Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega-podjetja iskra
Številka 40 - Leto XV - 25. september 1976
Kako
Javna razprava v zvezi s spre-| jetjem novega zakona o združe-

Delež sindikata naj bo še
s prehrano? !tvom*i
..Ni razloea niti z;
Pospeševati.
nem delu brez dvoma ravno v tem zaključnem obdobju terja od sindikatov veliko zavzetosti in truda. Posvečati se morajo v prvi vrsti kritičnemu pretresu tistih pom&njkljivosti, ki jih je razprava razkrila, poskrbeti — hkrati z ZKJ — za odstranjevanje nezdravih in nesamo-upravnih pojavov. Izhodišče sindikatov pri tem je, da je uspešna akcija tista, ki se opre na lastno politično učinkovitost, vsebino in metode dela pri uresničevanju ciljev vse naše družbe.
Veliko govorimo o uveljavitvi dohodkovnih odnosov v industriji in drugod, o takšnih in drugačnih problemih. Zato je morda prav sedaj tudi primeren čas, da kritično pretresamo vprašanja v zvezi z družbenim standardom.
Ugotavljamo, da je delovna žena po eni strani preobremenjena z delom na delovnem mestu in doma ter da zato nima ne časa, ne interesa za dopolnilno izobraževanje in družbenopolitično udejstvovanje. (Seveda moramo pri tem poskrbeti tudi za socialistično Preoblikovanje naše lastne miselnosti v zvezi s funkcijami in dolžnostmi žensk). Pri tem pa se ženska pogostokrat bori še z neizogitinim nočnim delom v nekaterih poklicih (n. pr. v zdravstvu) in z vsakdanjimi finančnimi problemi.
Na tem mestu se ne mislim poglabljati v njihov izvor — bodisi,da so realni dohodki družine nizki, bodisi da so posledica potrošniške mrzlice. Menimo, da s takšnim stanjem ne } moremo biti zadovoljni — namreč, da je skoraj polovica zaposlenih (in to ženski del te j populacije) več ali manj politično pasiven in nezaintere-: siran, to pa predvsem v svojo lastno škodo.
V kritičnih analizah smo j nadalje ugotovili, da je vsak-: danja nabava kvalitetnih in ce-| nenih živil ter njihova priprava : eno tistih opravil, ki poleg | čiščenja in vzdrževanja stanovanja delovno ženo najbolj obremenjuje.
Kako smo doslej poskrbeli za ta problem? Mislim, da premalo. Regresiran topel jutranji obrok za vse zaposlene in šolsko mladino v neposredni bližini delovnega mesta oziroma ' izobraževalne ustanove naj bi ; bil eno temeljnih izhodišč druž- ; benega standarda, obstoječe , ■ splošne objekte družbene prehrane bi morali posodobiti in : razširiti. Cene kvalitetnih, pred- E ; vsem z beljakovinami bogatih s i obrokov bi morale biti dostop-; ne vsem, ki se želijo hraniti v ; teh objektih in takšen način i E Prehranjevanja moramo še •
Z družbeno akcijo se bo ; treba zavzeti tudi za postopno : Preoblikovanje prehrambenih ; navad — človek mora použiti ; pred delom topel in hranilen . 5 obrok, da bo njegovo delo pro- | t duktitvno in varno, itd.,itd.
Tudi z odnosi med proizvajalci živil, živilsko industrijo, j trgovino in potrošniki še ne • moremo biti zadovoljni. Ti ; odnosi morajo v bodoče teme-
(Nadaljevanje na 2. strani)

„Ni razloga niti za paniko, niti za samozadovoljstvo", je menil generalni direktor ZP Jože Hujs med debato, ki se je razvila na zasedanju sindikalnega odbora ZP Iskra v sredo, 15. septembra.
V oceni polletnih rezultatov naših delovnih kolektivov je prvi spregovoril Edi Delopst, direktor področja za ekonomiko. Po njegovi oceni smo na nekaterih področjih dosegli dokaj pozitivne rezultate, medtem ko drugih vseh začrtanih ciljev iz raznih razlogov, žal, nismo dosegli. Predvsem je pri tem opozoril na vprašanje zalog, ki očitno postajajo poslej točka, na kateri bomo morali začeti bojevati boj z vso doslednostjo in iznajdljivostjo. Vsekakor so zaloge zdaj porasle že za 37 %, kar zahteva nedvomno vso kritično pozornost. Tudi dohodkovnih odnosov se bomo očitno morali lotiti bolj zavzeto, kot smo to pereče področje obravnavali doslej. Pač pa nam je uspelo zajeziti pretirani val zaposlovanja. Preoster pa je bil prehod na novi sistem plačane realizacije.
Prav bi bilo, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki so se pri tem prehodu pokazale. Vzpodbudno je vsekakor tudi to, da v zadnjem času čutimo že večje oživljanje proizvodnje in prodaje.
Sicer pa je predsednik sindikalne organizacije SOZD Iskra Jože Čebela poudaril dejstvo, da so se med delavci ponekod pojavile pripombe, češ daje nastal prevelik razkorak v nagrajevanju za isto delo v različnih branžah: včasih tudi do 1300 dinaijev!
Generalni direktor pa je načete stvari uravnovešal:	„Zmeniti se
moramo, kaj lahko naredimo! Ne moremo se zdaj dogovarjati o nekih sanacijskih ukrepih ter pri tem za doseganje izgube valiti vso krivdo na ljudi!" Po njegovem mnenju seje tudi za naprej treba izogibati nerealnih ciljev, ki jih ni moč doseči, ali ki niso v naši moči, prav tako kot je po drugi strani nedopustno, da pod nerealnimi številkami skrivamo stvari, ki bi jih morali in mogli popraviti. Čeravno bi lahko na mnogih mestih znotraj ZP našli krivdo za to in ono pomanjkljivost, oz. napako, nas to ne sme voditi, ne v malodušje, he v neupravičeno ponašanje, ampak je treba budno in vztrajno težiti k izbopanju . sedanjega stanja.
Jože Hujs se je konkretno ustavil pri vprašanju produktivnosti in oseb-nih dohodkov. Naglasil je, da nam je ušla iz rok zveza med dejansko produktivnostjo in rastjo OD. Sicer so razlike med dohodki normalne, saj ne delamo vsi enako in enako dobro, toda pomembno je, da so te razlike opravičene! Če niso, potem take razlike večanja produktivnosti prej zavirajo, kot pospešujejo. V razpravi, ki se je razvila, je Srečko Mlinarič, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev elektrokovinske industrije dodal, da je bilo, žal, iz debate predsednikov delovnih organizacij premalo čutiti, kaj je bilo v organizacijah res narejenega in kaj so k temu prispevali s svojo aktivnostjo tudi sindikati in družbenopolitične organizacije.
Poudaril je, da bi moralo tako vodstvo podjetja, kot družbenopolitične organizacije s sindikati po analizah s terena pregledati, kje so se stvari zaostrile. Samo če bomo vedeli.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z zasedanja sindikalne konference ZP Iskra.
I
i
Za boljše življenje je treba več in bolje delati
Predsednik CK ZKS France Popit med slavnostnim govorom v Kranju-
V	nedeljo, 19. septembra t.l. je bila v Kranju osrednja slovenska proslava v spomin na začetek velike tekstilne stavke pred štiridesetimi leti, ki so jo tedaj organizirali tekstilni delavci največjih takratnih tekstilnih tovarn v Kranju — Jugočeška, Jugobruna in Inteks.
Proslava, ki so jo prav tako, kot pred 40 leti sam začetek stavke, najavile tovarniške sirene, je v Kranj privabila okrog 30.000 udeležencev, med katerimi so bili tudi številni gostjeSergej Kraigher.dr. Marjan Brecelj, Mitja Ribičič, ing. Andrej Marinc in drugi.
Udeležence proslave je najprej pozdravil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič.
Nato je predsednik CK ZKS Franc Popit imel slavnostni govor, v katerem je govoril o revolucionarni dejavnosti slovenskih tekstilnih, gradbenih in drugih delavcev, ki so pred štirimi desetletji, v boju za svoje pravice izbojevali pomembno zmago, zlasti pa utrdili enotnost delavcev, pri čemer je odločilno vlogo odigrala komunistična partija, kot glavni pobudnik in organizator revolucionarnega delavskega delovanja.
Presednik Frače Popit je' zgodovinski del svojega slavnostnega govora zaključil z naslednjim:
..Stavke tekstilnih in gradbenih delavcev pred štiridesetimi leti na Slovenskem so razkrile revolucionarno silo prebujenega delavskega razreda in izrazile njegovo visoko razredno zavest in organiziranost. Politično so osvestile vse plasti delovnega ljudstva in jih pritegnile v enoten boj proti vladajoči buržoaziji, ki seje vse očitneje opirala na fašistične sile v svetu v boju protidemokratičnim težnjamdelovnega ljudstva jugoslovanskih narodov. Zato ni naključje, marveč zgodovinska zakonitost, da je delavski razred Slovenije s svojo komunistično partijo na čelu tudi v časih fašistične okupacije lahko zbral okrog sebe vse demokratične sile v enoten narodnoosvobodilni boj, v katerem je hkrati z nacionalno osvoboditvijo izvojeval tudi socialno osvoboditev vseh zatiranih in izkoriščanih ljudi."
V	nadaljevanju svojega govora je France PopT med drugim dejal: ,,Inflacija, naraščanje cen, strukturna neusklajenost gospodarstva učinkujejo na življenjsko raven in se delavcem kažejo kot od njih odtujena sila. Delavec, samoupravno organiziran v temeljnih organizacijah združenega dela, se mora čimprej znebiti slehernega varuštva, ki ga neizogibno poraja družbena odtujenost sredstev od delavcev, ter se na podlagi dohodka, ki ga ustvarja, samoupravno vključiti v celoten sistem družbene reprodukcije. Organizirano mora obvladovati celoten proces dela in proizvodnje, vključno s svojim minulim delom.
V	naši družbenoekonomski politiki bomo morali ravnati tako, kot je predvideno v osnovah srednjeročnega programa razvoja Slovenije. Razvijali bomo tiste organizacije združenega dela in tiste dejavnosti, ki lahko zmanjšujejo naš zunanje-trgovinski primanjkljaj bodisi s povečevanjem izvoza ali nadomeščanjem uvoza. V vseh'drugih bodo morali začeti razmišljati o tem, kako se prilagoditi takšni usmerjenosti. Marsikatera delovna organizacija bo morala zaradi tega preusmeriti svojo proizvodnjo. To ni enostavno. Saj lahko povzroči težke socialne in politične posledice. Seveda bomo morali takšne probleme reševati tudi solidarnostno. Ne bomo jih reševali tako, da bi ohranjali staro stanje, marveč tako, da jih bomo vključili v okvire načrtnega gospodarskega in družbenega razvoja. Samo tako bomo lahko zagotovili bolj uravnovešen gospodarski razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji. To pa, povedano z drugimi besedami, pomeni, da ne moremo iskati izhoda iz sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer v bolj ali manj ugodnih instrumentih gospodarske politike, ampak predvsem v povečevanju storilnosti na vsakem delovnem mestu, v sleherni temeljni organizaciji združenega dela, pa tudi v celotni družbi. Sindikati bodo morali odkrito in stalno krepiti zavest o tem, da moramo, če hočemo bolje živeti kot zdaj, delati več, bolje in ceneje."
Ob koncu seje slavnostni govornik dotaknil še dogodkov na Koroškem in Gradiščanskem, kjer ob nespoštovanju določil 7. člena državne pogod-
be avstrijska vlada izvaja vednohujši pritisk nad slovensko in hrvaško narod;
nostno
nosti.
manjšino in neodgovorno dopušča oživljanje nacistične dejav-
France Popit je o solidarnosti delovnih ljudi in celotne naše samoupravne družbe dejal, da najbolj prihaja do izraza prav pri zbiranju in nudenju pomoči Posočju, ki so ga tako hudo prizadeli katastrofalni potresni sunki v maju in pred dnevi.
Na proslavi so se zvrstili nato recitatorji v delovnih oblekah, zaorile pa so pesmi več stotih pevcev, s proslave pa so udeleženci poslali tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu.
-C-
Pogled na prizorišče veličastne proslave v Kranju.
aareeeee«e»ee«eeeee#Beeeeew«efse»eeeeeEeeeeeeeee»aeeis»eeeei
,eaeeeeee«eee««ees*«B**ee*eeeeai

INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Dober posel s turškim Imeskom r**
Že več kakor osem let so v Železnikih izdelovali motor za šivalne stroje. Motor so razvili sami, design pa je izključno delo Iskrinih strokovnjakov. V okviru mednarodne tehnične pomoči so ga letos v celoti prodali turški firmi IMESKO.
Motor so v Elektromotorjih izdelovali večinoma za Bagatovo tovarno šivalnih strojev. Konstruiran je za zunanjo vgradnjo, ker pa izdelovalci šivalnih strojev, med njimi tudi Bagat prehajajo na znotraj vgrajene motorje, je za Iskro v Železnikih vse manj zanimiv. Zato so naredili ta know — how posel. Celotno dokumentacijo in inštrukcije za proizvodnjo so prodali za 98.000 švicarskih frankov. Tehnična pomoč pa ne vsebuje le prodaje proizvodnje, ampak tudi poznejšo kontrolo kvalitete proizvodnje med proizvodnim procesom in pri razvoju ostalih izvedb glede na moč in napetost.
Ta kontakt med turškim partnerjem in Iskro še zdaleč ni prvi. Vendar v Elektromotorjih menijo, da bi Iskra izvoz v Turčijo lahko zelo povečala. Posebno se zanimajo za uvoz malih motorjev, za uvoz licenc, in izkušenj, saj so tovrstne proizvode doslej izključno uvažali. Matevž Šmid in Branko Hrobat, ki sta se z Imeskom dokončno dogovorila za ta posel
navezati stike in prositi za soglasje vse	j :|
do dedkov in babic.	! |1
Komercialnega direktoija smo pro-sili za kratek razgovor o poslih Iskra -Imesko. Ustregel nam je.
Gospod Mehmet Ressamaglu, nam predstavite vašo firmo? Naša firma	JI
IMESKO ima svoje poslovne in proizvodne prostore v zgodovinskem	|F
Izmiru, ki jo vsi bolj poznate po zgo-devinskem imenu Smirna. Zaposlenih imamo 115 delavcev v proizvodnji in - • '
25 uslužbencev v upravi in strokovnih , službah. Smo prva in edina tovarna malih elektromotorjev v Turčiji in
tovarna gospo dinjškili aparatov. Izd e-	_____
lujemo elektrotehnične izdelke in	IHk-MlI
sicer: ročne mešalnike za kuhinjo,	'	- -Cl
aspiratoije za preproge, omarice za kopalnice, sušilnike las, električne Mehmet Ressamaglu,> komercialni pečice in kalorifeije ter g ril, električni	direktor Imeska
pekač za peko na žaru.	.	.
