vVand fjicčtoce e n i cm—h o iwi e AM€RICAN IN SPIRIT K>R€16N IN LANGUAGE ONLY ttO. 73 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 13, 1964 SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXII ^azilska revolucija ie postala nadlega za ameriško diplomacijo ^soboto je bil izvoljen načelnik glavnega stana arkade gen. C. Branco za novega predsednika. Kongres mu j'e podelil vrsto Posebnih pooblastil. Washington, d. c. — tl W dan, ko so prišla v Washing-011 poročila o revoluciji v Bra-je prišla obenem tudi oce-114 Poteka revolucije, ki jo je se-^avilo naše poslaništvo v bra-^Iski prestolici. Poročilo se je lJ°stavilo na stran vojaških reakcionarjev in jih na vse pre-e§e hvalilo. Predsednik John-"uri in državni tajnik Rnsk sta p0^ vpliv teb poročil in Se nista ozirala na bolj kritično i^esojo poklicnih diplomatov v kem državnem tajništvu, ki so “kovali, da je treba počakati Vsako uradno izjavo, dokler f‘°vi brazilski Težim ne pove, Je in kaj hoče doseči. John-“Ctl in Rusk tega nista upošte-.3 a> sta takoj brez vsake pri-jkbe začela hvaliti revolucijo kenio, ki je padla v oči. Lanes ju že boli glava. Bra-q ski generali, ki so pregnali ^ karta z oblasti, so namreč z knji pokazali, da jim za de-- Nacijo ni veliko. Kar na svo-^ r°ko so objavili “zakone,” ki ~ ^feminjajo samo rednih bra-zakonov, ampak tudi. u-samo. Zakoni imajo na zu- k; 2,1skih stav0 namen, da bi spravili z vo-‘n mest vse tiste, ki so javni p Prikriti komunisti, v resnici ^aj° novemu režimu mož-jjK ’ da preganja vse svoje po-j, Ctle nasprotnike, naj si bodo »liknisti in njihovi sopotniki ve(iPa tlldi ne. Novi “zakoni” se-pr a omejujejo tudi volivno j;ov Xc°! omogočajo, da režim 1; 0rie iz Kongresa neprijetne f,0 ,;>resnike in senatorje, posebej, Xste, ki vodijo Goulartovo ijj ^ jemljejo celo Goulartu V^^dros, aktivno in pasivno jUjk° pravico. “Zakoni” ome-Kongresu njegove 0Uodajne pravice. v o- — /ojaški revolucionarji trdijo, tifai Jr.” p°trebo po takih zakonih dik- >, ° interesi “prave rtvoluci- Sv slij °'3<>dni svet si bo še premi-ki}^Prkno se bo sprijaznil s ta-ciji koliščem. Naši administra- cc|i Je Pa sedaj nerodno, da je la> ki ' Pj ka. i)Gg0.’ 1Vi prva drvila v brez-šim* 110 Podpiranje novega re- t^dsk a princesa se Hou Poročila v Rimu . Xj’ Hol. — Princesa Ire-lane r^.°a hčerka kraljice Juli-Sorn\, ! W Prestopila pred ča- PoVl edai katoliško vero in se od- a Pravicam prestola, da C'arlos ahko poročila s Hugom Poročij ^ ^ourhon-Parma, se bo a V -^tmu koncem tega ^izo’ P^pe^p^ka vlada je obvestila Pritj (j 9yla WI., da bi utegnilo Stolic0° ^^av v odnosih med Sv. ceSo Nizozemsko, če bi prin-Pre^j 6110 Poročil on sam. Ta je Poipag ar dnevi izjavila, da bo Pložu a a svojemu bodočemu ?a PHri ^Kgovem prizadevanju Pn roparjev in jezeru Ene. Kar na, b, bilo ma- ^ vedo in „ rad mfestacija v pnd civilnim pra-dovo]|ijo w kar jlm „ vicam, se je spremenilo v izgre- glavo Res je sicK. da s0 se , de ,n nemire, to ne delajo časti ^ dobro „bnesli ^ f našemu mestu, se manj pa ko- mara bitI na|a javnost ravno v duhu predpisov, toda tudi take akcije morajo imeti Inike civilnih pravic, suspendi- svoje meje. Nobena organizaci-Iral — Robinson je namreč mest-!ja, ki zagovarja civilne pravice, ni uslužbenec —, toda s tem še|ni upravičena, da bi diktirala ni pomnožil mestne policije. S 'mestni šolski upravi, naj se od-tem tudi ni odgovoril na vpra-llcči za “šolske parke”, ki o njih r isti j o gibanju za civilne pravice. Opozoriti hočemo samo na nekatere značilnosti demonstracij, ki smo jih doživeli. na za njihovo vzorno izvrševanje dolžnosti, toda dejstvo osta- žiVe .mesla. w Detroitu, Midi. ne dejstvo: jih je premalo. Le ta ■ “rf Trd'' WTer-e dele morala IjudlTS dSLtTbkohitro « » a°>^ J. . ’ . nevarnostjo, da bodo tam izgre- umcijo mir m red v našem me- ^ 6 stu, nakar se bo zakon moral u- makniti nasilju, kar pomeni dr-; Pravilo, “klin s klinom” ve-žavljansko vojno v lokalnem Ija tudi za demonstracije. Ako obsegu. Da je njegov strah ute- rabijo zagovorniki civilnih pra-meljen, je opozoril na poskuse vic silo, zakaj je ne bi smeli tu-ropanja po trgovinah in razbi- di njihovi nasprotniki, še po-janja lokalov, kar samo potrju- sebno takrat, kadar policija saje domnevo, da so se v vrste de- ma izjavlja, da je preslaba, da monstrantov vmešali navadno bi ugnala politično drhal, ki se pod zaščito noči in teme, — obi- meša v manifestacije in demon- šanje, kdaj bo mestna policija dosti močna, da bo lahko ukrotila vse javne nastope, ki kršijo zakon, mir in red. Nič manj nevarno ni vmešavanje demonstrantov v redno poslovanje javne uprave, čeprav ni talko senzacij onalno kot poulični izgredi. Javna uprava ima svoje dolžnosti. Prva med njimi je, da odgovarja za svoje delo, toda ne povsod in vsakomur, ampak samo tam in tistemu, ki niti ne vemo, ali se bodo obnesli ali ne. Taki izgredi, kot smo jim bili priča, ne bodo samo škodovali gibanju za civilne pravice, zagrenili bodo sploh vse odnose med belo in črno raso, ki segajo veliko dalje kot samo na polje civilnih pravic. Zagrizene! med belo raso komaj čakajo, kdaj bo do tega prišlo. Ne bodo samo z lahkoto pokopali vse dosedanje uspehe v boju za civil- Kong. M. A. Feighan s svojim načrtom ni uspel WASHINGTON, D. C. - Kongresnik M. A. Feighan, načelnik Domovega pododbora za vselje-vanje in načelnik skupnega kongresnega odbora za vseijevanje, je predložil Domu, naj odobri za njegov pododbor $160,000, da bo mogel imenovati posebno komisijo, ki bo podrobno proučila vprašanje vseljevanja v Združene države. Kong. E. Ceiier, predsednik pravosodnega odbora Doma, katerega del je M. A. Feighanov pododbor, se je izjavil proti Feighanovemu predlogu. V petek je prišlo do glasovanja v Domu in Feighanov predlog je propadel, ker je zanj glasovalo prav toliko kongresnikov kot proti njemu (69:69). Feighanov pododbor bo dobil le $20,000, ki jih je zanj izglasoval finančni odbor Doma. Kong. Michael A. Feighan je v Kongresu že preko 20 let in si je tam z leti pridobil ugleden položaj. Zadnja leta ni imel nobenih protikandidatov, letos pa se poteguje za njegovo mesto poleg republikancev še pet drugih demokratov. jo kliče na odgovornost v smi- ne pravice, bodo skušali znova slu predpisov. V našem mestu doživljamo uveljaviti družabni bojkot čme rase. Proti takemu bojkotu je V Sajgonu govorijo o možnosti! nove revolucije SAJGON, J. Viet. — Take govorice niso ničesar novega, so se širile že parkrat in so se potem polegle. Sedanje je verjetno rodila nezadovoljnost, ki so jo u-stvarile reforme sedanjega diktatorja generala Khanha. Gen. Khanh izvaja svoje reforme kar na treh področjih: reorganizira javno upravo, reorganizira vojaške odrede na fronu in skuša reformirati tudi politične razmere. S tem si je nakopal dosti nasprotnikov, ki bi drugače samo zabavljali proti njemu, sedaj pa mu skušajo naravnost kljubovati, navadno le s sabotažo. Da je Khanh v težavah, to dobro vedo tudi komunisti na fronti. Postopanje rdečih gverilcev ie že dolgo dober barometer, kako se godi sajgonski vladi. Že Diema so napadali ravno takrat, kadar je bil v zadregi. S to taktiko nadaljujejo tudi sedaj z nekdanjo drznostjo. Ne ozirajo se na žrtve v moštvu in materialu, kadar je treba ie še povečati težave svojemu nasprotniku. Sedanjo aktivnost rdečih gverilcev v Južnem Vietnamu je treba presojati v tej luči. Ne tiči za njo noben drug nagib. slučaje, da kar ulica odloča, kje pa vsaka javna uprava brez mo-naj bodo šole, kakšne naj bodo, |či. Na vse to voditelji črnih or-kakšna naj bo clevelandska pro- .ganizacij ne mislijo dosti, še svetna politika itd. Razumemo, manj pa to vpoštevajo. Skušnja da mora vsaka javna uprava, ki pa uči, da sedanji škandali ne' — V Združenih državah poje spoštuje demokracijo, biti oho- morejo voditi nikamor drugam,1 povprečno vsak človek na leto rožena s potrpežljivostjo in pre-'kot v družabni bojkot. '18 funtov slaščic. Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7.30 sejo v SND na E. 80 St. Podr. št. 10 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Podr. št. 25 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v šoli sv. Vida. Asesment bo tajnica pobirala od 4.30 dalje. Razprodaja— Danes se začne v Norwood Appliance & Furniture na St. Clair Ave. velika razprodaja po globoko znižanih cenah. Podrobnosti v oglasu v jutrišnji izdaji lista. Zadušnica— Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Fe-mec ob 6. obletnici smrti. Pozdravi iz Floride— Mrs. Antonia Mihevc pošilja svojim znancem pozdrave iz Palm Beach v Floridi. Nove demonstracije— Združeno gibanje za svobodo je napovedalo za danes popoldne cb štirih veliko demonstracijo pred poslopjem šolskega odbora v mestu zaradi obnove gra-ditve šol na področju Glenville. Zadnje vesti SAMEDAN, Šv. — Včeraj je snežni plaz odnesel Wallace-a We r n e r j a, enega najboljših ameriških smučarjev, in Bar-bi Henneberger, 23 let staro nemško smučarko, ki je zastopala v februarju Zah. Nemčijo na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Oba so izkopali iz snega mrtva. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je objavila, da je včeraj poslala v vesolje novo umetno luno Poljot II., ki je sposobna spreminjati med poletom smer in višino. WEST SALEM, O. — Dirkalni avto, ki je drvel z brzino 170 milj po dirkališču, je zdrvel s tega, ko je njegov voznik izgubil nadzor nad njim in je zadel dva avtomobila izven dirkališča. Padalo,- ki bi moralo zavreti dirkalni avto, se ni odprlo in dirkalni avto je zletel z dirkališča. Thomas Southard, 18 let stari fant iz Lodija, je bil mrtev, njegova spremljevalka, 17 lel stara Sandra Pearoe, pa ranjena. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili resne poškodbe. KANSAS CITY, Kan. — Viharji in tornadi so povzročili včeraj veliko škodo v državah Kansas in Missouri. Šest oseb je bilo mrtvih, najmanj 40 pa ranjenih. BUDAPEST, Madž. — Danes zjutraj je pretresel južno Madžarsko in del Jugoslavije močan potres. Podrobnosti o škodi še ni. MOSKVA, ZSSR. — Danes so prišli sem vodniki Poljske. V. Gomulka je ob prihodu izjavil, da so stališča Poljske Komunistične partije istovetna S stališčem Komunistične partije Sovjetske zveze. MKOZIA. Ciper — Tu je prišlo včeraj do ponovnih spopadov med Grki in Turki ob cesti, ki vodi od tod v pristanišče Kirene. Čete Združenih narodov se prizadevajo, da bi AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1964 ....-tg 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ’-ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ia Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 6g Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t.nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 73 Mon., April 13, 1964: skrbi, kaj bodo rekli demokratje k njegovi politiki, in manj, kaj bodo govorili republikanci. Da smo kratki; v demokratskih vrsbah se že bije boj, kdo naj bo kandidat za podpredsednika. Kandidatov je preveč, Johnsonu ne bo manjkalo izbire in seveda tudi zamere. Vsak propadli kandidat bo nezadovoljen. Najbolj se Johnson boji zamere pri Ken-nedyjevi družini. Ako ne bo kandidat za podpredsednika tudi človek njenega zaupanja, bo lahko hudo sitnarila tekom volivne kampanje. V rokah Kennedyjeve družine je še zmeraj stari volivni aparat iz 1. 1960; je zaenkrat najboljša volivna organizacija. Kamor se bo nagnila, tam bo dosti zalegla. Zato mora Johnson z njo računati. Ako bo tako zelo računal, da bo zanemarjal ostale kandidate za podpredsednika, se bo zameril drugim demokratskim voditeljem, ki sicer nimajo svojega volivnega aparata, pa vendarle nekaj pomenijo. Tak je Johnsonov položaj v današnjih dneh. Do demokratske konvencije je še tri mesece, do takrat bo moral priti Johnson na čisto, kaj naj napravi. Odločitev mu gotovo ne bo lahka. CHICAGO Johnsonova politika Čim bolj se bližamo dobi pravega volivnega boja, tem jasnejše se kažejo obrisi Johnsonove politike, ki so zelo različni od politike njegovega prednika Kennedyja, dasi-ravno se to na prvi pogled ne opazi. Kenendy je že 1. 1959 začel ustvarjati sistematično svojo volivno organizacijo v okviru demokratske stranke Pri tem ni naletel na velik odpor v vrstah demokratskih voditeljev. So bili med seboj preveč razbiti in razdvojeni da bi se mogli upreti Kennedyjevi sistematični taktiki. Ta ko se je Kennedyju posrečilo, da je na vodilna mesta v demokratskih okrajnih organizacijah spravil svoje zaupnike Cenijo, da je tako dobil v svoje roke nad polovico vodilnih okrajnih demokratov, mnogim med njimi je ravno njegov volivni aparat pomagal do vpliva v stranki. Zato je tudi na demokratski konvenciji 1. 1960 zmagal že pri prvem glasovanju, kar so mnogi politični opazovalci tudi napovedali Johnson je preveč skušen politik, da se ne bi priprav Ijal že davno na volitve v 1. 1968, ko Kennedy glasom ustave ne bi mogel več kandidirati. Atentat v Dallasu mu je prekrižal vse račune. Moral je proti pričakovanju kar čez noč iti v Belo hišo in prevzeti oblast. Dasiravno je federalne upravne posle opazoval nad 3 leta prav od blizu, so mu prve mesece vendarle delali precej preglavice. Vendar je prve težave prehoda na njegov režim prilično hitro obvladal in si pridobil zaupanje dežele. To pa še ne pomeni zaupanja večine volivcev in nanje je Johnson mislil že prvi dan, ko je postal predsednik. Kako najti pot do njih, to je bila in je Johnsonova prva briga. Izbral je v glavnem tisto, ki mu je pomagala do nenavadno velikega vpliva ne samo v senatu, ampak v vsem Kongresu; pot sporazumevanja, pogajanja, pot kompromisov z vsemi političnimi činitelji, ki kaj pomenijo Ta pot mu je narekovala potrebo, da se veže z vsemi, ki bi mu mogli kaj pomagati. Najprvo je skušal svoje politično delo prikrojiti ne samo željam demokratske stranke, ampak tudi kritiki republikanske. Kar so republikanci kritizirali, vse je skušal zasukati tako, da je kritika zgubila svojo upravičenost