artiček iz Hrastja, Loka pri Žusmu ŽIVALSKI SVET 43 »Pupa je najbolj pametna blondinka, naša Marilyn Monroe. Dela se neumno, a so vsi nori nanjo, zna veliko, ampak noče delati. Prvo uro, ko se mladički rodijo, jim nese žogo, ki jo ima najraje, samo ena od številnih je prava.« Mladički iz psarne Pride of Tomaž (Foto: arhiv psarne) Psi z nasmeškom Osem kodrastih bišonov psarne Pride of Tomaž Ko sta nama tokratna gostitelja odprla varata v hišo v Šempetru v Savinjski dolini, se je na naju s fotoreporter-jem usul bel plaz. Z vseh strani so pritekli majhni beli kuštravčki z zapeljivimi očmi in s črnimi noski ter naju glasno pozdravljali. Ko je začetno razburjenje minilo, smo jih lahko prešteli - kar za osem kodrastih bišonov, od tega pet odraslih, skrbita Tomaž Planinšek in njegova mama Vesna Me-lanšek. Za nekatere bi bilo tolikšno število psov odločno preveč, za njiju je to čisto v redu. Je pa res, da sta morala prilagoditi svoje življenje potrebam osmih mehkih in prijaznih kosmatincev. Vesna je že od malega živela s psi, zato meni, da bi bilo dobro, da bi vsak otrok odraščal v družbi štirinožcev, saj bi se s tem naučil odgovornosti, razvil bi ustrezen odnos do živali in empatijo. Tudi na sina Tomaža je prenesla to navdušenje, hkrati pa je bil pes zanj tudi neke vrste terapevt. Tomaž je namreč avtist in njegov prvi kosmati družabnik je bila zlata prinašalka. Ob selitvi v Maribor, v blok, sta ji našla prijazen nov dom. Kasneje, ko sta se preselila v Ljubljano, sta si spet zaželela psa. Kratek čas sta imela koker španjela, nato sta bila nekaj let brez psa, kar je bilo najtežje obdobje za njiju, se spominja Melanškova. Tomaž si ga je želel in tudi Vesna ni imela nič proti. »Pet pasem je imel na izbiro, pogoj pa je bil, da je pes majhen in da ne pušča dlak.« Izbral si je kodrastega bišona. K hiši je tako prišel Diggy. Tomažev ponos Pametni kosmatinec se je hitro naučil raznih trikcev. Kot za šalo se stlači v majhno škatlo, se zavrti okrog svoje osi ali prekotali, z lajanjem zna »šteti« ... Da bi imel družbo, sta rezervirala še enega samčka, vendar sta oba psička v leglu poginila, ostali sta dve samički. »Čeprav nisem nameravala imeti samičke, se je zgodila Pupa ... Tudi za vzrejo in razstave sem ves čas trdila, da jih ne želim. Pa se je vedno obrnilo drugače ...« pojasnjuje Melanškova. Tomaž je želel še mladičke. Tudi ti so prišli, pri čemer sta začela hoditi tudi na razstave, saj je Tomažu to v začetku veliko pomenilo. Vsak osvojeni pokal je razumel kot svoje priznanje. Tudi zato se psarna imenuje Pride of Tomaž (Tomažev ponos). Ne samo na kavču »Vsak bi se pri dveh psih ustavil,« samokritično ugotavlja Vesna Melanšek, toda kaj, ko je na obisku pri vzre- »Lastnik se mora med drugim strinjati, da bo šel s psom v šolo, ker sicer bosta nesrečna tako on kot pes, jaz pa nočem, da so moji psi nesrečni.« diteljici spoznala Bandita in to je bila ljubezen na prvi pogled. Dva meseca je razmišljala, da bi Pupo parila z njim. Toda namenjen je bil v Ameriko. Ko je vzrediteljici povedala, da bi ga rada imela, je ta nazadnje pristala, saj je vedela, da mu bo lepo. Larry je mladiček iz prvega legla od treh, kolikor jih je imela Pupa. Ostal je pri hiši, ker se Vesni nihče, ki ga je želel imeti, ni zdel primeren zanj. »Želela sem, da kuža z veliko energije, kakršen je on, dobi aktiven dom, a se ni izšlo.« Zadnja leta sta Vesna in Tomaž spet v Šempetru, kjer je tudi na vrtu za hišo veliko prostora za pse. Zadnje tri samičke, Tessa, Tippy, Tory, so še pri hiši in zanje išče Vesna takšne domove, da ji ne bo treba biti v skrbeh, ali PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE Vesna Melanšek preživlja s psi večino dneva, saj dela doma, medtem ko Tomaž hodi v službo. Sama poskrbi za njihove obroke hrane, tako da jim kuha in občasno jim da tudi nekaj surovega mesa. Ugotovila je namreč, da se zaradi večine kupljene hrane solzijo, kar se vidi kot rjave lise okoli oči. je z njimi vse v redu. Pri tem je precej zahtevna in večina mladičev je verjetno tudi zato našla domove v tujini in ne pri nas. Že z Richardom, ki je invalid, saj ne more uporabljati zadnjih nog, je veliko dela in morebitno vračanje kužkov bi otežilo razmere. Zaradi njega sprehodi z vsemi ostalimi niso več tako dolgi kot nekoč, ko so naredili tudi po deset kilometrov. Tudi to je dokaz, da ti psi potrebujejo veliko gibanja in da je povsem napačno mišljenje, da so to kužki, ki sodijo le na kavč. »Psu moraš dati lepo življenje,« je Vesnino sporočilo. S Tomažem jih navajata na igro že od rojstva, veliko jih je zelo dobrih v agilityju, vadijo tudi coursing, tek za vabo, ker so hitri. »Za vsakega skušam najti nekaj, kar mu je všeč. Včasih srečam bišone, ki so prestrašeni, neigrivi, neso-cialni. To ni značaj družnih psov, predvsem pa ne bišonov. To so cirkuški psi, rojeni za trikce, vedno morajo biti veseli, na fotografijah se celo smejijo.« In takšno je krdelo iz Šempetra. TATJANA CVIRN, foto: GrupA veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: www.vb'sentj ur.si Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net »Vsi mislijo, da je to zahtevna pasma, ker so psi beli, a ni tako. Pomembni so kakovostni preparati za nego, redno česanje in dobro striženje,« pravi Melanškova. - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIO CELJE LIÜBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nm ktye m Me pri Pa v /meči za uelitee nt male ^оброашЈ J- ■ / odiniei Ш 2 knjigi po ceni 14,60 + poštnina vladanje, shranjevanje in zamrzouanje ziuii Lonček Novega tednika in Radia Celje v primeru nakupa na oglasnem oddelku » a Ш axo i)0 V -i SSS E