Bi nam kaj povedali o vaših poslih Jem ln odlična atmosfera so prispevali z Jugoslavijo in Iskro? Z Iskro smo Ji izpolnitvi obojestranskih interesov, navezali prve stike že pred petimi leti. Ta^0 56171 ^ srečanju z direktogem Ko smo iskali proizvajalca malih elek- Kumrom v Široki potrošnji dobil naj-tromotojev smo se obrnili na boljši vtis o vasem podjetju. Pa tudi italijansko firmo Girmi in tam so nas inženiija Šmid in Hrobat, s katerimi napotili v Iskro in nam zagotovili, da 51710 56 največ dogovarjali o sedanjem bomo tam dobili solidno robo. Sode- poslu okrog motoija za šivalne stroje, lijemo še z nekaterimi artikli.	sta poslovna sogovornika z najboljšimi
Elektromotor za šivalne stroje, ki kvalitetami, ga zdj osvajamo naj bi bil šele zače- Gospod direktor, kaj mislite o tek poglobljenega proizvodnega in Iskrinih tehničnih kvalitetah?
Že več kakor 15 let hodim skozi Jugoslavijo, odkar funkcionira avtocesta. Iz leta v leta vidim velikanski napredek gospodarstva, saj tovarne kar pred očmi rastejo iz tal. Iskra, ki jo poznam od blizu, pa je gotovo eno najboljših in najsposobnejših firm in tako je poznana po vsej Evropi. Kakor sem že rekel, so nam vaše podjetje priporočili, ko sem iskal najbope ponudnike na zahodnem tržišču. Kolikor morem presoditi, sem pač ekonomist in jurist, vendar tudi v tehničnih vprašanjih nisem laik, je Iskra močan tehnični in strokovni dejavnik znan po vsem svetu, zlasti v elektroindustriji v Sredozemlju.
F. Kotar
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO
Še nadalje vrhunska kvaliteta
TOZD Merilne naprave bodo tudi v okviru srednjeročnega programa razvoja zadižale svoje značilnosti specifičnega in zaokroženega inženiringa -lastni dosežki in „know-how“.
Za dosedanji razvoj TOZD Merilne naprave v sklopu Industrie za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko v Kranju je bilo značilno, da je TOZD postala specifična samoupravno organizirana delovna enota. Njihova naj večja vrednota je v tem, da so se razvile v specifični in zaokroženi inženiring, ki ga ne označuje toliko visoka raven znanstveno-tehničnega profila kot aplikacija sodobnih stro-kovnili dosežkov, oziroma neke vrste ,Jcnow-how“. To pa pomeni sposobnost realizacije „od začetka do konca" in zajema poleg raziskovalno-razvojnega dela kot njenega pogoja tudi vsa ostala področja strokovnih dejavnosti, ki so potrebna za zaključek katerekoli konkretne naloge.
srednjeročnega razvoja bodo posegale na področja procesne tehnike, merilne elektronike ter elementov za avtomatizacijo. Proizvodno dejavnost bodo razširili predvsem kvalitativno, kadrovsko zasedbo bodo okrepili ifi , strokovno še izpopolnili.
Predvidena rast proizvodnje p° planskih cenah bo 10 % letno, njena vrednost pa se bo v tem obdobju povečala za 50 % glede na 1. 1976.
Število zaposlenih se bo letno povečevalo za 4,4_%, pri čemer bo imel prednost visokostrokovni kader s posebnimi znanji.
Ocena tržnih možnosti s samoupravnim in družbenim planiranjem j kot osnovo narekuje, da v toku nje-1 nega procesa ugotovijo svoje razvojne
Tako sedanja programska dejavnost vse- možnosti za plansko obdobje, gled* j
na obstoječe in predvideno razmeij6 med ponudbo in povpraševanjem, tako za domače kot tuje kupce.
Izvoz njihove opreme poteka skladno in vzporedno s prodajo drugi11 TOZD, kjer se merilna in kontrolna oprema dopolnjujeta z ostalimi pr0' j grami. Še naprej bodo sodelovali _z zunanjimi strokovnimi institucijam1-še posebej s Fakulteto za elektronik0 v Ljubljani. Njihova posebna pozo1' nost v omenjenem obdobju pa b° veljala tudi izpopolnitvi infomiap cijskega sistema, tako v okviru Zr Iskra kot tudi delovne organizacije in TOZD.	y g g.
buje razvoj, konstrukcijo, projektiranje, izdelavo in vzdrževanje električnih, telekomunikacijskih, elektronskih in mehaničnih merilnih naprav ter instrumentov, kakor tudi proizvodnjo elementov in naprav za avtomatizacijo. Sestoji iz:
—	proizvodnje specifičnih naročil in regulacijske opreme za kontrolo v proizvodnih procesih ter eksploataciji,
—	proizvodnje kompleksne merilne in kontrolne opreme za potrebe umerjevalnih centrov (števce, ure, TDK, itd) s projektiranjem in vzdrževanjem,
—	specifične merilne opreme za potrebe telekomunikacij,
—	specialnih izvorov napetosti,
—	elementov in sestavnih delov za avtomatizacijo,
—	servisiranja merilne ter kontrolne opreme.
IZHODIŠČA SREDNJEROČNEGA NAČRTA RAZVOJA
Glavne smeri dejavnosti TOZD Merilne naprave v obdobju njenega
Urški praktikanti v Elektromotorjih, tretji od leve Matevž Šmid, ki je vodil posel okrog prodaje motorja za šivalne stroje.
pravita, da je Bližnji vzhod in Turčija kor posrednik eno najzanimivejših prodajnih področij v naši bližini.
Ob našem obisku v Elektromotorjih je bilo na praksi pet delavcev in uslužbencev Imeska. Vodil jih je komercialni direktor, ki je spotoma navezal stike tudi z Elektromehaniko, Kjer bi njihovo podjetje rado kupovalo male motoije za njihov gril (aparat za pečenje na žaru). Z njim je bil tudi projektant - elektroinženir, vodja montaže in dve delavki iz montaže. Zvedeli smo tudi za zanimiv zaplet ob odhodu na prakso. Žensk ni bilo mogoče dobiti. Možje v Turčiji so precej strožji od naših in starši ne pustijo deklet od doma. Vodstvo je imelo težave z dovoljenji za edini delavki. Komercialni direktor, ki je prakso organiziral, se je pošalil, da je moral
■■••■■•■•■■■a
KAKO S PREHRANO?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ijiti na ravni samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v smislu najbolj razumnih in ustreznih rešitev — tako za proizvajalca kot porabnika. Torej je treba napraviti le korak do ugotovitve, da tudi na področju prehrane potrebujemo učinkovite interesne skupnosti.
Skratka, s pomočjo sindikatov moramo uveljaviti delegatska razmerja tudi na tem področju. Uveljaviti moramo taka družbena merila, ki bodo poenotila celoten kompleks porabe dohodka v smislu prispevkov za osebno, skupno in splošno porabo. V tem okviru pa mora seveda vsak posameznik vedeti, koliko je odpadlo na posameznega porabnika v celotni družbeni menjavi dela.
Viktorija Bud kov ič — Rayyes
strokovnega sodelovanja na področju proizvodnje elektromotoijev.
Sicer pa je Turčija idealen partner na idealnem prostoru za mednarodno sodelovanje. Jugoslavija in Turčija že dolgo sodelujeta na različnih področjih. Ugodne politične razmere dajejo vse možnosti za najširšo izmenjavo na tržišču in strokovnem področju! Pa tudi sicer so Jugoslovani priljubljeni pri turškem ljudstvu, kar je poslom samo v prid.
Na drugi strani j)a je važno dejstvo, daje Turčija tehnično poslovni center in odskočna deska za bližnji vzhod. Že zaradi verskega momenta - smo muslimani, kakor ves Bližnji vzhod imamo vse pogoje za dobro sodelovanje in posredovanje proti vzhodu.
Pa tudi Iskra je zelo odprt partner, pripravljen na najširše sodelovanje.
Poleg tega ste soliden partner z visokimi tehničnimi kvalitetami. Kakor sem že omenil, smo z Iskro navezah stike že pred petimi leti. Dober spre-
Prednost
povezovanja
interesov
Kljub zelo široki zasnovi akcijskega programa komisije za idejnopolitično delo pri osnovni organizaciji ZSMS tovarne TEA in kljub številnim ugodnim rezultatom, pa mladi še vedno niso zadovoljni s tem, kar se dogaja na j njihovem področju dela. Še vedno je 1 premalo delavcev aktivno vključenihv družbena dogajanja, ki v tem čas0 zahtevajo angažiranost celotne druZ; be. Vzrok za tako stanje je moč iskati (Nadaljevanje na 4. stran1
Tudi zadnji katastrofalni potresnimi sunki z epicentrom v severni Italiji niso prizanesli Posočju. Nastala je nova škoda. Te dni so iz Iskra Commerce — marketing poslali na potresno področje 46 armaturnih mrež v vrednosti ca. 40.000 dinarjev, ki so jih s kamionom SAP brezplačno prepeljali v Posočje.
•••■■■■■■■■■■■■a■■■■■•■
Proizvodnja v avgustu 1976
Izpolnitev v 000 din
I-VIII/75	I—VIII/76	mesečne r.
TELEKOMUNIKACIJE
ELEMENTI
KONDENZATORJI
ŠIROKA POTROŠNJA
AVTOMATIKA
AVTOELEKTRIKA
EMO
SKUPAJ
ISKRA-COMMERCE INŠTITUT ZA PRODUKT. IN METROLOGIJO
SKUPAJ ZP ISKRA
1.125.904
321.069
61.800
407.147
487.041
263.105
240.993
1.402.232
297.741
80.273
389.606
540.779
276.597
219.192
139.584
30.751
16.715
45.117
55.494
27.757
29.007
2.907.059	3.206.420	344.425
53.261
10.781
59.467
13.284
7:455
1.642
2.971.101	3.279.171	353.522
			SO r~
• O«	>	1	> £
			1 V
E M- on V O C e c	t-i C/3 4—4 O CU C .	u> S l c	M H 8> e i
•o o o -a	•33	■Su	"8 M
100,6	65,0	94,2	124,5
71,4	50,4	79,6	92,7
101,1	72,4	102,5	129,9
72,0	44,0	68,6	95,7
82,6	56,3	90,5	111,5
72,0	44,2	80,7	105,1
75,1	51,1	80.9	91,0
85,0	55,7	86,2	110,3
107,5	62,6	100,3	111,7
91,7	68,1	94,3	123,2
85,4	55,8	86,4	110,4
DELEŽ SINDIKATA NAJ BO SE TVORNEJŠI
(Nadaljevanje s 1. strani)
kje in zakaj so se vozli naredih, j® bomo znali hitro in učinkovito raz-vo zijati.
V	zvezi s tem je koordinacij*1 odbor sindikata sprejel sklep, da vs° sindikalne konference delovnih org3' j nizacij in njen izvršni odbor predi3! gaj o po enega člana v komisijo P71 izvršnem odboru, zato da bi skup110 pregledali nerealizirane postavke skupščine lani, kot je sindikat z° enkrat zahteval prikaz o gibanju d°' hodka po strukturi delovne organiz3' ege. Poleg tega bi bilo potrebno izde' lati tudi sanacijske programe v zvezi nadaljnjim razvojem kritičnih DO, °z' TOZD za srednjeročno obdobje.
V	drugi točki dnevnega reda so 50 dotaknili še osnutka zakona o združ3 nem delu in razprav, ki so se o teti1 osnutku odvijale v vseh enotah Iskr°’ j skratka vprašanj samoupravne org ati1' ziranosti Iskre in njenih organizacij- .
Iz številnih predlogov, ki so p1 dani, je odsevala želja Iskre,da s svoj11 tvornimi pobudami prispeva svoj dele k delu republiške sindikalne kom0 renče. Brez rokavic so udeleženci raZ prave ugotovili, da so bili zbori delo nih ljudi ponekod res uspešni, v nek terih kolektivih, pa le formalni. S te tudi ni bila polno izvršena naloga, ^ jo povelja organizacijam zd niže neg . dela sindikat. Zato je srečanje v stolp niči izzvenelo v ugotovitvi, da je tre še in še osvetljevati, kakšne možno3 ponuja zakon delavcem in kako om zares sprejemajo, kajti samo na način bo sindikalno gibanje lah^j prispevalo k temu, da bomo doseg boljše samoupravno odločanje, ^ boljše ekonomske učinke, okrep TOZD
in kot celota uresničili P1* srednjeročnega razvoja.	111
Samoupravljanje kot druga fakulteta
„Ja, saj si dipl. ing., ampak zdaj vpisuješ drugo fakulteto!", mi je ob prevzemu dolžnosti dejal prejšnji predsednik delavskega sveta in s tem meril na šolo delavskega samoupravljanja. To je res. Toda, ne glede na to, ali jo bom naredil ali ne, menim, da se tudi tisti, ki štiri leta hodi na fakulteto le nekaj nauči! Še posebej, če bomo to fakulteto naredili skupaj!" Tako je v začetku našega nagovora povedal predsednik delavskega sveta dipl. ing. strojništva Jože Zaletel, sicer vodja proizvodnje v TOZD za izdelavo električnega ročnega orodja v Kranju. Dodal je, da je z družbenim delom začel v svoji temeljni organizaciji, kjer so me izvolili za delegata v TOZD ERO v delavski svet delovne organizacije Elektrome-hanika. Tod so mu nato zaupali odgovorno mesto predsednika, „Zdaj opravljam to nalogo že v drugem mandatnem obdobju," je še preden smo začeli z vprašanji, navrgel sobesednik in tako dal še eno osnovo za večjo utemeljenost svojih izkušenj in odgovorov.
Ali bi na začetku podali primerjavo ^ed delom delavskega sveta nekoč in danes, ko imamo delegatske odnose?
Seveda je razlika med delom delavnega sveta nekoč in danes velikanska. Delavsko samoupravljanje smo uvedli Pred 26. leti kot nov produkcijski Oclnos. Na prvih delavskih svetih v naši delovni organizaciji so reševali zgolj zelo konkretna vprašanja; kot so pripovedovali moji predhodniki, so se na teh sestankih pogovarjali tudi o tem, bodo kupili krpe za čiščenje stro-,ey. ali naj se odločijo za nakup tej enostavnejših osnovnih sredstev. Z ra$tjo naše delovne organizacije, novo tehnologijo in z rastjo našega znanja P3 se je naš družbenoekonomski odnos spreminjal. Vendar pa tudi tisti, so pri nas zaposleni že vseh 30 let Pfavijo, da takšnega razvoja niso Pričakovali, saj danes, z našim ^nioupravnim delovanjem in delegat-skimi odnosi dejansko rešujemo vsa Pomembnejša vprašanja v delovni 0r9anizaciji, vodimo politiko v njej in zadnji dve leti tudi izven nje, v širši ^užbeni skupnosti, kjer naši delegati aktivno sodelujejo.