Zato je republikancem ostalo zmeraj manj povodov za kritiziranje Johnsonove politike. To se čuti posebno v zako nodajni politiki sedanjega predsednika. Kongres mu je s par izjemami odobril vse, kar je predlagal. Za njegove važne zakone so zmeraj glasovali tudi republikanci, včasih kar v skupinah. Še celo v najbolj kočljivem zakonskem načrtu, to je zakonu o civilnih pravicah, je pridobil na svojo stran večino republikanskih kongresnikov in senatorjev. Republikancem je tako hitro zmanjkalo utemeljenih povodov za napade na Johnsonov režim. Johnson je šel še korak dalje. V svoj režim je vključil še nove republikanske veljake, tiste pa, ki jih je že nastavil Kennedy, je pa pustil na svojih mestih. Potrudil se je, da jim ob vsaki priliki pokaže svoje zaupanje. Če kdo, to dobro vesta republikanca McNamara, tajnik za narodno obrambo, in Dillon, finančni tajnik. Take politike se je deloma držal tudi Eisenhower in mu je donašala bogate sa dove. Johnsonova politika je torej močno pomirila vse prepire v naši domači politiki. To je v posebno nadlego tistim republikancem, ki bi radi postali republikanski kandidatje za predsednika. Kako se morata na primer mučiti senator Goldwater in guverner Rockefeller, da najdeta napake v Johnsonovi domači politiki! Do sedaj še nista mogla najti niti enega političnega problema, ki bi z njim lahko uspešno tolkla po Johnsonovi politiki. Republikancem ni preostalo drugega, kot da so napovedali, da bo zunanja politika glavni predmet volivnih debat in kritik. Toda tudi na tem polju jih skuša Johnson prehiteti. Odločil se je za korak, ki ga je po vojni napravil samo enkrat bivši predsednik Truman. Predno se je odločil, da pošlje 1. 1950 naše oborožene sile na Korejo, je sklical na kratek posvet vse vodilne demokrate in republikance, ki so vsi odobrili njegov načrt. Republikanci so seveda 1952 pozabili na svojo odgovornost za korejsko vojno m jo označili kot “Trumanovo vojno”. Delali so mu krivico, toda pravičnost ni ravno geslo, ki ga vpošteva ameriški način volivnih kampanj. Sedaj se je Johnson odločil na podoben korak. Pred kratkim je sklical cejo Sveta za narodno varnost. Do sedaj so v Svetu sodelovali samo visoki uradniki in predsednikovi zaupniki, sedaj pa je na sejo povabil tudi odlične voditelje obeh strank. Svet je bil do sedaj le strokovni predsednikov organ, sedaj je postal tudi političen. Republikanci so se vabilu odzvali, ne bodo mogli tajiti, da niso vedeli, kaj vse namerava Johnson v zunanji politiki in da niso imeli prilike, da pravočasno povedo svoje mnenje. Ali bo to Jonnsonu kaj pomagalo, da odbije republikanske napade, bomo videli. Trumanova skušnja ne obeta ničesar dobrega. Vsekako je pa Johnsonova politična poteza dobra. Delala bo republikanski volivni kampanji vsaj težave. Tako je sedaj Johnson v čudnem položaju, da ga bolj. VČERAJ Križišče Amerike ‘KAJ PA JE Z VAŠIM CHI-|i:šče, to najde!” je tudi kaj res-CAGOM, da se je o njem in o | ničen in veljaven. Bil je tak v raznih dogodkih v njem toliko pisalo zadnje mesece?” me je vprašal rojak, ki se je mudil v Chicagu na obisku. “O kakšnih dogodkih,” sem ga vprašal. “O mnogih,” mi odgovori rojak. “Veliko se je pisalo tudi o sosednem predmestnem mestu1 rabiti časa preteklosti in bo v ibodočnosti. In taki so mnogi ljudje, ki iščejo utehe in zadovoljstva v veseljačenju, v razuzdanih navadah in v pohlepu za pridobitev tega in onega. Ob kaki prosti uri ob “week-endih” ne vedo-, kam bi se dali. Ne znajo po- Cicero, kako so tam lovili razne raketirje, ki vodijo- prepovedane igralnice in se bavijo s pre- ne za počitek ne za kaj drugega, od česar bi res imeli nekak tak ali tak dobiček. V mislih imam zdravje, ki ki jih ne vodijo, kakor zahteva: dostojnost, itd. -Kdor to podpira, le pomaga raketirstvu. Vsega tega se mora javnost in vsak državljan in meščan zavedati in v tem duhu pomagati oblastem, da se vse, kar je slabega, omeji in zatre. Če bi vsak in vsi tako delali, bi bilo kmalu drugače. Raketirstvo, pa naj bo v enem tednu pet mrtvih zapora Franca Fridriha in Main 54 ranjenih rijo Leskovar, ki sta umorila V zadnjem tednu februarja je Franca Leskovarja iz Gorice pri tako ali tako, bi kmalu izginilo, jhilo na cestah Slovenije 64 pro-Raketirstvo živi le tam, kjer ga metnih nesreč, v katerih je bi- tolerirajo. Toliko o tem. Na drugi strani naj pa pono lo pet oseb mrtvih, 54 pa ranjenih. škodo so ocenili na okoli 30 milijonov dinarjev. Za malo svetih angelov. Smelo pa lahko trdim, da je v Chicagu tudi dosti dobrega. Morda več, kakor vim; V Chicagu ni res vse tako(Slovenijo in njen še vedno so-orno, kakor slika razno kričavo ^razmerno skromen avtomobilski časopisje. Chicago ni brez na-jPromet ie to vsekakor ogrom-pak — ni mesto kakih samih n°l Prej so jih stiskali, sedaj jih pogrešajo Število zasbbnih gostiln pada kje drugje — tam, kjer se nad iz leta v leto v Sloveniji največ Chicagom spogledujejo! j zaradi davčnega pritiska in raz- Mesto Chicago šteje nekako inih težav, ki jih delajo las-tni-nad 3,700,000 prebivalcev. Od kom oblasti. Ko so začeli široko teh je po statističnih podatkih1 akcijo za pospeševanje turiz-2,163,380 katoličanov. Je tu naj- ma, posebno tujega, so spoznali, večja nadškofija v Z.D. Ti ima- da so storili veliko napako, ko so Oplotnici, svojega tasta, oziroma moža lani 23. oktobra. Zločin je vzbudil izredno pozornost zaradi -svoje okrutnosti. Fridrih je staremu Leskovarju vlil v usta solno kislino ob navzočnosti svoje tašče, umorjenčeve žene. j Protest v Bonnu Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije je protestirala v Bonnu pri vladi Zahodne Nemčije zaradi tega, ker ta dovoljuje jugoslovanski politični emigraciji delovanje na svojem o-zemlju m ker zavrača plačilo vojne odškodnine. Vlada v Beogradu z a ht e v a od Zahodne Nemčije 800 milijonov dolarjev jo je sedaj povedanim businessom, ki u- ga od počitka -človek nekaj pri- stvarja in razširja nemoralnost O Ciceru smo večkrat brali, da je večinoma češka naselbina. Pa da je bilo tam kaj takega?” V radovednega roj alka, ki me je to vprašal, sem uprl svoj pogled in z obraza sem mu bral, da je resno mislil o vsem tem. Kakor mi je pozneje sam pravil, je vse to čital'V velikih chi-caških dnevnikih, ki jih prodajajo daleč naokrog po Ameriki. Kaj mu naj odgovorim? Razlage najlbrže ne bo razumel in zraven bo trdil, kakor je pozneje omenil, da če bi ne bilo res, bi o tem ne pisali tako, kakor so pisali veliki listi. Še o dveh drugih osebah sem čul tako sodbo o Chicagu. Nekdo, ki se je mudil na obisku pri sorodnikih za Veliko noč iz daljnje Kalifornije, je izrazil skoro enako mnenje o tem. Pri- dobi, in tudi duševni dobiček od proučevanja tega in onega. Pa za vse to se mnogi ne zmenijo. Pojdite pa v zakajene pivnice, plesišča, igralnice in v razne slabe hiše tamkaj pa najdete mlade ljudi, ki zapravljajo čas, denar, zdravje in dobro ime. Pa mipe “week-end” in taki kaj imajo? Njihov račun pokaže le debele težke glave in glavobole, prazne žepe in marsikje še kaj drugega slabega. Pa vsi taki menijo, da so imeli “good time” ... Reveži so! In od takih revežev živijo raketir-ji, naj ne omenim slabih žensk in še veliko drugega slabega. Kdo vse to podpira in vzdržuje? Ljudje sami! Ljudje sami bi vse to lahko izboljšali — pa iz-gleda, da marsikje še poslabšujejo. Daleč smo še, daleč, od prave pameti! Kadar bo naša pomnil je tudi, da ko v daljnji pamet boljša, bo tudi vse drugo Kaliforniji kdo omeni Chicago ali pa Cicero, da se jim kar oči zasvetijo, kakor da hočejo vprašati, kaj pa delajo tam, da pridobivajo tako slabo ime, radi česar vsak misli, da je vaš ba-oilonski Chicago nekako sršenovo gnezdo vseh nepridipravov v Ameriki in kar jih zmore Kalabrezija in zraven še o-stali svet. Tako mislijo o Chicagu še najbrže v mnogih drugih krajih. V resnici je nekaj takega v Chicagu, ki zasluži obsojanje, ni pa vse tako črno, kakor to razširjajo razni časopisi, ki se ob vsakem najmanjšem škandalu ali kakem takem dogodku kar ne morejo razpisati in dovolj izkričati. Menda pišejo ta- boljše. Kot državljani nosimo vsi pri tem veliko odgovornost. Da bi se le vsi zavedali tega. In dokler se javnost -ne bo zavedala tega, bo tako, kakor je. Nekaj neke odgovornosti nosimo pri tem vsi. Tudi vsi tisti, ki k temu molčimo in ne protestiramo. Yes, tako je. To je odgovornost nas vseh. Pred nedolgim je neki poročevalec spraševal o raznih škandalih in dogodkih glavnega policijskega nadzornika v Chicagu ob priliki, ko so pisali in po raznih radio in televizijskih oddajah oznanjali razne škandale, repe in taka dejanja, v katera so bili zapleteni celo policaji. Pa je vpraševal poročevalec *° zat°> da to vleče, da ljudje nadzornika, kako je to mogoče? bolj kupujejo časopise, ker mnogi take novice radi bero in segajo potem pridno po takih časopisih. Kaj je na vsem tem? Kako je gledati na vse to? Kdor verjame razburljivim govoricam in razburljivemu pisanju o vsem tem, postane res vznemirjen. Tako vznemirjen, da se začne vpraševati, kje pa sem, med kakšnimi ljudmi pa sem? če je to vse res, sem med samimi gadi. Well, slabih ljudi in hudih strupenih gadov je res dosti na svetu. Lahko se jih pa izogibaš :n izogneš, če si dovolj previden. Ne hodi med gade, ne lovi jih z golo roko, niti ne pobiraj med njimi jagod, kjer opaziš, kje so gadi. Zapomni si ta nasvet, če moreš! Ne bo ti žal. Pregovor, ki pravi: “Kar kdo potem Ali ne veste, komu zaupate take važne službe, je vpraševal poročevalec. Nadzornik, ki je ugleden ve-ščak v policijski službi in je to službo sprejel pred kakimi tremi leti, da bi uvedel disciplino in red v vrstah policijske službe v Chicagu, je odgovoril: “Nekomu pač moram zaupati. Sam ne morem vse nadzorovati po vseh koncih in krajih velikega Chicaga.” Ter je dodal: “Dokler se komu ne dokaže pregre-škov. ni moč. proti njemu nastopiti in ga kaznovati.” Nadzornik ima prav. Kritizirati je lahko in nekaj zahtevati, kak red bi moral biti tu in tam. Ampak ljudje morajo pri tem tudi sami pomagati. Vsako nerodnost takoj naznaniti obla- jo in vzdržujejo okrog 437 žup-'50 uničevali zasebna gostišča, j vojne odškodnine, ta pa nij in župnijskih cerkva, šol, j Sedaj jih manjka in oblasti prb- Plačala le 35 milijonov, itd. Na stotine vseh raznih re- udarjajo, kako bi temu odpo- Pa se o tem vprašanju sploh no-dovnih domov, bolnišnic in raz- mogle, gre predvsem za “majh-^e razgovarjati. Zveza je prote-nih zavodov. V vseh teh zavo- na, intimna gostišča v doma-1 sLrala tudi proti sodni razpra-dih se veliko dobrega naredi za i čem slogu, kakršna lahko uredi-T* v Muenchenu, ki hoče ugoto-Ijudi vseh narodnosti. Koliko']0 m vzdržujejo edino zasebni-jviti> kdo je kriv za desettisoče je dobrodelnih zavodov vseh še ki, ker so ža družbeni sektor |P0imor j enih nemških vojnih u-drugih raznih verskih sekt in'nedonosna”, kot piše Delo. j jetnikov na tleh Jugoslavije p° koliko še drugega. O vsem tem, j Privatnim lastnikom takih končani drugi svetovni vojni & kar je dobrega in je vredno pri-'gostiln obetajo razne olajšave za pomore “volksdeutscherjev”-znanja in vpoštevanja, se ne pi-jin konec pritiskanja ter jim pri-,Obtožnica meče odgovornost še tako kričavo, kakor pa, ka- govarjaj°'> naj jih modernizira-|vse to na podpredsednika SFRJ dar kje kaj napačnega najdejo in napravijo privlačnejše do-; Rankoviča, ki je bil tedaj n°-in to potem na dolgo in široko'mačinom in tujcem. Dovolili tranji minister in načelnik pok' opisujejo. V resnici Chicago za-j jim bodo tudi najemanje de-(odsluži tudi priznanje. j lovne sile in vajence, kar zakon Bilo bi nespametno misliti središče in križi- sedaj prepoveduje. Lastniki posestev delavci v tovarnah Chicago je šče Amerike. Za sposobne delavne ljudi je najti malokje boljši kraj, kakor je ravno Chicago. Tu je prilika za vse raz- Milan Pogačnik je v uvodni' ku ljubljanskega “Dela” za praznik žena 8. marca zapisi V Sloveniji je po poročilu De-Imed drugim tudi tole: la 70 odstotkov za delo sposob-! Bil° bi nespametno misliti, da ne poklicne ljudi, ker toliko vse'nih ljudi zaposlenih izven kme-rimajo Slovenke neko posebno razne industrije in vseh raznih tvrdk, kakor jih je v Chicagu, je le malokje. Poklicni ljudje najdejo tu zaposlitev, obstanek in napredovanje. Takšen je Chicago. V njem je žal dosti slabega, pa tudi veliko dobrega. Velik je — dolga vas, blizu štiri milijone ljudi iz vseh raznih narodov, ras in barv. Do zadnjih časov tu in tam še žive ljudje enih narodnosti bolj zase, skupno, v svojih župnijah, svojih okoljih, a v ameriškem “melting potu” (kotlu) se počasi prekuhavajo' v Amerikance. Z njimi vred parno kipenje v kotlu prekuhava in prekvasuje tudi njihove navade, običaje in ti zadevajo drug v drugega, zato toliko ropotanja v Velikem Chicagu. Tega bo še več in več. Z juga sem dan za dnem v večjem in večjem številu selijo “Ijubljanča-ni”, saj veste, kdo so ti. Prvi rodovi teh prinese za seboj tudi vidno zaostalost v vseh ozirih. Ko pa pridejo v naš Veliki Chicago, ga začno gledati pa tudi z velikimi očmi. Povečajo se jim želje in bolj in bolj zahtevajo prve sedeže in še mnogo drugega. To bo še ribanja, morda še več, kakor pa na Boltežar-jevem kontinentu. A za obupati ni. Amerika se je znala izmotati iz objema stare sebične tete Britanije in tijstva, a med njimi 50,000 lastnikov kmetijskih je okrog nagnjenost k temu, da hodijo p0_. službo. Dober del zaposlenih sestev. Možnost zaposlitve v in-'zena> še prav posebno pa tistih, dustriji in drugih nekmetijskih |ki imajo na skrbi večjo druži' dejavnostih odteguje vedno več no> bodi v službo nedvomno kmečkih ljudi, lastnikov pose-! Predvsem zat'0, ker en sam za' tev in njihovih družinskih čla- služek v družini ni zadosten za sodobno življenje. Tudi v Sloveniji boj proti revščini? Politične organizacije v Sl°' veniji so predložile, naj se uk1' nov od dela v kmetijstvu. Mnogo se jih je zaposlilo drugod in na posestvih delajo le še