Iskra je gotovo ena najbolj kompliciranih delovnih organizacij v državi, taka organiziranost zahteva, da 'farno izredno razvite samoupravne ?dnose. Tako razvite odnose pa 'famo lahko le zato, ker smo enak Poudarek posvečali razvijanju teh-n'ške znanosti in razvoju samo-uPravljanja. Mislim, da je danes naš s'stem samoupravljanja v naši delovni 0r9anizaciji — pa čeprav smo včasih deležni tudi kakšne kritike — tak, da bi bil lahko za vzgled, kakšen naj bo tek razvejan sistem — od TOZD preko delovne organizacije do sestavljene Organizacije združenega dela. Nova ^aliteta pa je novi zunanji delegatski s'stem, in tu se še večkrat lovimo, saj '■daj teče šele tretje leto odkar imamo delegate v družbeno-političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Zato razmišljamo, kako bi Oeš interni samoupravni sistem povedi z zunanjim. Doseči moramo, da .do ljudje v delovnih organizacijah v Pteresu naših delavcev in delovne ?rganizacije kot celote zastopali fterese tudi v širši družbeni skupno-kjer živimo, v interesni skupnosti. ^°rda smo tu naleteli na več težav ot delovne organizacije manjšega obsega. Povedati moram, da delujemo šestih občinah in 148 krajevnih skupnostih. Srečujemo se z različnimi Pfgrami, in interesi še posebej eJavno pa je, ker se problematika useva nazaj v našo delovno organi-ecijo zelo nesoč a sn o. Tako se dogaja, a isti problem, vendar iz različnih ^kupnosti prihaja pred delavski svet na oraj vsaki seji posebej, namesto, da 1 bil obravnavan za vse skupnosti eenkrat in enotno. Vse te probleme Osamo na nivoju delovne organi-vskladiti, saj menim, da naj bi e|avci imeli za isto delo povsod Peke možnosti za življenje in udej-sm°Van*e‘ kislim, da bi bilo v tej eri nujno rešiti problem sočasnoti d Programov, da ne bi programov iz c'n obravnavali v tako različnih ter-
Jože Zaletel, dipl ing.
minih. Sicer pa menim, da ni samo na naših plečih, da bo ta sistem bolje deloval, ampak se bomo morali v širši družbenopolitični skupnosti dogovoriti za usklajenost in enotnost teh delegatskih elementov.
Kako pa je rasla družbena zavest delavca, se razvijala in krepila? Koliko delavcev, menite, je doslej sodelovalo v organih upravljanja Iskre, saj mora biti število prav impozantno? !
Od 10.000 nas je čez 1000 v raznih samoupravnih organih. Za tridesetletno obdobje pa bi verjetno prišli do števila 20.000 — pri tem mislim na razna delegatska razmerja znotraj TOZD, oziroma še prej ekonomske enote, delovne organizacije in skupščine združenega podjetja ter navzven. Seveda pri tem dajem enako težo delegatom, ki delujejo v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih ali družbenopolitičnih skupnostih^ Sam sem premlad, zato zavest prejšnjih generacij ocenjujem po izkušnjah drugih. Menim, da smo tudi tu, pri delavčevi zavesti, naredili velik korak naprej, saj smo delavcu le uspeli povedati, da je delo združeno, da so sredstva družbena in da se pač moramo obnašati tako, kot da tale tovarna, pa če prav jo upravljamo, ni povsem naša, da je vsak dinar, ki ga ustvarimo naš, in da vsak dinar pač ustvarjamo zato, da ga bomo razdelili. Poseben velik napredek pa smo dosegli pri debatah na samoupravnih organih, v delavskih svetih... Od pikrih, nestrokovnih vprašanj smo prešli na vprašanja, ki so postala strokovno močna, zelo strokovna, tako da so celo naši vodilni delavci včasih presenečeni nad tem, kako so delegati seznanjeni s problematiko, o kateri včasih sploh komentirali niso, saj je pretežno tudi poznali niso.
Se pravi, da danes delavec natančno ve, zakaj se odloča!?
Gotovo! Vsaj tisti, ki se za razvoj zanimajo. Pri tem pa je, seveda, pomembna kontinuiteta informacij. Če delegat dobi le gradivo delavskega sveta, ki ga tudi prebere, za problematiko se pa sicer ne zanima, se lahko odloča le načelno; ne more se vključevati aktivno v razpravo. Če pa zasle-
duje razvoj, za kar ima možnost, saj naša glasila to možnost dajejo, se pa seve, lahko odloča veliko bolj z gotovostjo.
Informiranost je torej tu pomemben faktor. Mislim da pri tem ni toliko važno koliko dolga je informacija, bolj važno je, da je prilagojena naši srednji izobrazbi in da vsebinsko ni osiromašena. Mislim, da smo tudi na tem področju dosegli napredek. Zato postajajo debate na delavskih svetih resnično zanimive. Vendar je še vedno nekaj delegatov, ki pa niso pripravljeni. Toda — vsaka mandatna doba traja dve leti in za vsakogar v tem obdobju le pride njegov dan. To mislim v tem smislu, ker se nekateri pač bolj zanimajo za obravnave o denarju, gradnji objektov ali zaključnih računih — drugi pa se oglašajo redno in zanje se vidi, da so o celotni dejavnosti informirani. Včasih kritiziramo zbore delavcev, češ da se delavci premalo vključujejo v razpravo. Mogoče bi bilo le dobro, če bi pred zborom delavcev pripravili skrajšan in delavčevi izobrazbi primeren tekst o problematiki, ki jo tak zbor obravnava. Če tega ne storimo, pač ne moremo pričakovati, da bi se aktivno vključevali v razpravo, saj velikokrat še strokovnjak o obravnavanem področju ne upa spregovoriti, če stvari ne pozna. Zato vedno, kadar vidim, da delavci ne reagirajo na določeno temo, če ne poslušajo, če se ne vključujejo v razpravo, iščem vzrok v pomanjkanju informacije, pri izhodišču, ne pri delavcih. Res zanimiva pa postane debata vedno, kadar je govora o novi tehnologiji, o razvoju, delovne organizacije, o TOZD’ Vaša tovarna se strokovno izredno hitro razvija. Ali je to zato, ker ljudje vedo, da bo, če se tovarna hitreje razvija, če ima moderne programe, tudi njihov kos kruha večji? In še, kaj menite, da je odločilno vplivalo na to, da so se ljudje prav v vašem, kranjskem bazenu, tako hitro prilagodili inventivnim potrebam, saj vemo, da je začetni korak vselej težak? Verjetno je odločilno vplivalo to, da smo mi velik poudarek dajali vsem trem kategorijam izobraževanja — izobraževanju ob delu, za delo in z delom. Tu je naše kadrovsko delovanje odigralo pomembno vlogo. Mišljenje se zamenja, če se človek izobražuje. Več ko veš o razvoju znanosti, o naši družbi, lažje se boš v svoji sredini znašel, lažje se opredeliš za pametno politiko.
Samoupravljanje je prav to, da vsak vidi sebe kot ustvarjalca in kot tistega, ki o vsem odloča. Korak k osveščenosti smo naredili zaradi pravilne motivacije ljudi. Nov zakon zelo poudarja nove družbenoekonomske odnose, to da si krojimo svoje življenje v TOZD in izven nje sami, to pa zahteva še bolj odločnega delegata, kot češe odločaš le o svojem delovnem mestu. Poleg svojega dela moraš zastopati še integralni del družbe. To je pa včasih težko, — saj pravimo Gorenjci, — včasih človek ne vidi niti preko svojega plota. Biti TOZD je pač več kot skrbeti le za materialne probleme. To spet pomeni, da je treba menjati mišljenje ljudi, dvigniti njihovo zavest. To pa seveda lahko naredi le premik navzgor v kadrovski strukturi, to pomeni bogatitev z znanjem; nekaj tega nam prinaša tudi naša nova tehnika. Vem, da se o tem ne motim, saj to konkretno opazujem. Delegat, ki veliko bere, se zanima za moderno tehnologijo, se nujno zanima tudi za samoupravljanje in zato bolje odloča.
V teh tridesetih letih je bil torej skoraj vsak naš delavec — predvsem tisti, ki so v tovarni že več kot 20 let v eni ali drugi obliki delegat neke sredine. Nekaj je bilo seveda tudi takih, ki so se tega bali zaradi odgovornosti, toda vsak je imel priložnost, da se vključi v samoupravljanje. Končno pa upravljamo vsi tudi na zborih delovnih ljudi in tedaj rešujemo najbolj ključne probleme. Za konec bi morda dejal še to: kljub temu, da so včasih izrečene tudi kritike na račun kakšne odločitve, pa moram reči, da je v Elektromehanikr sodelovanje med samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in vodilnimi delavci vzorno in da prav to, da samouprav Ij a Ici nismo prepuščeni samim sebi, ampak da vselq najdemo podporo, vse to pripomore, da smo ta korak naredili tako dobro. Vse pa je seveda odvisno od delegatov: sistem je dobro razdelan, kako pa ga peljemo, to je pa odvisno od nas samih.
Lani smo imeli leto žensk. Kako je z vključitvijo žensk v samoupravne organe? Kakšen je odstotek žensk, ki so aktivne samoupravljalke?
Zanimivo vprašanje, ki si ga večkrat tudi sami zastavljamo. Predvsem ob kadrovanju se naše družbenopo-
Iskraši na poti na prireditveni prostor ob proslavi 40-letnice tekstilne stavke.
litične organizacije potrudijo, da predlagajo čim več žensk v samoupravne organe. Moram pa reči, da so ženske aktivne predvsem v tistih samoupravnih organih, kjer se obravnavajo problemi, ki so bližji delovnim mestom; aktivne so tudi v tistih interesnih skupnostih, kot je npr. zdravstvo, otroško varstvo, kjer vidijo sebe. Čim višje pa gremo, tem težje se odločajo za sprejemanje funkcij, čeprav je res tudi tu viden napredek, saj so ženske že prisotne v vseh samoupravnih organih.
Z ozirom na to, da smo mlada delovna organizacija, in da so tudi naša dekleta in žene še dovolj mlade, pa
smatram, da se bo to v določenem trenutku prelomilo. Vendar pa moramo vzporedno urediti vse potrebno — od otroškega varstva do celodnevne šole. Z našo delavko bi se morali ukvarjati od samega začetka, od šolanja preko delovnega mesta. Iz šole naj bi samoupravlja Ika prišla kot samoupravljalka brez prakse in bi že tu začela aktivno delovati. Težko je namreč računati, da se bo nekdo v tej smeri izobraževal pozneje na delovnem mestu, ko ima polno dela doma in v službi, poleg tega pa se ponavadi zaradi premale izobrazbe in tudi nepoznavanja dela samega, bojijo pristopiti k še enemu delovanju več.	Mara Ovsenik
TOZD TI0 iz Industrije za avtomatiko v »Verigo«
Delovni kolektiv TOZD Tovarna industrijske opreme v Lescah, v zadnjem obdobju ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Industrije za avtomatiko, je po temeljitih razpravah in preučevanju svojega položaja, na referendumu, dne 5. julija t. 1. izglasoval 84,4 % odločitev za izstop iz Iskre, t. j. iz Industrije za avtomatiko in za priključitev k Tovarni verig v Lescah.
V ta odločilen korak, ki so mu sicer dolgo skušali izogniti, so jih prisilili tehtni razlogi in o le-teh spregovorimo nekaj več, v pojasnilo in tudi v odgovor na vprašanje: zakaj odločitev za izstop iz ZP Iskra.
Že od samega vstopa v Iskro vemo, da delovni kolektiv Tovarne industrijske opreme v Lescah pestijo nekateri problemi, med katerimi so prav gotovo najhujši problem pretesni, izredno slabi, pravzaprav neustrezni delovni prostori, povrhu locirani še tam, kjer je v perspektivi zagotovljena lokacija za razvijajoči se turizem na tem področju.
Neustrezni delovni prostori prav gotovo ne dopuščajo večje in sodobnejše proizvodnje in ker se razmere v tovarni v tem pogledu, kljub večkratnim opozorilom raznih inšpekcij, doslej niso prav nič izbopale, nič čudnega, če je s strani republiške inšpekcije za delo slednjič prišla neovrgljiva in dokončna odločba, da mora proizvodnja tovarne TIO na sedanji lokaciji prenehati z 31. decembrom 1976.
Na področju fluidike se v zadnjem času pojavlja vse močnejša konkurenca v Jugoslaviji, kar tudi terja hitro in učinkovito ekspanzijo te dejavnosti TOZD TIO, če noče zaostati in s tem zamuditi priložnosti za uveljavitev na trgu.
Že ti dve dejstvi postavljata pred TOZD TIO dovolj zahtevno in težko nalogo: treba je investicijskih vlaganj in sicer v ustrezne proizvodne prostore na novi lokaciji v industrijski coni, v sodobnejšo tehnologijo in modernizacijo proizvodnje, nadalje pa tudi v razširitev asortimana izdelkov, saj vemo, da je tovarna doslej v pretežni meri obvladala področje pnevmatike, v manjši meri pa področje hidravlike.
ISKRA-AVTOMATIKA
Delež - koloni solidarnosti
V Breginjskem kotu so vasi Breginj, Pod bela in Sedlo z izjemo nekaj stavb v celoti porušene. Večje število že prej močno poškodovanih stavb je porušenih tudi v drugih naseljih v gornjem Posočju. Vsa Slovenija se je odzvala pozivu pomoči, ki so jo delovne organizacije, in posamezniki namenili po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju. Med njimi je bila tudi TOZD električni aparati in releji TELA. Po predhodnem posvetu z Občinskim štabom za civilno zaščito je konferenca osnovnih organizacij sindikata TOZD TELA sprejela sklep, da se nemudoma odpelje na ogroženo območje dve prikolici, ki sta drugi dan po potresu že nudili začasno streho prizadetim družinam. Špela Murovec
Potrebe za takšno industrijsko vlaganje so velike in resne, vsekakor pa takšna investicija daleč presega ekonomske možnosti te temeljne organizacije. TOZD TIO je seveda iskala možnosti v okviru Industrije za avtomatiko in v združenem podjetju, da bi nekako zbrala toliko sredstev, da bi lahko zagotovila obvezen lastni delež za pridobitev potrebnega investicijskega kredita. Žal pa tudi položaj ostalih TOZD v Industriji za avtomatiko, niti v okviru ZP Iskra ni omogočil združevanje sredstev v obsegu, kakršen je potreben TOZD TIO.
Pri iskanju najbolj ustrezne rešitve za TOZD TIO so ves čas aktivno sodelovale tudi družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljica.
Med iskanjem najboljše rešitve v okviru občine Radovljica se je kot neugodnejša slednjič pokazala v priključitvi tovarne industrijske opreme k tovarni verig v Lescah.
V TOZD TIO menijo, da jim ponujene možnosti s strani Tovarne verig nudijo ne boljšo perspektivo glede na to, da bodo svojo proizvodnjo lahko preselili v večje in ustreznejše proizvodne prostore, da jim zagotavljeo potrebna obratna sredstva in neke razpoložljivih strokovnih kadrov. Spričo končno takega razpleta položaja TOZD TIO Lesce v ostalih temeljnih organizacij ali Industrije za avtomatiko, niti v okviru ZP Iskra ni vzroka, da bi ovirali odločitev kolektiva TOZD TIO za izstop iz Iskrine skupnosti in za njeno vključitev v Tovarno verig.