popoldne, ko pomagajo tistim družinskim članom, ki so ostali doma. V nekaterih občinah, kjer je nejo plače izpod 25,000 dinarjeV industrija močno razvita, prave-'na mesec, ker se z njimi pač 116 ga kmečkega prebivalstva sko- raj ni več, drugod pa le še 20, 30 odstotkov. So pa še vedno občine, kjer je tri četrtine in celo več kmečkega prebivalstva. Značilno za ‘Slovenijo je, da nekako polovica onih ljudi, ki se je v zadnjih 10 letih zaposlila izven kmetijstva, je ostala na svojih domovih in se na delo vozi tudi po 20 in celo več kilo metrov daleč. Okruten umor Pred senatom petorice celjskega sodišča so koncem februarja obsodili na 15 let strogega Cleveland, 'O., je dobil $500; Briokman Funeral Home, 21900 Euclid Ave., Euclid, O., $100; Anton Urankar s 487 Richmond Rd., Richmond Hts., O., pa $50. No seji je bilo nad 200 članov in vsi so na tihem upali, da bojo, do med izbranimi. postala demokratična in svobod-j sklep seje je bil, da bo Klub na Upajmo, da si bo znala ure- pri.redil v sredo popoldne; 17_ dit: tudi; te težke zadeve m A- junija) izlet ,na farmo SNpj na Chardon in Heath Rd. Na ta iz- merika in z njo tudi naš Veliki Chicago bo v novi pomladi večin boljši in boljši! Naš prošnja naj bo: Dal ji to Bog! let že sedaj vabimo člane vseh petih clevelandskih klubov in mu ostale rojake. V načrtu je tudi daljši izlet v zanimiv kraj. Prihodnja večja klubova priredba bo 28. februarja 1965 v SDD na ____ jRecher Ave. Ustanovili smo tu- !di Federacijo klubov, katere cilj Euclid. O. - Klub slovenskih in namen je: skupni nastop za upokojencev v Euclidu se kar izboljšanje socialne in zdrav-zivahno giblje, kjub temu, da stvene zaščite, kakor tudi za so že vsi člani prekoračili A- skupno razvedrilo in izlete brahamova leta. Sedaj šteje že Klubov! člani imajo zmeraj _____________ _______________ skoraj 400 članov in članic. Na kako razvedrilo. Pozimi igrajo verze. Letos so ji delno zgra da živeti. Svoj predlog so sma' trali kot nekako socialno akcij0; republiški izvršni svet ga nl sprejel, ker je na stališču, da je povečanje plač možno le na 'te' melju povečanja produkcije 2 boljšm načinom in organizacij0 dela. Spakedrana slovenščina Po dolgem boju se je posre' čilo doseči, da imajo filmi, ^ jih kažejo v Sloveniji, slove11' sko besedilo. To pa, kot piše V “Delu” neki D. Ahačič, je tak°-da je prava sramota za kulta1 no Slovenijo. Kolovrat še uporabljajo Ljubljanski list “Delo” je , marca letos objavil sliko mla predice Marije Murko iz vas10® Biš v Slovenski goricah, ki zimskih večerih s svojimi t°va rišicami še vedno uporablJa starodavni kolovrat. Nanj Pr^ de ovčjo volno za nogavice druge pletenine. Poročilo pra da je v vasi še nekaj kolovr3 tov, ki “vztrajno kljubuj6^ mečni konkurenci avtomatsk^, predilnih strojev — bolj zara prijetnih večerov kot zaradi P trebe”. Visoka šola za telesno vzgojo -j Ljubljana je dobila po v .0 srednjo šolo za telesno vZ^°^a je imela svoje prostore ^ nekdanjem sokolskem telova šču in domu na Taboru. To s0^ so s posebnim zakonom 1960 povzdignili v visoko šolo telesno vzgojo z značajem ’ idili se je jih prihaja od 150 do 200, karte, poleti pa balincajo. Vse {lastne prostore na Kodeljeve^’ to jih poživlja in lajša samoto v kjer so imeli nekdaj salezijal\^ kar naše sejo imamo prigrizek teljsko zabavo. je svojevrsten rekord za organizacije. Vsako tretjo jesenskih letih. Zato vabimo še in prija- ostale upokojence, da pristopijo ,v naš klub. Seje so vsak prvi Na zadnji seji 2. aprila smo četrtek v mesecu v SDD, Re-stem, ne podpirati take trgovi- podelili tri nagrade: Odvetnik cher Ave. ne, kakor so igralnice, prostore, [Albin Lipold z 1001 E. 71 St.,' Frank Rupert svoj au uncii uc.rvu.cij •j*-«-- - v- mladinski dom. Zgradbe s e soia Urad' iviR1 niso končane, vendar se Je preselila v nove prostore, no bodo ti odprti šele z no1 ^ zimskim semestrom prihodnj ga šolskega leta. ) ‘ - ' Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. , ^Ta Trati pa je umiral Stan-' Nobeno zdravilo mu ni °£lo pomagati in nobena strežba. Kako sta tarnala arsa, da je moral umreti red njima in da je užil tako a ° sreče na svetu! , Poglej, Lenčika, ubogega fata!” zdihovala je mati, ,, ako medel in shujšan je! a^° je bil priden, kako se je a ’ da si je nakopal prez-Oc*njo smrt. Kdo bo gospodi zdaj na Trati! Kdo bo , za naju in za tebe, ^tčika?” j pa je letala po omarah ^ Predalih, kje bi bilo kaj fpglega; toda Stanko je bil ti] ob61' ggspodar, da bi mu |..j ^ežal denar mrtev; vse. je i sProti znosil v posojilnico, er° je podpiral še zdaj, po > fti, s svojim poroštvom. I^Pala je tudi Ema, da dobi .aj Pisanega, iz česar bi se a sklepati poslednja volja aoJnikova; a trud je bil za-^aP' Stanko ni bil še kar nič ■ 8 d na smrt; zdelo se mu H Pamreč, da še živeti ni za- Nič, nič! Poslala je po ‘ata Adolfa, da se posvetuje 11 Jim. prihajali so znanci, tolažit 0v° in poizvedovat, kaj da ^‘di, ali se bo še možila, pri-Jale znanke gledat, kako da S\drži. st J'a^0 j6 Pa hudo,” je )'oK ■^ma' in -pritiskala si J.®c na oči, “da ne vem kaj. bi videla, da bi mi bil najboljši vol v hlevu.” j. ^edel je bil zmeraj,” so iale ženice. je *^edel in za nič,” potrdila tr ^dova; “vedno mu je bilo Zstr«.” je smodko brat Vg^Pdro, da si prišel!” raz- a se je Ema in ga pe-sobo. “Tako bala išpja v m a 1 o Pik-'* P0VS0(i denarja, a ni j, Jer nič dobiti in nikakrš- Šj] je sedel za mizo, pu-Skf,2amišljen smodko in gledal ^ okno. 5Z ki vendar rada vedela, 1 ce; Pa da sem,” povzela je Pnžljiva. „ tem, da nimaš nič.” ako to! četrtina zapušči- ePotr “Pri kPipad nič e vender meni.” k0 ;r> dobiš pa še manj ‘T Jezil, “V, v°jih norcev ne maram,’ a Se je sestra. čp L.endar bi bila ti vesela, r! bl kili ^Pic ‘V to norci; a je bridka a> ljuba Ema.” Vellc] Posojilnici bi moralo biti gn'' Se zalskre in s povz-*a’ kf11,0 rok° stopi pred bra-rirp Se Je umikal proti du-tak^., ak° srditih besedi in ša] a1? PPlimkov še ni bil sli-sta’ jo fdk Očitala mu je, da fa]a ° krata prodala, ogolju-Vs6 ^Za doto, ogoljufala za odjem' jonje in ji brezvestno £ap0 p, Zadnji košček kruha. vl>lQ 1 a je brata iz hiše in Piog.] ^ grozni jezi m one-°kuPn na posteljo, btn-,- ““Marjeti je polegala raz-najpre0st- Oblastvo je bilo ““»»Jikic UStaVil° poslovanje *ančn* oe, potem se je na-IjUfijp dognalo, koliko je go-škodQ' ^°kko krivde, koliko Zal0 ' ^^hnrstvo se je dokaza katam° P0kegleniu Albinu, Ca> šk6^01 SG Poslala tirali-Vrba 0da Je bila z jamstvom krita. ^'rn Tončkovim po-ako bi to ne zadostova- lo, trpel bi nekoliko rezervni zaklad, zadružnikov nihče nič. Spoznalo se je, da je načelnik nekriv, ampak silno za-nikaren in malomaren in na občnem zboru se je imel voliti nov odbor. Blaž se je oddehnil in zopet pokonci hodil skoz vas; skoro žal mu je bilo, da je obljubil ženi odtegniti se društvenemu delovanju. Neko nedeljo kmalu potem pa je klical pred cerkvijo birič, da se bo ta in ta dan v sodišču na dražbi prodalo posestvo umrlega Stanka Vrba-na in kovača Antona Hribarja. Ljudje so si pokimali, ko so slišali, kar je vsak vedel in pričakoval. Kar je bilo- pametnejših, so začeli premišljevati, kaj bi se dokupilo na dražbi in po kakšni ceni; drugi so milovali Tončka in Blaž ga je šel po kosilu tolažit. “Blaž,” pritekla je za njim Jerica, “nekaj sem ti hotela povedati.” “Kaj pa?” “čakaj, te spremim,” je dejala, da ji ni bilo treba gledati mu v obraz. “Tončku ti tako povej, da mu jaz posodim svojo doto bi'ez vseh obresti za tri leta. Razumeš? Brez obresti.” Urno se je zasukala in odšla. “Če bi le maral zanjo!” dejal je sam pri sebi Blaž. “A on je nespametnejši od mene, ki sem si bil izbral čvrstejšo nevesto in priženil denar in nisem podpisal Albinu menice in ne trpim zdaj nobene škode. Lahkomiselni ljudje, ki vse preveč zaupajo! — Tonček, kako ti je pri srcu?” pozdravil je prijatelja, ki ga je dobil pred hišo, in sedel k njemu na klop. “Nič prida,” dejal je Tonček, ne da bi ga pogledal. “Jaz ti naravnost povem: Nič se ne boj in nič ne maraj! Kolikanj sem se jaz bal zaradi teh sitnosti in vendar se mi ni zgodilo nič.” “Ti si četrti, ki me pride tolažit. Prvi je bi Križman, ki je hotel vedeti, če sem res vse izgubil in kaj da bom zdaj počel; potem je prišel Strehar vprašat, kdaj da mi bodo prodali hišo, in ravnokar je odšel Boste, ki bi bil rad izvedel, ali pojdem zopet po svetu ali pa doma gostovat. In kaj bi pa ti rad?” “Posojila sem ti prišel ponujat, od Jerice.” “Ti me zopet ženiš, Blaž.” “Rad bi te in prav bi bilo za oba; a denar dobiš tudi tako, da greš lahko sam na dražbo in vržeš tistih par sto na mizo in ti ostane številka. “In kdaj bi vrnil in kako?” “Tri leta obdržiš brez obresti.” “Reci Jerici, da jo lepo zahvalim; zdaj pa grem malo po polju pogledat.” Vrgel je suknjo črez ramo in hitro ušel strmečim očem Blaževim, ki je zmajal z glavo in počasi se vrnil proti domu. Tonček pa je hitel v bližnji gozd za vasjo, da bi se ognil ljudem in ne poslušal njih pomilovanja in popraševanja. Legel je v mehki mah ob robu in ozrl se proti griču, kjer se je belila prijazna hiša na Trati in žarela okna v žarkih zahajajočega solnca. Po cesti so prišli kmetje, ki so se glasno menili, kateri kosi Vrbanove-ga posestva bi se dali kupiti. “Ti draži travnik pri vodi,” je dejal eden, “gozd pa meni pusti, ker je tebi od rok. Tako storimo možje, da ne bomo drug drugemu nagajali. Lepo se pogovorimo brez nevoščljivosti! Saj smo sosedje.” APRIL ■ ■ "m ril 12'[13ill4'| mm mm 8 10111 15.16 17,18 72 __ ML L KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 10.—“Glasbena matica” poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue pomladanski koncert. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 1.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet v Washington, združen z obiskom Ken-nedyjevega groba in bazilike Matere Božje. 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava. 10.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Heights. 24.—Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti priredi romanje v Frank, Ohio. JUNIJ 14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico. 28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi. 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania. JULIJ la. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni farni karneval pri Sv. Vidu. 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih. 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-letnico obstoja. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.” 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na WTaterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. Titu; Hruščev se pa brani bolj spretno kot Tito, pri čemur pa ne govori več okoli ovinka. Vsako kitajsko potezo nič ne olep-šuje, jo imenuje z pravo besedo. Ga nič ne moti, da so nasprotniki komunizma rabili podobne izraze ves čas svojih bojev proti tovarišem. ¥ Londonu tehtaj® psuseivelik0 odločilc> ne za Moskvo ne rusko-kifajsksga spora LONDON, Ang. — Politični opazovalci ne obračajo več oči proti Moskvi in PeipingU, ampak proti voditeljem posameznih komunističnih strank po vsem svetu. Vsi ti se po angleškem mnenju nahajajo v velikih škripcih. Naj namreč trdijo v Kremlju, kar hočejo, kitajski komunisti imajo skoraj v vsaki komunistični stranki svoje pristaše, včasih več, včasih manj. Kitajski komunisti so poleg tega še posebno zadovoljni s tem, da so na njihovi strani mladi komunisti, kar jih komunizem sploftil še more spraviti v stranko. V Londonu mislijo, da .so notranji odnosi čisti komaj v tretjini komunističnih strank; tam vedo, kdo je s kom. V vseh ostalih strankah se pa voditelji ne morejo več zanesti, kako bi glasovali posamezni člani njihovih za Peiping, oddali bi prazne glasovnice ali pa se oddaljili s sej. To je po londonskem mnenju glavni razlog, zakaj ravno voditelji naj večjih komunističnih strank nočejo iti na mednarodni komunistični kongres, ki ga priporoča Kremlj. Nič ne vedo, kako bi glasovale ne samo posamezne delegacije, ampak tudi posamezni delegat j e. Ako bi kongres zasedal v naših dnevih, bi Moskva gotovo zmagala, kajti kitajski komunisti in njihovi pristaši bi se kongresa ne udeležili, toda zmaga, izražena v odstotkih, bi lahko pomenila blamažo, ako ne naravnost poraza. Vse to' sili vodilne komuniste po svetu, da želijo, naj se naj-prvo razčistijo notranji odnosi v posameznih strankah in potem šele skliče kongres. Medtem se Hruščev pridno prepira s kitajskimi komunisti. Prepir je zanimiv z dveh vidi- Črne organizacije hočejo piketirati promet do svetovne razstave NEW YORK, N. Y. — Voditelji črnih! organizacij so sklenili, da bodo s svojimi vozih zaprli ves promet, ki vodi k svetovni razstavi v New Yorku. Tako ‘demonstracijo’ bodo organizirali 22. aprila, ko bo razstava otvor-jena. K slavnosti je povabljenih kakih 16,000 gostov iz naše dežele in vsega sveta. Ti bodo žrtve zastoja prometa na petih najvažnejših dovoznih cestah k razstavi. Udeleženci demonstracije bodo prišli s svojimi vozili in imeli samo toliko bencina, da se pripeljejo- blizu razstavnega prostora. Tam bodo pa pustili svoje avtomobile in šli “iskal” bencin. Demonstracijo je njujorška mestna javnost začela obsojati že sedaj. Upajo, da bo to odvrnilo marsikaterega demonstranta, da bi se pokazal na ulici. Mestna njujorška policija dela že sedaj načrt, da bo pripravljena za vse slučaje. Reakcija na demonstracijo dobi namreč lahko zelo- neprijetne oblike. Nikogar namreč ne razburiš tako lahko kot lastnika avtomobila, kaše vozi po njujorških ulicah. Tako govori skušnja. ja S. Savage in L. Bracken sta bila ustavljena, ko sta se peljala 14. februarja letos skozi Leningrad. Množica, ki se je nabrala okoli njunega avtomobila, je začela razbijati po avtomobilu in grozila v njem zaprtima Amerikancema. Ta dva sta zahtevala policijsko zaščito, ki pa jo nista dobila. Drugi slučaj se je zgodil 17. marca v Tuli, kakih 180 milj južno od Moskve. Letalska atašeja E. Smith in E. Zve-tina sta bila napadena, ko sta bi- ZAHVALA Lepo se zahvalimo najinemu zetu Vincentu Frank, Mrs. Helen Frank, sinovoma Franku in Edwardu Baron ter njihovim prijateljem, ki so darovali kri; hvala vsem, ki so prišli med boleznijo na obisk in poslali kartice. Mr. in Mrs. Frank Baron 6322 Carl Avenue — V naši deželi pojemo sedaj okoli 15 odstotkov manj kronala v tamkajšnjem Komsomolsky pirja kot leta 1941. parku. Rusi jih dolže, da sta bila •protizakonito na tleh vojaške lastnine. Dejansko je poleg parka vojaško letališče, toda Ame-rikanca izjavljata, da sta bila daleč od njega. Nekaj podobnega se je zgodilo nedavno tudi s članom britanskega poslaništva v Moskvi, ki pa o dogodku doslej še ni dalo nobene izjave ali pojasnila. Vojaški atašeji ZDA v ZSSR krivi vohunstva! glavnih odborov. Ako bi prišlo! kov: Mao- očita Hruščevu prav danes do glasovanja, bi se jih to, kar je 1. 