Tako kot je TOZD TIO v času svojega sodelovanja v Industriji za avtomatiko plodno sodelovala in so strokovne službe industrije v njeno zadovoljstvo dobro opravile vrsto pomembnih nalog, ni misliti, da bi bili za izstop TOZD TIO iz Iskre vzrok problemi pri delu in tekočem poslovanju, pač pa edino vprašanje nadaljnje perspektive kolektiva, čigar bodočnost, kot smo ugotovili, je nujno navezana na zajetno investicijo, za katero pa ni mogla zagotoviti ustreznega lastnega deleža.
Glede na to že teče normalen in zakonit postopek za njeno izločitev iz Industrije za avtomatiko in iz ZP Iskra, vzporedno pa tudi urejanje vseh obveznosti tako, da se bo kolektiv tovarne industrijske opreme z 31. decembrom 1976 lahko nonnalno vključil v Tovarno verig v Lescah.
J.C.
Z 8. SEJE SEKRETARIATA KK ZSMS ZP ISKRA
Skifa za kadre ena izmed
ISKRA-AVTOMATIKA
osrednjih nalog
Po krajšem zatišju, ki mu je botrovalo počitniško razpoloženje, so se mladi ZP Iskra spet z vso resnostjo lotili nalog, kijih čakajo. Na 8. redni seji, kije bila8. 9. sonajprd pregledovali dejavnost po branžah, iz razprave je bilo razvidno, da delo po branžah ni bilo koordinirano tako, kot smo si želeli. Poleg tega pa imajo v nekaterih branžah težave tudi z nekaterimi osnovnimi organizacijami, ki sploh niso zaživele.
Ker je po rokovniku dela KK potrebno do 20. oktobra izpeljati konference po vseh 00, so mladi na tej seji izdelali plan obiskov po branžah, ki jim bo prisostvoval tudi predsednik KK ZSMS ZP Iskra (od 1. 8. dalje profesionalni sodelavec za mladino ZP Iskra), da bi se v predkonferenčnem obdobju pogovorili kako odpraviti težave, ki motijo kontinuirano delo.
Sestanki po branžah bodo po naslednjem razporedu: 10. 9. Avtoelek-trika, 13. 9. Atoma tika, 20. 9. Široka potrošrrja, 21. 9. EMO, 23. 9. Elektro-mehanika, poudariti pa je potrebno, da se večina osnovnih organizacij srečuje s kadrovsko problematiko, kar jasno kaže na to, da mora skrb za vzgojo dobrih kadrov postati ena iz naših osrednjih nalog bodočega dela.
Predsednik KK je nato zaprosil člane sekretariata, d a v svojih osnovnih organizacijah pregledajo aktivnost članov in zberejo predloge za novega sekretajja KK, ki ga bodo po predhodni verifikaciji po vseh 00 potrdili na konferenci KK, ki bo predvidoma 15. decembra.
Člani sekretariata so nato pregledali poročilo o poslovanju ZP Iskra v I. polletju in izrazili zaskrbljenost nad danimi podatki. Zato sekretariat predlaga, da je potrebno dosledno izvajati
sanacijske programe, pri čemer je potrebno sproti na vseli ravneh ugotavljati in odpravljati slabosti.
Na seji je tekla beseda tudi o sode-lovanj.u s Koroškimi Slovenci. Miloš Pavlica je seznanil člane sekretariata z oblikami sodelovanja IC s Koroškimi Slovenci, ki ga uspešno vodi Danijel Burnik. Sekretariat je sklenil organizirati seminarja za Koroške Slovence v sodelovanju z RK ZSMS in o ustanovitvi štipendijskega sklada za štipendiranje abiturientov slovenske gimnazije v Celovcu.
Predsednik je zato zadolžil člane sekretariata, da v svojih organizacijah pregledajo možnosti za dodelitev teh štipendij.
K splošnemu stabilizacijskemu prizadevanju so mladi sklenili dati še en prispevek in v ta namen nameravajo izvesti anketo, ki bi zajela področje inovacij. Anketiran bi bil vsak član TOZD ZP Iskra. Zbrani podatki ankete naj bi pokazali na vrsto drobnih sprememb, ki jih delovni človek zazna na delovnem mestu, pa jih zaradi vrste vzrokov ne posreduje naprej, ti mali predlogi pa lahko pomenijo prihranjen marsikateri dinar. Anketo bi izpeljavah dvakrat letno.
Člani sekretariata so sprejeli tudi sklep o organizaciji internih delovnih brigad, ki naj bi pripomogle k povečanju osnov za razvoj delavskega turizma. Zato je potrebno že v januarju leta 1977 izpeljati potrditev številčne udeležbe mladih iz posamezne TOZD, imensko pa bi brigadirje določili pred odhodom na delovne akcije.
Ker bodo te akcije vezane na večje število mladih iz TOZD, je sekretar sprejel sklep, da mladi ZP Iskra v letu 1977 ne bodo sodelovali na drugih delovnih akcijah, o čemer se bomo pogovorili tudi z RK ZSMS.
Marina Glavan
Srečen dan za sedemnajst družh
Devetega septembra je bila v prostorih sejne sobe TOZD TELA, Ljubljana, Savska cesta 3, slovesna predaja ključev novih dmžinškili stanovanj sedemnajstim delavcem delovne orga-
le-tega, kar mu bo delovna organizacija s 3,5 % obrestno mero po petih letih vrnila.
Po predaji ključev je Viktor Korošec, direktor TOZD TELA zbranim spregovoril nekaj besed o tem, kako pomemben je ta dogodek tako
Strokovnjaki elektrogospodarstva
V sredo zjutraj, takoj ko so prišli z brniškega letališča, so jih sprejeli v stolpnici PPG naši vodilni delavci na čelu z namestnikom generalnega direktorja Antonom Stipaničem. Po uvodnih besedah in splošni informaciji o naši združeni Iskri so prešli takoj na tehniško plat pogovorov. Naši stor-(Nadaljevanje na 5. strani)
iz Srbije pri nas
Minuli teden je bila pri nas tri dni na obisku 15-članska skupina stro-kovnjakov-inženiijev, ki je zadolžena za izbiro koncepta in izgradnjo dispe-čerskih centrov elektroenergetskega sistema v republiki Srbiji.
Direktor TOZD TELA Viktor Korošec enemu izmed srečnikov izroča ključe novega stanovanja.
nizacije Iskra-Avtomatika:	pet-
najstim iz TOZD TELA in dvema iz TOZD SVN.
Stanovanja so dobili: Jože Habula,
Franjo Herman, Milan Brulc, Janez Slabanja, Ivan Podgoršek, Lado Zupan, Vera Pugelj, Boris Kuštrin,
Leopold Lovše, Marija Povirk, Marija Plemeniti, Brigita J usič, Vlado Vizjak,
Živka Bobič in Asim Begovič iz TOZD TELA in Milena Pintar ter Srečo Mavsar iz TOZD SVN.
Za nakup dvo ter dvo in polsobnih stanovanj v soseski BS-3 v Stožicah je bila sklenjena kupna pogodba med delovno organizacijo in Fondom, oz. njegovim pravnim naslednikom Stan-investom. Gradila pa sta jih Gradbeni podjetji Tehnika in Pionir.
Pristojni organ upravljanja v delovni organizaciji je na podlagi prošenj in dokazov prosilcev o težkih stanovanj škili pogojih, že 1973 leta določil prioritetno listo sedemnajstih prosilcev.
Vrednost enega kv. m nove stanovanjske površine je 6.860 dinaijev, kar znese za eno stanovanje cca 400.000 dinaijev. Celotna površina vseh stanovanj pa znaša skoraj 1000 kv. m v vrednosti 6.768.000 dinarjev.
Od tega sta TOZD TELA in TOZD SVN prispevali kot lastno udeležbo 1,283-000 dinaijev, za razliko pa smo se prijavili na dva natečaja, ki sta jih razpisala Zbor varčevalcev pri Ljubljanski banki, oz. Stanovanjska skupnost Ljubljanskih občin.
zanje same, .kot za delovno organizacijo in družbo v celoti, ki stremi za tem, da vsem delovnim ljudem zagotovi čimbolj ugodne življenjske pogo-
In kaj menijo o tem novi stanovalci soseske BS—3?
Brigita J usič: „Menim, daje to sreča, ki se jo ne da popisati z besedami. “
Ivan Podgoršek: „Zelo, zelo sem zadovoljen in obenem želim vsem, ki bomo stanovali skupaj v novih stanovanjih, da bi se dobro razumeh."
Marija Plemeniti: »Presrečna sem in še vedno ne morem veijeti, daje to res.“
Leopold Lovše: »Uresničila se mi je davna želja."
Vlado Vizjak: »Tri leta sem čakal na stanovanje, sedaj bo vse dmgače, lepše."
Asim Begovič: »Enajst let sem v tovarni, tri leta sem čakal, živel v baraki, sedaj pa, kaj bi govoril, srečen sem."
Tega, da so se vsi brez izjeme spomnili tudi na delovno organizacijo in se ji zahvalili za njeno skrb in pomoč) ki so je bili deležni na tako human način, ve ij etn o ni potrebno posebej poudariti.	Špela Murovec
Zgoraj in spodaj: stanovanja včeraj in danes.. .
Na osnovi rezultata natečajev nam je Ljubljanska banka odobrila posojilo v višini 5.485.000 dinaijev navračal-
-vt*,v	f  	\ I y	n0 dobo petnajstih let in 3,5%
Obrestno mero. Vsak, ki je dobil , Ir .	Jlllp*	jPUfa	stanovanje je v obliki lastne udeležbe
Tridnevne strokovne razgovore je začel namestnik generalnega direktorja ZP -	morai plačati 10 % nabavno vrednost
Anton S tipa n ič.	__________________________________
PREDNOST POVEZOVANJA j TEDEN P0ŽARNE VARNOSTI INTERESOV
v
(Nadaljevanje z 2. strani) v pomanjkljivem idejnopolitičnem izobraževanju vsega članstva v osnovni organizaciji, pa čeprav je njihovo osnovno delo predstavljalo izobraževanje, kjer so poskušali uveljaviti načela množičnosti in tako preseči prejšnje dokaj ozko izobraževanje vodilnih struktur v osnovni organizaciji. Organizirali so dve predavanji, ki pa na žalost nista preveč uspeli, saj je bilo prisotnih premalo mladih. Kljub temu pa so pokazali dober namen. Teh predavanj niso organi-zirali samo v svojem okvim, ampak za več osnovnih organizacij skupaj. To pa je zelo pozitiven korak. Stike z drugimi idejno-političnimi komisijami so navezah mimo koordinacijskega sveta, saj takrat omenjene komisije pri njih sploh ni bilo. To pa je dokaz za povezovanje interesov in enotnega medsebojnega dela osnovnih organizacij. Tudi v letošnjem letu si bo komisija prizadevala za čim večje povezovanje interesov med osnovnimi organizacijami tako v ZSMS kakor tudi za skupno delo z osnovno organizacijo ZK.	Miro Erzin
Naši gasilci bolj aktivno
Ob tednu požarne varnosti, ki bo v Sloveniji od 26. septembra d o 2. oktobra, bodo tudi člani Industrijskega gasilskega društva Iskre — Elektro-mehanike bolj aktivni kot sicer. Pripravili bodo štiri gasilske vaje, dve bodo imeli v obratih v Savski loki, ostali dve pa v TOZD ATC na Labo-rah in v TOZD Stikala.
V torek, 21. septembra je bila v livarni in bivšem prevzemu posebna nočna vaja naših prostovoljnih gasilcev, s katero bodo ocenili pripravljenost članov IGD Iskre—Elektro-mehanike za gašenje požarov, reševanje ljudi in družbenega premoženja. O tej vaji bomo obširneje poročali v prihodnji številki.	Alojz. Boc
..... —:::.......:.......
Oasilci Elektromchanike bodo z rednimi vajami še izpolnili svoje gasilsko znanje in budnost.
ISKRA -
Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
TOZD-inženiringi, Ljubljana, n. sub. o.
LJUBLJANA, Kotnikova 6
vabi
k sodelovanju
DIPL. INŽENIRJA GRADBENIŠTVA
ELEKTROTEHNIKA ali EKONOMSKEGA TEHNIKA VARNOSTNEGA INŽENIRJA
Pod L — Izdelava investicijskih elaboratov za adaptacije in nove gradbene objekte, zbiranje potrebne dokumentacije, nadzor nad izvajanjem gradbenih del.
Pogoj: 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 2 — Izdelava planov operativnega izvajanja objektov. Zasledovanje realizacije po planih. Analiza izvajanja.
Pogoj: 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 3. Vodenje predpisanih evidenc, analiza pogojevdela, oblikovanje pravilnikov s področja varnosti pri delu.
Pogoj: 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela.
Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge z navedbo področja, na katerem želijo delati, do 2. 10. 1976 na naslov: ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD- INŽENIRINGI, Splošno področje, Ljubljana, Kotnikova 6.
VTISI Z JESENSKEGA ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Splošni ali specialiarani velesejmi
?
■
Uspel Iskrin nastop na mednarodnem zagrebškem velesejmu. Poudarek je bil dan izdelkom široke potrošnje. Opaziti je, da se večina Iskrinih delovnih organizacij bolj zavzema za sodelovanje na specializiranih sejmih.
V Zagrebu so v nedeljo, 19. septembra, zaprli letošnji mednarodni Jesenski velesejem — največjo tovrstno sejemsko prireditev v naši državi. Kot smo že poročali, se je na njem predstavilo tudi naše združeno podjetje.
kar potrjujejo tudi izjave naših poslovnih partnerjev.“
Podobna mnenja kot direktor Medič je tudi pomočnik direktoija temeljne organizacije Domači trg na Iskra Commerce Jože C var. Poudaril
na vrat na nos vriniti še stojnice z nekaj svojih izdelkov.
Komercialni direktor delovne organizacije Široka potrošnja Franc Anžič pa je med pogovorom opozoril zlasti na velik pomen sodelovanja na tovrstnih prireditvah ter pri tem omenil zlasti stik s poslovnimi partnerji, torej trgovskimi liišami, kot tudi s konkurenco.
Beseda je nanesla tudi na oblikovno plat naše rastave, ki jo je direktor Anžič izredno pohvalil, ter dejal naslednje: „Glede oblikovanja razstav smo gotovo v veliki prednosti pred drugimi jugoslovanskimi proizvajalci naše branže, toda, roko na srce, še dosti nam manjka pri organizaciji samega nastopa. Prepričan sem, da bi morala Iskra, s tem mislim Iskra kot
Podobno kot v minulih letih, smo raz- je, da je jesenski zagrebški velesejem celota, končno le kupiti video-recor-
stavljali v dvorani 8, EMO in Zmaj pa sta svoj proizvodni program pred-
poleg specializiranih sejmov, pravzaprav edina prireditev, na kateri je
izdelke splošne rabe je bilo na zagrebškem velesejmu to pot na naši stojnici dovolj vsakovrstnih prospektov.
stavila v dvorani 6 zagrebškega velesejma.