1948 Stalin očital Sovjetska zveza je štiri ame riške vojaške atašeje obdolžila vohunstva in jim za 90 dni omejila bivanje na Moskvo. WASHINGTON, D. C. — A-meriško poslaništvo v Mbskvi je v petek objavilo, da so bili štirje ameriški vojaški atašeji v Moskvi obdolženi vohunjenja in jim je bilo za kazen gibanje v Sovjetski zvezi omejeno za prihodnjih 90 dni na Moskvo in njeno neposredno okolico. Posla ništvo- pripominja, da je ta postopek sam po sebi zelo nenavaden. Če je kak diplomat obdolžen vohunstva, ga proglase običajno- za nedobrodošlo osebo in mu naroče, da v najkrajšem času deželo zapusti. Poslaništvo je odločno zanikalo, da bi imeli ameriški vojaški atašeji v slučajih, ki jih navajajo Rusi, kakršenkoli posel z vohunjenjem. Mornariška ataše- : j II , J gg ŽIVALSKI VRT V MANHATTANU? — V sredini New Yorka obstoja brez dvoma eno zelo nenavadnih podjetij — izposojevalnica razne vrste zdresiranih živali, od psov, muc in ovčk do lame, ki jo vidimo na levi strani slike prihajati v spremstvu gospodarice po stopnicah. Na desni gleda pasja družina “Lassie” na televiziji. 1 Tasif pdrsbije še nove vojake za otek 0ip@r ZDRUŽENI NARODI, N.Y, Generalmi tajnik ZN U Tant se je obrnil na finsko-, švedsko in irsko vlado, naj mu pošljejo še nekaj tisoč vojakov na Ciper, kajti s -sedanjimi četami ne more jamčiti za mir in red na otoku. -Sedaj je- na otoku kakih 6,500 vojakov, med njimi so Angleži- najmočnejši, jih je 3,500. Londonska vlada bi pa rada svojo udeležbo zmanjšala. Omenjene države so menda obljubile Tantu, da bodo še nekaj moštva “primaknile”. Na Cipru vlada sedaj prilično zatišje, ki pa ne pomeni nič dobrega. Turčija nič ne taji, da se pripravlja ”za vse slučaje”, nadškof Makarios bo šel v Atene “na posvetovanje”. Vse je odvisno od tega, kaj bo opravil finski diplomat, ki ga je Tant poslal na Ciper kot svojega zaupnika z nalogo, da pripravi tekom treh mesecev temelj za nov sporazum. Di-plomatje, ki živijo v Nikoziji, pa ne verjamejo, da bi se tak temelj dal postaviti v kratki dobi treh mesecev. Zato pa vsaj upajo, da se tekom teh mesecev kriza ne bo zaostrila. Ženske dobijo delo Gospodinjo iščejo Ženska, ki bi bila pripravljena gospodinjiti starejšemu moškemu, na pol invalidu, naj kliče pred drugo uro pop. RE 2-9681. ____________________(75) Samo popoldne Dobra strojepiska dobi takojšnjo zaposlitev v popoldanskih urah. Mora znati angleško in po možnosti slovensko. Na St. Clairju. Za pojasnila kličite HE 1-4148. (74) MALI OGLASI ~ V najem 5 sob spodaj oddamo na 1283 E. 55 St., vprašajte na 1279 zgoraj ali- pokličite- EN 1-9808 in vprašajte za J. Rožanc. (74) Hiša naprodaj Na E, 78 in gjt. Clair Ave., 7-sobna hiša, 2 kopalnici, polna klet, plinski furnez, bakrene cevi, pomivalnih, iz-črpalnik, velika kamenita garaža, vetrna okna in mreže. Samo $10,500. Kličite lastnika 261-2538. (7g) Indonezija m Jugoslavija sla se zaeell kritizirati BEOGRAD, SFRJ. — Kako velika zmeda vlada tudi med nevtralci, priča poročilo titove-ga časopisja, da so nekateri ugledni indonezijski dnevniki začeli ostro napadati jugoslovansko zunanjo politiko. Titovci s tem niso zadovoljni, toda skušajo biti zmerni v svojih odgovorih. Vedo, da kampanjo proti Jugoslaviji vodijo indonezijski komunisti, ki so na kitajski strani. So tako močni, da jih niti Sukarnova -uprava ne more krotiti. Povod za indonezijske napade je načrt za novo konferenco “nevezanih držav” v Kairu, ki jo titovci zagovarjajo in pomagajo organizirati. Taka konferenca pa ne gre v račun kitajskim komunistom in njihovim prijateljem v Indoneziji, ker mislijo na svojo ponovno konferenco v Bandun-gu, ki naj bi se vršila skoraj isti čas, kot tista v Kairu. To je prvikrat, da sta si Jugoslavija in Indonezija v laseh. Tito in Sukamo sta pa — vsaj do sedaj je bilo tako — velika osebna prijatelja. IZDELUJEMO in popra vi j amo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem 3-sobno stanovanje, neopremljeno, na novo dekorira-no. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. (74) Ženitna ponudba Mlad Slovenec, pošten, priden in postaven, želi spoznati mlado Slovenko v svrho ženit-be. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Pomlad”. —(75) V najem Na 7403 St. Clair Ave. lepo dekorirane 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, novi plinski fur-nezi, mirno, peč in hladilnik $55. Vprašajte oskrbnika v stanovanje št. 5. (75) IzvrŠKfsir.® osmeRtna Dovozne poti, pločnike,; brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 Naprodaj Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko Colonial hišo med Lake Shore BIvd. in E. 185 St. Kličite 531-3907. (77) V najem Petsobno stanovanje oddajo v najem pošteni družini na E. 68 St., zgoraj. Vprašajte na 1126 E. 68 St., spredaj ali zadaj. Do šestih zv. kličite-KE 1-9816, po šestih pa IV 1-2380. Prijafef’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA Vodka pred konjakom Sovjetska vodka je pri zahod- ncnemških potrošnikih odrinila I RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO A 1 2 A OST ABELE francoski konjak s prvega me- AID FOr AGED PRESCRIPTION;; sta med tujimi žganimi pijača-Ui oiair Ave. & f;8tb St., en t-4V'» mi, se,.glasi ugotovitev zahodno-1---------------------- nemške ustanove, ki proučuje trg potrošnega blaga. Nadaljnji podatek: čedalje več ljudi si raje privošči “okrepčilce” v čopa-| tah in ob domačem ognjišču,1 kakor da bi se potikali po o-j krepčilnicah in gostilnah, ki' imajo iz leta v leto manj večer-jnih pivcev. 