Iskrin razstavni prostor — brez PMO in Zmaja — je meril približno oOO kvadratnih metrov, uredila pa ga
sejemska služba področja za marke-Ing- Oblikovalci Iskrine razstave so se odločili predvsem za predstavitev izdelkov široke.potrošnje, kar je zaraz-dko od specializiranih sejmov tudi eden izmed namenov mednarodnega Jesenskega zagrebškega velesejma. Kot Je znano, imajo teh specializiranih sejmov v Jugoslaviji vsako leto 5, ^ključno tudi sejem elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ge-ta je za Iskro kot celoto gotovo najpomembnejši, zato so bile priprave, Pa tudi sam nastop na zagrebškem Velesejmu delno podrejene prav Plemu.
, 0 vtisih z velesejma, seveda o tem, ako se je Iskri uspelo predstaviti poslovnim partnerjem in drugim obisko-valcem, smo se pogovarjali z Iskrinimi vodilnimi delavci ter našimi poslov-n|mi partnerji in drugimi obiskovalci.
»Zadovoljen nastopom in
p1 ce,“ je poudaril glavni direktor Iskra ommerce lija Medič, „moti pa me eenoten nastop. Zagrebški velesejem J Mod drugim pokazal, da je jugo-ovansko tržišče začelo oživljati, kar te Porok, da se bo trgovinski promet v zadnjih letošnjih mesecih precej -večal. Odločitev oblikovalcev sej-a> da predstavijo program široke l^trošnje je bila vsekakor pravilna,
sodelovanje Iskrinih delovnih organizacij ekonomsko upravičeno. Glede same oblikovnosti je poudaril, da je razporeditev naše stojnice izredno uspela, aa je razstava pregledna, da pa
der, s pomočjo katerega bi lahko na svojih razstavljenih televizijskih sprejemnikih s propagandnimi filmi prikazali naš proizvodni program, in to proizvodni program celotne Iskre in ne le tovarne televizijskih sprejemnikov. Poleg tega bi morali na velesejmu prikazati delovanje naših izdelkov, kot na primer sesalnikov, ne pa prepustiti obiskovalcem, da sami, ali pa tudi ne, na prospektih poiščejo podatke o določenem izdelku.“
Razstavljena električna ročna orodja so med obiskovalci vzbudila gotovo največ zanimanja. Direktor prodaje temeljne organizacije ERO v kranjski elektromehaniki Viktor Zupančič poudaija, da je sodelovanje na zagrebškem velesejmu pomembno za njihovo TOZD, in to tako na področju, tako imenovanih hoby orodij, kot industrijskega programa.
»Prav pri hoby orodjih je izredno pomembno to, da se širok krog kupcev seznani z njihovim delovanjem, hkrati pa se mi kot proizvajalci lahko seznanimo s pripombami, idejami in željami naših potencialnih kupcev. Pri industrijskem programu je pomembno to, da nas na zagrebškem jesenskem velesejmu obiščejo vsi naši pogodbeni kupci ter na pogovorih rešujemo tekočo problematiko,“ je poudaril sogovornik.
Kot že rečeno, pa zagrebški velesejem ni enako pomemben za vse Iskrine delovne organizacije. Za industrijo elementov zabavne elektronike
sem z Iskrinim z obiskom naše stoj-
Pretirano „prazni“ prostori naši stojnici niso bili v prid.
jo morda kvari le premajhen in deloma tudi zastarel prostor za komercialne pogovore. Nekaj problemov je bilo le ob sami otvoritvi razstave in prvi dan po otvoritvi, ko so nekatere delovne organizacije skušale
*<°lna in analogna merilna tehnika je bila skrbno izbrana, žal pa za obisko-Ce Nekoliko skrita za komercialnim prostorom.
je na primer sejem elektronike v Ljubljani dosti pomembnejši kot pa zagrebški velesejem. Komercialni direktor te delovne organizacije Igor Pompe je povedal tole: »Nismo zadovoljni z razstavo, ker je bilo vse premalo sodelovanja med področjem za marketing in IEZE pri oblikovanju našega razstavnega prostora. O samem sejmu pa bi dejal, da za našo delovno organizacijo ta prireditev še zdaleč ni tako pomembna kot sejem elektronike v Ljubljani, kjer nas obiščejo vsi naši kupci. No, v Zagrebu smo prisotni pač zaradi celovitega prikaza ZP Iskra. Tisti, ki se zanima za naš proizvodni program, bo prišel na tradicionalni sejem elektronike v Ljubljani,ki je, kot je znano, v začetku oktobra vsako leto, in si bo lahko na enem mestu ogledal izdelke vseh jugoslovanskih proizvajalcev elementov ter elektronskih naprav in sklopov. Seveda takrat ne manjka tudi tujih firm."
Po besedah komercialnega direktorja delovne organizacije Avtoelek-trika Ludvika Jelinčiča so razstavljalci njihove branže prišli na zagrebški velesejem zlasti z namenom, da se sestanejo s pogodbeno trgovsko mrežo. To' jim je docela uspelo, saj so rezultati pogovorov pokazali na ponovno oživitev prodaje avtoelektričnih izdelkov. Zato v delovni organizaciji Avto-clektrika upravičeno računajo, da
bodo izpolnili letošnje planske obveznosti.
Vidno mesto so na našem sejemskem prostoru zavzeli tudi izdelki Industrije kondenzatoijev iz Semiča. Predstavnik te delovne organizacije Oto Vozlič je povedal naslednje: »Naš namen je bil prikazati razen standardnega tudi razšiijeni program proizvodnje. Razstavili smo praktično vse, šibko in jakotočne kondenzatoije, s posebnim poudarkom na konden-zatoijih in filtrih za odpravo radio-frek venčnih motenj. Kot vidite, razstavljamo tudi napravo lastne konstrukcije za izdelovanje poliesterskih kondenzatorjev."
Kot že rečeno, smo se pogovarjali tudi s številnimi Iskrinimi poslovnimi partnerji in drugimi obiskovalci. Večina jih je bila mnenja, da je Iskrin razstavni prostor vzgledno pripravljen, nekateri pa so opazili tudi kakšno pomanjkljivost, ki pa splošne ocene našega nastopa na jesenskem zagrebškem velesejmu ne bi smela zmanjšati, ta ocena paje po mnenju večine izredno ugodna. Ta ocena velja seveda za večji del Iskrinih razstavljalcev, ki so enotno sodelovali na istem razstavnem prostoru, medtem ko sta EMO in Zmaj razstavljala drugod.
Lado D robe ž
Najnovejši instrument Mimimer 1 - izdelek TOZD Instrumenti v Otočah.
Novi izdelki Iskre na velesejmu
Program optičnih naprav na osnovi kooperacije Zeiss-Iskra-Vega
Videotop, grafoskop A4, diagraf, diaprojektor Liesegang-Vega A-30, A-30-S, izvedbe diaprojektorja Liese-gang Vega-A-33, A-33-S, diaprojektor Liesegang-Vega A-60, episkop A4, EPI-650, mikročitalec DL 5,2,mikroskop C, binokulami in monokularni daljnogledi in šolski optični kompleti.
Merilni instrumenti
Nastavljivi transformatorji in avto-transformatorji, regulacijski transformatorji, laboratorijski drsni upori, laboratorijski megaohmmeter, prenosni merilnik izolacije 2025, RC generator MA 3603, pH-meter MA 5703, prenosni pH-meter MA 5721, kolorimeter MA 9503, univerzalni indikator Minimer 1, merilni pretvornik Unimer 11 do 30, naprava za merjenje M 1054, enosnerna naprava za napajanje M 3021, stabilizacijski laboratorijski usmernik MA 4103, stabilizacijski laboratorijski usmernik MA 4153.
Avtomatika in vrtalni stroji
Električni pastir Kekec in električni vrtalni stroj VV 1431.
Merilne naprave — oprema za telefonijo
Kontrolnik številčnika NT 107, naprava za preizkušanje izolacijskih upornosti NL 0033, mostiček tolerance NE 111, stabilizacijski usmernik NE 137, stabilizacijski usmernik NE 133, merilnik telefonskega prometa NT 201, servisni merilnik ATA-Nt 122, Avtomatski oddajnik NT 0701.
Naprave za umerjanje števcev
Naprava za ugotavljanje izolacijske moči ND 0270, stojala za umerjanje števcev energije ND 0063 in ND 0024, trifazna stabilizacijska naprava NL 0296, enofazna naprava za umerjanje števcev ND 141.
Merilne naprave — elementi za avtomatizacijo
Dvofazni servomotorji, majhni asinhroni motorji, majhni sinhroni motorji, tahogeneratorji, motorgene-ratorji, resolvetji, sinhroji, kompleti univerzalnih servo plošč, reduktorji UR i 20 UR, tahometri, linearni dife-rantni transfonnatorji, servo mehanizmi, pokazatelji položaja ladijskega krmila, pokazatelji globine sidra in pokazatelji ravni tekočine.
Del strokovnjakov - inženirjev srbskega elektrogospodarstva, ki so bili minuli teden na obisku pri nas.
(Nadaljevanje s 4. strani)
kovnjaki so namreč goste seznanili s celotno panogo avtonratike, ki pride neposredno ali posredno v poštev pri izgradnji elektroenergetskih sistemov. Strokovni pogovori so zapolnili celotni prvi dan obiska.
Ob koncu razgovorov prvega a ne so si obiskovalci zaželeli ogledati konkreten primer z zasnovo, koordinacijo in praktičnimi rešitvami pri avtomatizaciji prenosa in distribucije električne energije. Zato so se odpeljali naslednji dan v Maribor, kjer so pregledali študijo, ki jo je izdelal inženiring za energetiko Iskre skupno
s strokovnjaki Dravskih elektrarn v Mariboru. To študijo bodo uresničili v mariborski regiji v naslednjih letih, v kateri bo delež opreme Iskre zajel vrednost 150 do 200 milijonov dinarjev. Popoldne so si nato ogledali še avtomatizacijo v hidroelektrarni Vuzenica ter temoelektrami Šoštanj.
Zadnji, tretji dan so strokovnjaki elektrogospodarstva iz Srbije vodili obširne jx>slovne razgovore v delovni organizaciji Avtomatike, nato pa so si poleg matične tovarne na Savski cesti ogledali še proizvodnjo telekomunikacij na Laborah. Tamkaj so se poslovili in odleteli iz Brnika nazaj v Beograd.	Marjan Kralj
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE .ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO
Srednjeročni razvoj TOZD Števci
V preteklem obdobju so v TOZD Števci dosegli -zelo dinamično rast proizvodnje, saj je letno znašala povprečno več kot 30 % po stalnih cenah. V približno enakem obsegu je rasla tudi vrednost izvoza - v 1. 1971 je znašala 1,500.000 dolarjev, v 1. 1975 pa že 4,500.000 dolaijev. Hkrati z omenjeno rastjo se je povečevalo tudi število zaposlenih - kolektiv TOZD je letno naraščal za 8 %.
Upoštevajoč te podatke lahko torej ugotovimo velik porast produktivnosti oziroma vrednosti proizvodnje na zaposlenega. Ta se je praktično dvakrat povečala. V tem preteklem obdobju se je dokaj povišal tudi dohodek na zaposlenega in sicer za 33 %.
Ob zaključku preteklega obdobja velja posredovati glede TOZD Števci še naslednje ugotovitve: vrednost osnovnih sredstev je sorazmerno nizka, saj so dokaj iztrošena, to pa pomeni slabo startno osnovo za bodoče. Tudi lastnih obratnih sredstev jim primanjkuje, od kreditov pa razpolagaj o predvsem s kratkoročnimi.
Tudi z obstoječo kadrovsko strukturo ne morejo biti zadovoljni, saj je število visoko kvalificiranih in visoko strokovnih kadrov glede na obstoječe število zaposlenih v TOZD nezadovoljivo.
To neugodno stanje je predvsem posledica združevanja in usmeijanja sredstev in strokovnih kadrov za vse nove programe drugih TOZD. Njihov novi proizvodni program bo zahteval večje število strokovnjakov, tržne možnosti in zahteve pa bistveno povečanje proizvodnje, kar bo hkrati pomenilo tudi večje investicije.
Cilji srednjeročnega plana razvoja: osnovni je-seveda stabilna gospodarska rast celotne delovne organizacije, ki bo zagotavljala socialno varnost in dvig realnih osebnih dohodkov zaposlenih, dvig njihovega družbenega standarda ter delovnih pogojev.
proizvodni program TOZD. Že ob koncu letošnjega leta boclp uvedli trifazni števec ter postopoma prešli na uvedbo magnetnih ležajev. Izvedli bodo tudi določene modifikacije obstoječega programa glede na zahteve tujih trgov oziroma osvajanja tistih, kjer še niso prisotni.
V	proizvodnji krmilnih mehanizmov bodo razširili sedanji program s histereznimi in koračnimi motorji. Na področju elektronskih števcev osvajajo proizvodnjo razredov 02,05 in 1. V razvoju še nadalje intenzivno delajo na števcu široke potrošnje razreda 2, ki bo v daljšem obdobju zamenjal sedanje indukcijske.
V	proizvodnjo bodo uvedli še naprave za tonske mrežne tele komande — pri tem predvidevajo proizvodnjo sprejemnika na osnovi lastne konstrukcije, dobavo kompletu ili naprav pa v kooperaciji s tujim partnerjem.
Povsem nov bo program mikro-elektronskih enot (hibridnih mikro-elektronskih vezij) v tankoplastni tehniki. Uvedli jih bodo v elektronske števce, v spejemnike ter razne izdelke drugih TOZD.
V	tem obdobju se bo obseg proizvodnje glede na stanje na domačem in tujih trgih v primerjavi s preteklim obdobjem umiril. Rast ne bo več tako dinamična, letno pa bo še vedno znašala 16 %, kar je še enkrat tohko, kot je predvideno za rast proizvodnje v SRS in tudi več kot v DO (kjer bo znašala 12 %). Njena vrednost po stalnih cenah bo predvidoma narasla za 80 %, v podobnem obsegu pa bo narasel tudi izvoz. Za potrebe domačega trga bodo povečali predvsem proizvodnjo novih izdelkov, obseg proizvodnje že obstoječih pa ne predvideva povečanja.
Izvoz v tem obdobju bo razen kla- , sične prodaje obsegal tudi prenos tehnologije v dežele v razvoju. Prvi
rezultati so že doseženi - na mednarodnem natečaju je bila sklenjena pogodba za gradnjo tovarne števcev v Tuniziji po Iskrini licenci. Slednja je bila prodana tudi Turčiji. Gradnja tovarne v Tuniziji se bo pričela naslednje leto, ustrezni projekti pa bodo izdelani že do konca letošnjega. V teku so tudi že priprave in ponudbe za druge tuje interesente, ki želijo graditi tovarne števcev električne energije. Tako bodo v sedanjem, prihajajočem petletnem obdobju prodali svoje licence vsaj še trem ali štirim kupcem.
Struktura izvoza: še vedno bo izvoz v Zahodno Evropo predstavljal pomembno postavko, predviden pa je večji delež v prodaji v dežele v razvoju, saj tamkajšnje potrebe po Iskrinih izdelkih stalno naraščajo. Pomembno novo tržišče bo Avstralija. Že letos bodo tja izvozili števec električne energije v vrednosti preko 500.000 dolaijev, v naslednjih štirih letih pase bo ta vrednost še povečala — za 4 do 5-krat. Poleg Venezuele je to za omenjeno TOZD trenutno naj večje tržišče v eni sami deželi.
Zaposlovanje bo manjše kot ga za ZP Iskra predvideva srednjeročni program razvoja. Letno bo naraščalo le za 1,5 %. Pri načrtovani rasti proizvodnje bodo morali bistveno povečati produktivnost, ustrezno prestrukturirati kadrovsko zasedbo ter doseči večja vlaganja v proizvodni sredstva. Potrebna nova oprema bo zahtevala vsaj 70 mio N din investicij, če naj dosežejo zastavljene cilje. Pri tem bodo še vedno združevali sredstva za nove proizvodne programe in površine na ravni DO. S tem pa bo dobila tudi TOZD Števci večje in ustreznejše nove prostore.
Realni osebni dohodki v tem obdobju naj bi se v skladu s srednjeročnim načrtom razvoja TOZD dvigali za 4—5 % letno.
Viktorija—Budkovič—Rayyes
Osnova programske usmeritve se bo opirala predvsem na strokovne raziskave in realne ocene o potrebah trga. Pri tem v omenjeni TOZD izhajajo tudi iz realnih možnosti pri pridobivanju ustreznih kadrov in finančnih sredstev za uresničitev zastavljenega programa. V naslednjem 5-letnem obdobju se bodo nadalje potrudili, da bodo pomagali odpraviti sedanje pomanjkljivosti v splošnem informacijskem sistemu, tako ZP Iskra kot DO. Osnovna izhodišča so namreč na teh dveh ravneh. Neposredni proizvajalec nq dobi potrebne podatke, ki se nanašajo na ekonomski položaj TOZD ter rezultate tako živega kot minulega dela. Obstoječi asortiman je treba ustrezno modernizirati in to predvsem pri industrijskih števcih, ki so osnovni
IVANKA VENCELJ ODHAJA V POKOJ
Čez nekaj dni bo odšla v pokoj Ivanka Vencelj, skladiščnica prospekt-nega materiala v sektorju marketinga. Skoraj 15 let je pri nas izredno vestno in marljivo opravljala svoje delo in odposlala nekaj milijonov vseh vrst prospektov in drugega propagandnega
materiala na vse konce države. Zaradi slabih, neustreznih prostorov si je v prejšnjih letih nakopala bolezen, ki jo je sedaj prisilila k mirovanju, k upokojitvi.
Vsi, ki jo poznamo ji želimo, da bi v miru in brezskrbno uživala zasluženi pokoj.
ISKRA
Številka 40-25. sept. 1976
Sanacija na Pržanu napreduje
V TOZD TV Pržan že vse letošnje leto prizadevno sanirajo lanskoletno negativno poslovanje. Sanacijska komisija pod predsedstvom Davorina Jericia tekoče spremlja poslovanje vse tovarne. Ob polletju so dosegli sorazmerno dober uspeh, je poročal tovariš Jericio DS IŠP.
Sanacijski programje bil narejen na podlagi izčrpne ekonomske analize sanacijske komisije. Tako je bilo predvideno, da bodo že v letošnjem letu znatno popravili stanje in krili velik del lanskih izgub. Program pa ne teče povsem po začrtanih smernicah, zaradi velikih izpadov v proizvodnji barvastih TV sprejemnikov, ki so najvišje akumulativni. Zato je tudi jasno manjši dohodek ob polletju.
Proizvodni program so v prvem polletju izpolnili 75 odstotkov, glavnega artikla - TV sprejemnikov 71 odstotkov. Gramofoni, brivniki in kasete so mnogo bližje zastavljenim ciljem, medtem ko je proizvodnja zvočnikov dosežena le 55 procentov in siren le 46 procentov. Pri rezervnih delih so za 844 starih milijonov presegli plan, pri storitvah pa imajo 190 starih milijonov zaostanka. Za storitve pač ni povpraševanja, zlasti za te, ki jih lahko nudi Pržan.
Zaloge so se v prvih mesecih letos zmanjšale, aprila še celo zelo visoko, sredi poletja pa so prodali več, kakor običajno prodajo v tem času, tako da jim je uspelo stanje zalog zmanjšati pod stopnjo ob novem letu. Mnogo pa pričakujejo še od jeseni in zime, ko gredo televizorji bolje v promet. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so izvozni plan visoko presegli.
Tudi v zaposlovanju so blizu predvidenih sanacijskih norm. Predvideli so, da jih bo ob koncu polletja zaposlenih 633, bilo pa jih je 645, kar paje potrebno, saj so preko plana vključili še izvoz in seveda proizvodnjo Mini-rame v Češko in za ta posel rabijo nekaj delovne sile. Z osebnimi dohodki so ostali na isti višini kakor lani, le nekaterim strokovnjakom so zvišali prejemke, da so zaustavili odseljevanj e“ strokovnega kadra, ki je postalo že kar kritično. Ker pa niso zvišali osebnih dohodkov, ponekod so celo nižji od lanskih, so se zaradi tega zelo zvišala bolovanja. „Bolniških“ je od 11 — 13 odstotkov, kar je gotovo nad vsako normalo. Analizirali so ta podatek in prišli do zaključka, da delavec dobi skoraj iste prejemke, če boluje, kakor če bi bil na delu. Včasih to znese celo več, tako da je „boIniška“ tudi finančno stimulirana, kar pa vpliva negativno na prisotnost v tovarni.
Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa je porast stroškov in s tem minimalna amortizacija. To je tudi botrovalo nižjemu ostanku dohodka.
Vendarje stanje poslovanja napram lanskemu zelo dobro, saj so kljub velikim oviram in zunanjim negativnim nepredvidenim faktoijem polletje uspešno zaključili z ostankom dohodka.	KF
Novice od tu in tam
A Skupščina Beograjske banke — osnovne banke v Smederevu je sklenila izbrisati dolg v vrednosti 11 milijonov dinarjev tovarni štedilnikov Milan Blagojevič iz Smedereva. Prav tako so tovarni odložili plačilo vseh obveznosti do leta 1979 v vrednosti 70 milijonov dinarjev. S tem so t,soččlanskemu kolektivu olajšali težaven gospodarski položaj.
^ Trenutno leži v predalih reške pošte 11 tisoč prošenj za telefonske priključke. Na Reki pravijo, da ne bo nič bolje do leta 1980, zatem pa bodo vse novodošle prošnje reševali sproti. Sedaj dodeljujejo nove priključke le z 31 % udeležbo stroškov, kar pomeni za novega naročnika prispevek 3.000 dinarjev.
A Po podatkih zveze sindikatov Jugoslavije je bilo lani zaradi izostankov delavcev z w dela izgubljenih skoraj 70 milijonov delovnih dni. V prvem polletju letos se je število bolezenskih izostankov do 30 dni povečalo za celo tretjino, izostankov nad mesec dni pa ža 7 %.
A V osmih mesecih so pretovorili v reški luki 4,4 milijona ton blaga, kar je največ w doslej. Do konca leta bo šlo skozi luko še 1,84 milijona ton blaga; to bo največji promet od obstoja luke.
Emisija denarja se je letos v naši državi zelo povečala. Skoraj 50 % ga je letos več v obtoku.
A Od znanstvenega odkritja do prehoda na industrijsko proizvodnjo je bilo potrebno w za fotografijo 112 let, za telefon 56, radio 35, televizijo 12, tranzistorje 5 in za integrirana vezja samo 3 leta. Napredek vsekakor!
a Za minulo nedeljo 19. septembra je bil določen rok, da bo na I. programu beograj-™ skega radia ob 14. uri spregovoril Vuk Karadžič. V Beograd je namreč dospel magnetofonski zapis, na katerem so Japonci na podlagi dobljenih podatkov reproducirali prek elektronskega računalnika originalni glas slavnega preporoditelja in ustvarjalca srbskega književnega jezika.
A Iz Niša je dospela vest, da bo Elektronska industrija Jugoslavija v kratkem pričela s proizvodnjo mikrovalovnih peči, v katerih se bo jed skuhala ali spekla v pičlih dveh minutah. Mikrovalovne peči za sedaj izdelujejo samo v ZDA.
V Srbiji je pričela s proizvodnjo tovarna lovske mu niči je. Delala bo v okviru rudnika Trepča. Celotna proizvodnja bo avtomatizirana.
A Tovarna elektromotorjev v Djakovici, ki deluje v okviru El Jugoslavija, že od usta-w novitve posluje z izgubo. Izguba je vsak dan večja, čeprav je že od maja 300 delavcev te tovarne na letnem dopustu z minimalnimi osebnimi dohodki. Vzrok za izgubo je le 20% izkoriščenost tovarniških zmogljivosti, oz. slaba prodaja elektromotorjev doma, zlasti pav tujini, ker so njeni izdelki predragi v primerjavi s podobnimi.
A Jugoslovansko-poljska trgovinska blagovna menjava se bo v sedanjem petletnem ^ obdobju povečala za en in polkrat v primerjavi z minulim petletnim obdobjem-Največ si bomo izmenjali surovin, specialnih izdelkov v lahki industriji in pa izdelkov v okviru razširjenih kooperacij. Samo kooperacija osebnih avtomobilov bo zajela vrednost 300 milijonov dolarjev.
a Rudnik antimona Zajača v Ložnici proslavlja letos 100-letnico obstoja. Sedanja “ proizvodnja obsega 2.000 ton ajttimona, regulusa in njegovih zlitin in ne krije vseh potreb v državi. Načrt do leta 1980 predvideva proizvodnjo 4.000 ton, za kar bodo potrebne investicije v vrednosti 302 milijona dinarjev, od tega samo za razvojna dela 164 milijonov dinarjev.
A Avtonomna pokrajina Kosovo je po osvoboditvi najbolj napredovala. Leta 1945 je ^ imela 278 šol s 27.000 učenci in 460 učitelji, danes pa ima 868 osnovnih šol z več kot 279.000 učenci, v katerih poučuje 12.340 učiteljev. Pouk poteka v albanščini, srbohrvaščini in turščini. Osrednje mesto Priština je štelo ob osvoboditvi 17.000 prebi- | valcev, sedaj pa jih ima nad 100.000 in je sodobno evropsko mesto z letališčem in televizijsko oddajno postajo.
a Po podatkih iz zvezne Gospodarske zbornice bodo morda že v oktobru znižali ^ davek na promet za barvne televizorje. S tem( trde v Gorenju in Elektronski industriji, bo možno poceniti televizorje za približno 10 do 12 %. Zagrebški RIZ pa trdi, da pri njih kljub nižjemu prometnemu davku ne bodo znižali maloprodajne cene, češ, da poslujejo sedaj na meji rentabilnosti. RIZ izdeluje barvne televizorje sistema Telefunken in uvaža za vsak televizor približno za 400 dolarjev sestavnih delov.
Predstavniki Energoinvesta in izvajalec del Unioninvest so podpisali pogodbo 0 izgradnji novih objektov v Energoinvestovi tovarni termičnih aparatov. V novih objektih bodo izdelovali do 300 fon težke separatorje pare, ki so nujno potrebni pr' atomskih električnih centralah. Nova proizvodnja, ki je prva na Balkanu, že ima naročilo z meddržavnim dogovorom Jugoslavija — Sovjetska zveza, kjer je predvidena izdelava separatorjev pare za pet sovjetskih atomskih central. Za nov program so vložili D milijonov dinarjev. S proizvodnjo bodo pričeli naslednje leto, prvi separatorji pa bodo zapustili tovarno I. 1978.
Nova raziskovanja so odkrila, da je v rudniku azbesta v Stragarih pri Kragujevcu 12| w milijonov ton zalog te nekovine, kar bo zadostovalo za dvestoletno izkoriščanje. Z. novim tehnološkim postopkom bodo dobili na leto 25.000 ton azbesta in 10.000 ton azbestnih plošč. Vrednost letne proizvodnje dosega sedaj 135 milijonov dinarjev, pri čemer znašajo celotni stroški 88 milijonov in dohodek 47 milijonov dinarjev.
Spet grade v Jugoslaviji naenkrat kar tri proizvodnje. Gre za tovarne, ki bodo oplemenitile aluminijeve trakove. Po dosedanjih analizah bo ena sama tovarna lahko krila vse potrebe po teh polizdelkih v državi. Prva tovarna, ki je predložila načrte za novo proizvodnjo in je dobila tudi že soglasje ustreznih organov, je bila tovarna lahkih kovin „Boris Kidrič" v Šibeniku. Le-ta gradi nove proizvodne prostore v Omišu in bo v polletju 1977 začela z redno proizvodnjo. Druga tovarna pa je Panonia iz Subotice ih tretja Kombinat aluminija v Titogradu. Zanimivo je, da vse tovarne nameravajo kupit' (ali pa so že kupile) opremo od istega proizvajalca v Zvezni republiki Nemčiji.
A Hitrejši razvoj nerazvitih republik in pokrajin je eden izmed osnovnih in trajnih ciljev ter nalog družbeno—ekonomskega razvoja pri nas. Zato preseneča podatek, da se je v 10-letnem obdobju delež nerazvitih republik in pokrajin v celotnem družbenem proizvodu povečal samo za 0,3 % (od 22,2 % na 22,5 % do leta 1975). Lani pa je ta delež še nazadoval, kar so pokazali podatki Službe družbenega knjigovodstva.
/3S; Z novo tranzitno centralo bo v o konca nosledr.^ga 'etadob-lo 12C 000 Beogr-_ a-nov nov telefonski priključek. Tako bo imel Beograd čez dve leti 303.SCO trle-
fonskih priključkov. Predvidevajo, da bodo šele leta 1985 dobili vsi novi prosilci telefone. Letos in drugo leto bodo povečali telefonske zmogljivosti tudi v Šabcu za 6.000 številk, Smederevu, Valjevu in Požarevcu za 3.000, Veliki Plani za 2.000 in Ložnici za 1.0000.
V ZDA so izdelali računalniški sistem za zavarovanje avtomobilov pred tatovi’ ™ Naprava je sestavljena iz dveh delov, eden je vezan na vžigalni sistem v avtomobilu, drugega, ne večjega od ročnega vžigalnika, nosi voznik s seboj. Brez drugega dela, k' oddaja potrebne impulze, ni mogoče pognati avtomobila. Impulzni del je obešen kar h3 ključu od avtomobila.	zbral in uredil Marjan Kralj
Analiza ankete o počitniških praksah v ZP Iskra
Izvršni odbor kluba štipendistov ZP Iskra je izvedel anketo med štipendisti na temo počitniške prakse. Rezultate ankete bomo skušali čimbolje Uporabiti v naslednjem letu pri organizaciji počitniških praks.
Anketni listi so bili poslani vsem 1716 štipendistom. Izpolnjene anketne liste je poslalo 556 anketirancev, ali 32,4%, od tega 160 študentov višjih in visokih šol (28,1%), 117 anketirancev (21,7 %) do sedaj še ni opravljalo prakse, 121 (21,7%) pa j e opravilo več kakor 3 počitniške prakse.
Večina anketirancev meni, da so počitniške prakse potrebne in koristne (96 %), kar utemeljujejo takole:
" s počitniško prakso si pridobivamo poleg teoretičnega znanja, ki smo ga pridobili v šoli, tudi praktično, " spoznavamo svoje delovno mesto in delovno okolje, bodoče sode^ lavce in odnose v delovni organizaciji,
" s počitniško prakso se štipendist lahko čustveno naveže na delovno organizacijo,
" v času opravljanja počitniške prakse se lahko seznanimo s samoupravljanjem,
~ na počitniški praksi lahko ocenimo znanje, pridobljeno v šoli,
" znanje pridobljeno na počitniški praksi koristi pri nadaljnjem študiju,
" „na počitniški praksi dobimo nekaj denarja za počitnice".
Štipendisti, ki so bili mnenja, da Prakse niso potrebne, so navedli naslednje vzroke:
" delamo dovolj med letom, zato si zaslužimo cele počitnice,
" zadostovala bi tudi krajša počitniška praksa do dveh tednov,
" študentje bi rabili tudi čas za počitek — po pomladanskih izpitih je praksa, po praksi takoj pa zopet študij;
" nagrade so premajhne.
S praksami je zadovoljnih le 281 Anketirancev ah 50,5 %. In če upošte-vAmo, da so številni, katerim je počitniška praksa bila všeč le zaradi lahke-§a dela in dobrega razumevanja z dru-Simi delavci, smo upravičeno zaskrbljeni nad našimi počitniškimi prak-SAmi. Štipendistom so počitniške Prakse bile všeč, ker:
" so se seznanili s samoupravljanjem v praksi (niti 1 %!)
" so se seznanili s prakso v ustreznem mentorstvu (komaj 3 %),
—	so opravljali dela, ki so jim bila všeč,
—	so bili odnosi z delavci dobri,
—	delo ni bilo težko, bilo pa je zanimivo in poučno,
—	so dobro sodelovali z delavci,
—	je počitniška praksa dopolnitev praktičnemu pouku,
—	so poslušali predavanja, pripravljena za štipendiste — praktikante (V Elektromotorjih — en odgovor!),
—	niso opravljali rutinskih del (manj kot 1 %)
—	je mentor razlagal posamezna opravila,
—	delo je „moje“, počitniška praksa bi lahko bila tudi daljša.
In še razlogi, zakaj toliko štipendistov s počitniško prakso niso bili zadovoljni:
—	zaradi dela, ki so ga morali opravljati, niso bili dovolj ustvarjalni,
—	ker so bili le nadomestilo za delavce na dopustu,
—	ker so opravljali delo, ki vse leto leži nedotaknjeno, ali pa so si dela za praktikante izmišljali,
—	ker niso spoznah ne dela, ne delavcev,
—	ker so opravljali dela, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi (premalo zahtevna dela),
—	ker so opravljali dela, ki niso del bodočega poklica (tako delo „ubija veselje do poklica" — ekonomist delal kot delavec pri stroju),
—	ker je seznanjanje s proizvodnjo predolgo in izpeljano na neustrezen način, delo na ustreznem delovnem mestu prekratko,
—	ker je počitniška praksa bolj podobna počitniški zaposlitvi zaradi zaslužka („en teden sem snemal izolacijo z vodnikov" — elektronik), („v času počitniške prakse sem le čistil stroje"),
—	ker niso samostojno opravljali nalog („ko končaš šolo in moraš kaj sam narediti, si pa ničla"),
—	ker se za praktikante nihče ni zanimal, so bili prepuščeni sami sebi, ker ni mentorjev,
—	ker „na praktikante gledajo kot na nujno zlo, ne pa kot na bodoče sodelavce",
Na osnovi ankete lahko zaključimo naslednje: počitniške prakse so nujno potrebne, ker omogočajo štipendistom, da se seznanijo že v času študija s svojimi bodočimi delovnimi mesti, svojimi bodočimi sodelavci, s celotno proizvodnjo, s tehnologijo, s težavami v delovni organizaciji. Šti-
III. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ISKRE
Kot prejšnja leta bo tudi letos foto-kino sekcija Iskra Elektromehanika priredila v počastitev Dneva republike 3. festival amaterskega filma.
Tudi vi lahko sodelujete na festivalu s svojimi filmi, ki ste jih že posneU, ali pa jih še boste. Morda imate težave pri snemanju, montaži ali ozvočergu filma. Pomagajo vam lahko člani naše foto-kino sekcije. Informacije dobite pri tov. Pihlar Francu, ing., tel. 28-93.
Upamo, da vas bo razpis vzpodbudil k sodelovanju.
Pogoji:
-	festivala se lahko udeležijo vsi kinoamateiji, zaposleni v organizacijah ZP Iskra
-	filmi so lahko formata 8 mm ali super 8 mm
-	čas trajanja projekcije največ 10 minut
~ če je ton na magnetofonskem traku, mora biti na posebnem kolutu označen s podatki
~ filme bo ocenjevala strokovna žirija
~ izbrani filmi bodo nagrajeni, vsak udeleženec bo prejel priznanje za sodelovanje
~ filme oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite priporočeno na - naslov:
Sindikalna organizacija Foto-kino sekcija Iskra Savska loka 1, 64000 Kranj ~ zadrgi rok za pošiljanje filmov je 10. nov. 1976 ~ filmi bodo vrnjeni 15 dni po zaključku festivala ~ za morebitne poškodbe med transportom sekcija ne odgovarja.
Prijavnica:
Naslov avtorja ali kluba
Avtor ................................................................
Sodelavci.............................................................
Zvrst filma .....-....................................................
(družinski, dokumentarci, animirani, igrani, eksperimentalni)
Tehnika (barvni, čmobeli) ............................................
Dolžina...............................................................
Hitrost projekcije ...................................................
Način ozvočenja.......................................................
Pripombe .............................................................
Vodstvo sekcije
pendisti — praktikanti se na praksi morajo seznaniti tudi s sistemom samoupravljanja in z odnosi v TOZD in med TOZD.
Ugotovimo lahko, da dosedanje prakse še zdaleč niso zadovoljile. Z nekaterimi izjemami, štipendisti niso imeli mentorjev, ki bi jih vodili v času prakse in jim omogočili seznanitev z vsemi vprašanji, ki štipendiste zanimajo in s katerimi se tudi morajo seznaniti:
Upajmo, da bomo v sodelovanju z OO ZSMS v posameznih TOZD uspeli počitniške prakse izboljšati, da bodo štipendisti od prakse nekaj odnesli in da jim ne bo razumevanje s sodelavci edino, kar jim bo na praksi všeč.
Vsekakor bo problematiki počitniških praks treba posvetiti še mnogo pozornosti, kar so zahtevah tudi štipendisti sami že v anketi.
Mirko Ivančič
Mile Kandus.
Gotovo si vsi pri glasilu Iskra prizadevamo, da bi časopis služil svojemu namenu — obveščanju vse velike,skoro tridesettisoč glave	družine. Koliko
nam uspe in koliko ne, pa je druga stvar. Zato smo vprašali nekaj bralcev — Iskrašev, kaj mislijo o glasilu in obveščanju.
Lidija Langerholc.
MILE KANDUS, predsednik sindikata: Iskra je z izčrpnostjo poročil zelo relativna. O nekaterih stvareh se razpišete na dolgo in široko, o drugih pa premalo. Marsikaj pa bi človek prebral, če bi bilo krajše. Glasilo precej berem. Najprej pogledam, če je kak večji samoupravni sporazum širšega pomena, nato sklepe Skupščine ZP, realizacijo planov in nato vice - če jih je kaj. Vedno tudi pogledam športno stran, zlasti planinske podvige.
Malo me motijo obširni potopisi — ki že mejijo na pouk zemljepisa. Mislim, da take infonnacije najdemo lahko na televiziji in v zabavnem
JELKA VUK-NOVAKOVIČ
Kaj mislijo o našem časopisu
tisku. Res, škoda prostora. Želim pa, da bi bili članki napisani bolj berljivo", ne tako suhoparna, včasih že kar birokratska poročila o dogajanju in poslovanju. Ne bi škodilo tudi enostavno komentirati poslovnih poročil, da bi tudi neposredni proizvajalci iz poročil zvedeli več.
TONKO RANT, rezkalec: S poročanjem sem kar zadovoljen, saj so objavljeni vsi rezultati o proizvodnji in poslovnih rezultatih. Najraje seveda preberem kar piše, o naši tovarni, za prodajo me tudi zanima, saj ne gre najbolje. Športne novice pa menda tako preberemo vsi mlajši. Moti me pa poplava kratic, kdo pa ve, kaj so razne ieze, friti in ne vem kaj še. Tudi tujk je preveč, saj se menda da marsikaj povedati po naše.
LIDIJA LANGERHOLC - tajnica: Poročila o Združenem podjetju so zelo izčrpna, manj pa piše o delu TOZD in njihovih problemih. Saj na koncu koncev je Iskra živ organizem, sestavljen iz posameznih tovarn, njihovega dela in hotenj. Vedno preberem vse o naši delovni organizaciji in če je kaj smešnega, (tega pa je premalo). Motijo me pa predolgi sestavki, saj pred celo stranjo človek kar obupa. Želim pa, da bi pisali več o ženskah. Povsod in vedno so slikani moški, njihova mnenja se tiskajo in njihove odločitve držijo. Ali ne bi
Tonko Rant.
pisali tudi tega, kar so rekle ženske, odločile ali pripomnile?
SILVO IGL, delovodja: V našem glasilu pišejo preveč eni in isti ljudje, kar deluje utrujajoče in enolično. Pa tudi preveč taktizerski smo, saj bi lahko pokazali včasih več smisla za realno stanje in ne samo hvalili. Človek pa tudi sreča zelo zanimive članke, zadrgi čas je tako nadaljevanje potopisa po Češki. Zanimivo in duhovito. Iskro
Vlasta Kosem.

precej berem, kakih razvlečenih uvodnikov seveda ne. Gotovo pa preberem vse kar piše o naši TOZD, o naši delovni organizaciji, pa tudi športne novice, zlasti ob zimski in letni Iskriadi.
Silvo IgL
VLASTA KOSEM, delavka v kontroli: Vedno preberem večino člankov v Iskri. Zdi se mi, da je mogoče iz glasila zvedeti vse, kar se dogaja v Združenem podjetju. Najprej seveda preberem kar piše o naši tovarni in njenih poslovnih uspehih in poslovanju celotne Iskre. Tako lahko vsaj koga vprašaš, če že sam ne razumeš vsega, zlasti strokovnih poročil. Marsikaj bi pa že novinarji lahko napisah bolj za širši krog bralcev in bi bilo jasno tudi nestrokovni akom. Pogrešam tudi več humorja. Saj se verjetno tudi v Iskri zgodi kaj smešnega in menda nismo vsi vedno tako smrtno resni.	.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, o. sol. o.
objavlja
prosto delovno mesto
PROJEKTANT ZA TONSKE MREŽNE NAPRAVE V TOVARNI ŠTEVCEV
POGOJI :
diplomirani elektroinženir z nekajletno prakso, po možnosti na področju projektiranja avtomatskih naprav za elektrogospodarstvo, ter z znanjem najmanj enega tujega jezika, pri čemer ima prednost nemščina.
Pismene prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razglasa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 KRANJ, Savska loka 4, Kadrovsko področje.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
KRISTINE BREZAVŠČEK
se zahvaljujem vsem sodelavcem kontrole,obdelovalnice, galvanike in ostalim iz TOZD TEA za izrečeno sožalje ter prispevek za cvetje na njeni zadnji poti
Čerin Klara
Veverica in lisica
ZAHVALA
Babica zima je posipala zeleni gozd s sneženimi zvezdicami. Skozi vejevje spečih smrek je privršal ledeni veter dedek Sever. Gozdni prebivalci so se zatekli v svoja zimska bivališča. Življenje v gozdu je zamrlo.
Na ozki stezi v sveže zapadlem snegu so se pokazale prve stopinje. To so bile stopinje botre lisice, katero je glad kljub hudemu mrazu pognal na lov. Lisica je živela v brlogu pod staro bukvijo.
Na tej bukvi zgoraj v duplini je domovala veverica. Pravkar si je vzela lešnik za južino iz svoje zimske zaloge, katero si je preudarna živalica pripravila že jeseni.
Spodaj po stezi je počasi in klavrno stopicala lačna lisica. Rep je imela povešen in je z njim pometala tako, da je puščala za seboj široko sled.
Veverica je zagledala lisico. Smuk. .. smuk in že je bila na najnižji veji. „Kam pa, botra lisica? In še v takem mrazu pa tako razpoloženi? Mogoče, mogoče bi vam tekni! kak lešnik? " Pri tem se je hudomušno muzala in navihano ogledovala s svojimi črnimi očkami lačno lisico.
Lačni lisici pa danes ni bilo do šale. ,,Same burke ti rojijo po glavi: Seveda, ko pa živiš brez skrbi. Še sredi zime te najdem pri južini."
„AU mislite botra lisica, da mi je lešnik sredi zime sam priletel pred nos iz kakih daljnih južnih krajev? AH pa imam mogoče čarovno palico in si ga po želji čudežno pričaram? Nemara mislite botra lisica, da zore lešniki sredi zime nalašč zame? "
Lisica na te besede ni ničesar odgovorila. Le gledala je in gledala ter se globoko zamislila . ..
Ob boleči izgubi drage mame
LJUDMILE KRIŠLJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TOZD Stikala za izraženo sožalje, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
uin Lojze
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
AVGUSTA SMOLETA
se najlepše zahvaljujem sodelavcem ATC za izraze sožalja, poklorgeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin z družino
ISKRA-AVTOMATIKA
Snežni pozdrav z 2863 metrov
Sobotno jutro 11. 9. 1976! Na Savski c. 3 se je pred TOZD TELA zbrala skupina bolj ali manj navdušenih planincev, ki so se žalostno ozirali proti oblačnemu nebu. Zaskrbljeni obrazi, sem ter tja kakšna beseda in jutranji „z.dravo“ tovarišu, ki je prisopihal z nahrbtnikom na zbirno mesto.
Ura je odbila šesto. Odhod! Devetinštirideset „iskrašev“ se je z vso potrebno planinsko opremo in obveznim prerivanjem porazdelilo na sedeže v avtobusu. Tiho upanje, da bo na Gorenjskem lepše, se je spremenilo v rosenje, ki jih je spremljalo vse tja do Aljaževega doma v Vratih, pa čeprav se je Obrčkal Bojan, eden izmed pobudnikov in organizatoijev osnovne organizacije ZSMS v TOZD TELA potrudil, da bi bil izlet tak kot mora biti. Obvezen čaj in prigrizek sta povrnila barvo na lica še vedno zaspanih in nekoliko prezeblih planincev. Kazalci na uri so se bližali deyeti, ko je Bratkovič Franci popeljal skupino po ozki stezi proti vznožju očaka, ki je tiho in ponosno varoval svoje stene v plašču megle. Še skok čez Triglavsko Bistrico, ki se je tokrat spremenil v previdno iskanje redkih skal, ki so molele iz narasle vode svoje vrhove in že je bilo potrebno visoko dvigniti kolena. Po že tolikokrat prehojeni Tominškovi poti se je vila kolona
naših hribolazcev. Za pogovor ni bilo ne časa ne dovolj zraka v pljučih. Le kakšen vzpodbuden vzklik, trenutek postanka, da zajameš sapo in se ozreš nazaj v dolino, ki je postajala vedno manjša. Ob dvanajstih, ko so se megle že razpršile in je sonce posvetilo na prve lise snega, je večina že prispela do dobro znanega potočka. S požirki hladne vode, so si razgreti planinci potešili najhujšo žejo. Besed a je stekla in po krajšem počitku je del skupine dobre volje nadaljeval pot proti Kredarici, drugi pa so krenili proti Staničevi koči. Zgodaj popoldne seje skupina zbrala na zasneženi Kredarici. Dobra volja, čudovito vreme in neustavljivo navdušenje šestih, ki so še isti dan pohiteli na sam vrh Triglava; vse to je botrovalo še lepšemu večeru. Pesem ob spremljavi Janezove kitare in zavijanja izredno močnega vetra še dolgo ni izzvenela. Dobrega razpoloženja ni pokvarila niti neprijetna novica, da spanje ne bo ravno udobno. Pri ljubljanski Matici so po vsej verjetnosti pozabili obvestiti upravnika doma na Kredarici, da pride v soboto večja skupina planincev. Pa kaj bi to! Če si pravi planinec doživiš marsikaj prijetnega in neprijetnega. Sem sodi tudi spanje na klopeh ali celo na tleh, če drugje ni prostora. Važno je le, da imaš streho nad glavo.
Križanka za razvedrilo
Vodoravno: 1. površnik, 7. rezultat ubijanja, 13. italijanski pesnik in komediograf renesančne dobe, Pietro,
15.	ime sovjetskega politika Mikojana,
16.	Tine Orel, 17. žensko ime, Polona, 19. kratica za Nogometni klub, 20. ime slovenske pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 22. kdor onanira, 23. Gabro T. Ivančič, 24. več zaporednih strelov ali izstrelek vsega vložka pri avtomatskem orožju, 26. alkoholna pijača iz grozdja, 27. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačutaijana, 28. ameriški državnik, nobelovec za mir 1912, Elihu, 30. star naziv za topničarja, 32. državna plača učiteljev ali duhovnikov v stari Avstriji, iz latinskega congmere, ujemati se, 34. človek z velikimi očmi, 35. majhen konj, 36. ime operne pevke in tudi filmske igralke italijanskega porekla, Moffo, 38. stara angleška igra z jajčasto žogo, nekoliko podobna nogometu, rugby, 41. Lazo M. Tomanovič, 42. ruta za ovijanje, 44. nekdanja francoska teroristična organizacija, 45. Anton Ingolič, 46. merila osnove za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, 48. avtomobilska oznaka za Nizozemsko, 39. sesajoča žuželka s sradnimi žlezami, 51. žalostinka, lirs-ko-epska pesem žalnega, otožnega značaja, 53. ravna streha na hiši, ploščad, 54. gospodar.
Navpično: 1. oče, naslov redov-
nega duhovnika, 2. prijetna dišava, vonjava, 3. avtomobilska oznaka za Leskovac, 4. grška črka, 5. kdor se ukvarja s tipologijo, z naukom o tipih,
6.	mongolsko-ruska reka, pritok Šilke,
7.	v glasbi enoglasno, če dvoje ali več glasov ali glasbil izvaja isti glas, 8. zelo aktiven ekonomist in profesor za politično ekonomijo, Aleksander, 9. ime italijanske filmske igralke Mirande, 10. nekdanji slovenski tednik, 11. okamenela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve, 12. prebivalec skrajnega severa, v eskiruščini inuit, 14. skandinavsko moško ime, 15. rudarsko in industrijsko mesto v jugozahodni Romuniji, 18. nagovarjanje v tretjE osebi, 21. oster javni nastop proti komu, nasprotovanje, žalitev, 23. v Južni in srednji Ameriki zaničljiv izraz za neromanske priseljence, 25. prebivalci Beotije, 27. otok otožja Tuamotu v Polineziji, 29. pomanjševalni naziv za travo, 31. rob, v medicini konec dolge kosti, 32. odbor, 33. list Komunistične partije Italije, 35. sloj, 37. pritok Rena v Švici, 39. brenkalo seve-moameriških črncev, angleški kitari podobno glasbilo z okroglim trupom, 40. muslimanstvo, 42. očrt, opis, 43. država na jugozahodu Južne Amerike, 46. orientalski prašek za lase, 47. jarem, 50. znak za kemično prvino erbij, 52. veznik.
Planinski izlet na Triglav
Planinska sekcija Iskra F.lektromehanika Kranj bo organizirala v soboto in nedeljo,2. in 3. oktobra 1976 vzpon na Triglav.
Odhod iz Kranja bo ob 6. uri zjutraj, avtobus nas bo peljal na Rudno polje. Prvi dan je predviden vzpon čez Velo polje in Kredarico na vrh ..očaka" ter povratek na Kredarico. Naslednji dan pa še hoja čez Hribari-ce. mimo Triglavskih jezer in čez Komarčo v Bohinj.
Cena prevoza je 30 din.
Prijave in vplačila sprejema Olga Pajk iz tajništva ERO. tel ',8-22 do vključno srede. 29. septembra.
Vabljeni.1
Nedeljsko jutro je razkrilo nebo brez oblačka in marsikdo, ki se je potrudil in dovolj zgodaj vstal, je doživel nepozaben sončen vzhod. Na tisoče snežnih kristalov se je lesketalo v soncu, da je jemalo vid in besedo, ko se je oko ustavilo na vrhovih Julijcev, ki so se v neprekinjeni verigi zgubljali za horizontom. Ob pol osmih so se zbrali vsi, ki so se želeli povzpeti na vrh.
Naš znani ..Himalajec" Zoran Beš-lin in njegovi tovariši so jih v navezah popeljali do Aljaževega stolpa. Druga skupina planincev pa je odhitela na Planiko, kjer so presenečeni udeleženci izleta prejeli TRIM nalepko Pot pod nog:, krepimo srce in TRlM značko. Šale, smeh in prijetno kramljanje so spremljali „iskraše‘‘ na poti proti Vodnikovi koči, ko so se polni nepozabnih spominov vračali v dolino. Še en pogled nazaj na vrhove, ki so sc ponovno zavili v meglo in oblake, krepak stisk rok ter hvala vsem tistim, ki so poskrbeli za varen vzpon na dvatisočaka. Špela Murovec
Spet oživljena dejavnost naših šahistov	. j j
V	poletnem obdobju navadno vsa- vanja in simultanke, kot stalna oblika
ko leto malce zamre aktivnost šahi- dela šahistov pa naj bi bili redni ) stov po naših temelj nili organizacijah T mesečni šahovski, hitropotezni turnirji-pa čeprav povsem nikoli ne izostanejo ki so se v zadnjih letih med šahisti njihova srečanja in turniiji.	Iskre že dokaj uveljavili, le, da bi bilo
Kljub temu po letošnjih dopustili razveseljivo, ko bi se jih vsakokrat lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da udeležilo kaj več naših šahistov, kot ' je Šahovsko dmštvo Iskra začelo z doslej. Naši šahisti bodo ob vsako-večjo aktivnostjo, kot doslej.	tedenskem treningu in mesečnil' I
Prvi dokaz znova oživljene dejav- hitropoteznih turnirjih prav gotovo še nosti naših šahistov je v tem, da se poglobili svoje šahovsko znanje, zato bodo odslej vsak.torek od 16. do 20. Pa uspešnejše sodelovali na številnih ure zbirali v prostorih menze v naši tekmovanjih in tumiijih zunaj Iskre, t stolpnici na Trgu revolucije vsi aktivni Prav tako pa tudi v sindikalnem ša-šahisti iz organizacij na področju hovskem prvenstvu Ljubljane, ki bo mesta Ljubijane.	steklo enkrat v januaiju prihodnjega
V	tem času bodo imeli redne te- lot3-
denske šahovske treninge, razen tega Dejavnost in dosežke naših šahistov pa bo šahovsko dmštvo Iskra organi- bomo tako kot doslej spremljali sproti ziralo razna strokovna šahovska preda- tudi v našem listu.	J. C
PRAVNIKOV KOTIČEK PRAVNIKOV KOTIČEK PRAVNIKOV KOTIČEK PRAVNIKOV KOTIČEK
DOM ODDIHA - POČITNIŠKI DOM SE V DELOVNI ORGANIZACIJI NE SME ORGANIZIRATI KOT TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA.
TOZD v sestavu delovne organizacije. ki zdmžuje več temeljnih organizacij, je zahtevala od ustavnega sodišča odločbo, da sme biti organizirana kot temeljna organizacija združenega dela. K temu so dale pristanek vse temeljne organizacije v sestavu delovne organizacije.
Ustavno sodišče Jugoslavije je z odločbo USJ U 475/75 z dne 23. 12. 1975 odločilo, da to ni mogoče.
Temeljna organizacija združenega dela ,,Prenos toplotne energije" iz Beograda v sestavi delovne organizacije ..Beogradske elektrane", kije članica Združenega elektropodjetja v Beogradu se je obrnila na Ustavno sodišče Jugoslavije s predlogom, da se odloči o sporu med njo in navedenim združenim podjetjem.
V	sporu so nasprotniki osamosvojitve navedenega počitniškega doma navajali, da so ustanovitelji in lastniki sredstev doma Elektrovojvodina Novi Sad, Energoprojekt Beograd in ostale članice elektrogospodarskega podjetja. Ni pogojev, da bi se dom organiziral kot temeljna organizacija, niti ne, da bi se pridružil kakšni drugi temeljni organizaciji.
Delavci navedenega doma so trdili, da imajo vse pogoje za organiziranost kot TOZD. Samostojno nastopajo na trgu, imajo svoj žiro račun, svoj dohodek v zaključnem računu posebej izkazujejo. V organizaciji kot TOZD bi bile njihove zmogljivosti bolje izkoriščene, dosežen bi bil večji dohodek. Medsebojna razmerja med ustanoviteljicami in delavci doma bi se uredila s posebnim sporazumom.
V	postopku je bilo ugotovljeno, da so ustanoviteljice iz svojih skladov skupne porabe ustanovile in doslej opremile dva domova, ki nastopata pod skupnim imenom kot posebna gostinska enota. Dom upravlja svet ustanoviteljic, ki določa njegovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Način izkoriščanja objektov ter cene zanje določajo samoupravni organi ustanoviteljic ob sodelovanju delavcev doma v pripravi predlogov za cene. Ustanoviteljice plačujejo zavarovalne premije, anuitete, plačujejo stroške investicijskega Vzdrževanja in sicer iz svojih skladov skupne porabe ter krijejo tudi morebitno izgubo poslovanja doma.
Ustavno sodišče je predlog za organizacijo kot TOZD torej zavrnilo. Pri tem je izhajalo s stališča, da ta dom kot posebna delovna enota z določenimi samoupravnimi pravicami že od samega začetka ni pomenil dela ene same delovne organizacije iz sestava ustanoviteljic, temveč je bil ustanovljen kot posebna delovna enota pri
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasil p oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
združenem elektrogospodarskem podjetju. Glede na namen, zaradi katerega je bil ustanovljen, na njegov poslovni predmet in na značaj njegovih sredstev ima dom obveznost, da daje vsem delavcem delovnih organizacij ustanoviteljic in njihovim družinskim članom storitve v zvezi z dopustom in rekreacijo, zato ni podlage, da bi se združil in povezal, morda kot temeljna organizacija, s kakšno določeno delovno organizacijo iz sestava svojih ustanoviteljic, in tudi ne možnosti, da bi ostal s statusom TOZD v okviru združenega elektrogospodarskega podjetja oziroma v okviru njegovih skupnih služb, ki so tudi same organizirane kot delovna skupnost.
Okoliščina, da je dom na razpolago tudi drugim, kadar ima proste zmoglji-
vosti, nima po pojmovanju Ustavneg3 sodišča Jugoslavije takega pomena, da bi vplivala na spremembo njegoveg3 statusa, ki so ga določile ustanovite Ijice.
Izhajajoč iz navedenih ugotovitev in v zvezi s čl. 375 Ustave SFRJ in 22 člena ustavnega zakona za izvedb0 ustave SFRJ je torej Ustavno sodišč3 odločilo:
„Ugotavlja se, da počitniški dofl1 združenega elekt rogo spodarskeg3 podjetja (hotel Park — Budva) ne izpolnjuje pogojev, da bi se organiziral v temeljno organizacijo združeneg3 dela v sestavi Združenega elektrogc spodarskega podjetja Beograd."

Odločbo priobčujemo, da se ne bi pojavile take tendence tudi v Slove niji.
Priredil Cafuta Lojz£
IZPOSOJENO IZ PAVLIHE
- Skoda, da h takšni plači ne dajejo tudi navodil uporabo1
IZLET PD ISKRA
Še enkrat izlet na Triglavska jezera
Zaradi izrednega zanimanja se je Planinsko društvo Iskra odločilo, da bo letos še enkrat organiziralo izlet na Sedmera triglavska jezera. Izlet bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra.
Odločili smo se za nekoliko spremenjeno inačico junijskega izleta. Peljali se bomo do Savice in jo namesto proti Komni ubrali čez Komarčo ter mimo Črnega jezera do koče ob Triglavskih jezerih. Prenočišča so že rezervirana, naknadno pa bo treba sporočiti le še število udeležencev.
Še Isti dan, torej v soboto nekako ob enih popoldne bomo odšli na izlet na Lepo Špičjc, manj telesno pripravljeni pa se bodo lahko povzpeli po dolini jezer do koče na Prehodavciln
V nedeljo zjutraj se bomo preko Štapc odpravili na Malo Tičarico, nato pa nas bo pot mimo Krede vodila do Ovčarije, odkoder se bomo spustili do Črnega jezera. Od tam pelje izredno prijetna pot do Komne-Prav to pot mnogi hribovci ne poznajo, čeprav je lepo označena in je z nje vseskozi lep razgled. Po kratkem počitku v domu na Komni ali pa v koči pod Bogatinom se bomo nato spustili do Savice.
Kdor se namerava udeležiti tega, prepričani smo lepega in prijetnega izleta, naj se do vključno toika, 28. septembra prijavi pri Planinskem društvu Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765. Izlet bo vodil Lado D robe ž.	^ p
I
' L,