1 ČE HOČETE . . . prodrti ali kupili posestvo a!i trgovino, obrnite ce do nas m. mmm 986 E. ?4th St, HE 1-6607 l 4 AMERIŠKA DOMOVINA, 1 HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Na teh dvoriščih si slišal vse govorice sveta in si lahko srečal vojake vseh narodnosti: torej si srečal nepogrešljive angleške lokostrelce, ki so na sto korakov prestrelili goloba, privezanega na drog, a njihova kopja so prebijala oklepe tako lahko kakor sukno, srečal si strašne švicarske pešce, boreče se z dvoreznimi meči, in hrabre, clasi v pijači in jedi nezmerne Dance, in za smeh in prav tako za prepir pripravljene francoske viteze, in malo govoreče, a ponosne španske viteze in sijajne italijanske viteze, najspretnejše borilce, odete v svilo ali žamet, v vojni pa v nepredirne oklepe, kovane v Benetkah, Milanu in Florenci — in burgundske viteze, Frize in končno Nemce iz vseh nemških de- CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE POODLES — Small Min., 8 Weeks. Grey or Black. AKC. $75.00 to $125.00. Cali GA ,3-3358. (73) FARMS FOR SALE 362.90 ACRES 150 MI. FROM CHICAGO 40 mi. due west of Fond du lac. Excellent farm land, sandy loam. Has trailer home, barns & other bldgs. Call or write Fireside Ranch, it 4, Box 507, Antioch, Illinois. — > A C 312) 395-3837. (24) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Child care. Stay. 3 children Phone SE 8-1272. Apt. 54. (73) REAL ESTATE FOR SALE WOOD DALE — 2 Bedrms. Newly crptd. living and diningrms.. Scrnd. porch, tiled bsmt. Gar., wooded % acre. Close to schls. Owner $16,500. Call after 4, 766-3932. (74) EY OWNER — 3 Bedroom Frame. Ceramic tiled kitchen. Complete new Bath. Paneled basement. Rec. Rm. 5 'S’s. Auto, oil heat. Va blk. from school. 5037 N. Sawyer. — IN 3-8524. (76) MIDLOTHIAN S% Rooms, 2 Bedrooms. With Basement, Carpeting. Natural Fireplace. $13,500. 145th & Sawyer. Owner. 339-6869. (73) HOMETOWN — BY OWNER 2 Bedroom, Garage, Cement drive, Storms. Near schools, stores. Low maintenance. $13,500. Phone GA 5-2665. (74) EY OWNER — 4 YEAR OLD — 3 BEDROOM Brick Ranch. 2 car gar, wall to wall carpeting. Storms 6 Screens. Selling $23,000. NAtional 2-9395. (75) ELMHURST — BY OWNER 5 yr. Bi-level, 3 Bedrms., Rec. Rm., IV2 baths,' 2 car gar., Patio, large yard. Many extras. Park, Catholic and Public schls. Priced at $24,900. 849 Linden Ave., BR 9-4366 (73) LOMBARD — BY OWNER 6 Room Brick Ranch. 3 bedrooms. Basement, rec. rm. S/S., Side drive. Near transp. & schls. For quick sale $18,700. MA 7-3633. (73) žel. Med njimi so se premikali beli plašči kot vrhovni gospodarji. “Stolp poln zlata” ali bolje, posebna soba na Visokem gradu zraven stanovanja velikega mojstra, napolnjena od vrha do tal z denarjem in palicami iz dragocene kovine, je dovoljevala redu, da je dostojno sprejemal ‘goste’ kakor tudi, da je plačeval najemnike, ki so jih pošiljali od tod na pohode in v vse gradove, da so razpolagali z njimi župani, staroste in komturji. Tako sta se s silo meča in duhovno silo združevala tu neizmerno bogastvo in železen red, ki se je v Malborgu še vzdrževal z močjo stare navade, dasi se je po pokrajini že zrahljal zaradi prevelikega zaupanja v lastno moč. Vladarji niso prihajali semkaj le zato, da bi se borili proti poganom ali pa si izposojevali denar, marveč tudi zato, da so se učili vladati, vitezi pa, da so se učili vojne spretnosti. Saj na vsem svetu ni znal nihče tako vladati in se bojevati kakor nekdaj križarski red. Ko je nekoč prišel v te kraje, ni imel razen bližnje okolice in nekoliko gradov, ki jih je daroval nespametni poljski knez, niti pedi zemlje, sedaj pa je vladal nad obširno pokrajino, večjo kakor marsikatero kraljestvo, polno obljudene zemlje, mogočnih mest in nepremaganih gradov. Vladal je in čuval, kakor čuva pajek razpeto mrežo in drži pod seboj vse niti. Od tod, s tega Visokega gradu, od velikega mojstra in od belih plaščev so raznašali sli povelja na vse strani: k plemičem-na-jemnikom, k mestnim zastopstvom, županom mest in vasi, podžupanom in kapitanom najetih vojsk, a kar je tu rodila in sklenila misel in volja, je vse takoj izvršilo na stotine in tisoče železnih rok. Sem se je stekal denar iz vse dežele, žito, vsakovrstna hrana, dajatve pod težkim jarmom stokajočega posvetnega duhovništva in drugih samostanov, ki jih križarski red ni rad videl; od tod so se končno iztezale grabežljive roke proti vsem okoliškim deželam in ljudem. Številno prusko, po litovsko govoreče ljudstvo je bilo že zbrisano z zemeljskega površja. Litva je še pred kratkim čutila železno križarsko nogo, ki je težila njene prsi tako strašno, da je pri vsakem vzdihu krvavela izpod srca. Poljska pa, dasi je zmagala v grozni bitki pri Plovcih, je vendar za Lokietka izgubila vse ozemlje na levem bregu Visle z Gdanjskom, Tačevom, Gnievom in Osvjencim. In-flandski viteški red je segal po pruskih poljanah in oba reda reda sta se valila kakor ogromen val nemškega morja, ki je vse širše in širše zalivalo slovansko zemljo. Toda sonce križarsko-nem-ške blaginje je na mah zatem-nelo. Litva je prejela krst iz poljskih rok, a krakovski prestol je z roko prelepe kraljice vred podedoval Jagielo. Sicer red ni s tem izgubil niti pedi zemlje, niti enega gradu, toda začutil je, da je vstala sila proti sili in da je izgubil povod, zaradi katerega je bil v Prusiji. Ko je bila Litva pokristjanjena, bi se bil moral vrniti v Palestino in varovati romarje, ki so hoteli v svete kraje. Toda vrniti se — bi pomenilo odreči se bogastvu, oblasti, moči, vladanju, mestom, deželam in celim kraljestvom. Zato se je red začel premetavati v strahu in jezi kakor pošastni zmaj, ki se mu je v bok zapičilo železo. Veliki mojster Konrad se je bal staviti vse na eno kocko in je drgetal ob misli na vojno z velikim kraljem, vladarjem poljske in litovske zemlje in obširnih ruskih pokrajin, ki jih je Olgierd iztrgal iz krempljev Tatarom, toda večina križarskih vitezov je silila vanjo, ker je čutila, da se je treba lotiti boja na smrt in življenje, dokler so še sile nedotaknjene, dokler še ne obledi čar križarskega reda, dokler mu hiti ves svet na pomoč in dokler ne pade papeževo prekletstvo na to njihovo gnezdo, katerega cilj življenja in smrti sedaj ni bilo raz-širjevanje krščanstva, temveč prav zdrževanje poganstva. A medtem so med narodi in po dvorih tožili Jagiela in Litvo, da je pokristjanjenje navidezno in krivo, in dopovedovali, da je nemogoče, da bi se moglo izvršiti v enem letu to, česar ni mogel doseči kri- žarski red v stoletjih, ščuvali so proti Poljski in proti njenemu vladarju kralje in viteze, češ da sta zaščitnika in branitelja poganstva, a ti glasovi, ki jim edino v Rimu niso verjeli, so se v širokem valu razširili po svetu in vabili v Malborg kneze, grofe in viteze od juga in. od zapada. Red je rasel v zaupanju in se čutil močnega. Marienburg s svojimi groznimi gradovi in pred-gradjem je slepil ljudi s svojo silo bolj kot kdaj poprej — in slepilo je bogastvo, slepil je navidezen red — in ves križarski red je bil videti mogočnejši in bolj neuničljiv na veke kakor prej. In nihče izmed knezov, nihče izmed tistih vitezov, še celo nihče — razen velikega mojstra —med križarji samimi ni razumel, da se je po pokristjanjenju Litve zgodilo nekaj ‘takega, kakor če bi valovi Nogata, ki so na eni strani oblivali strašno trdnjavo — začeli tiho in neusmiljeno izpodjedati njegove zidove. Nihče ni razumel, da je v tem ogromnem telesu ostala le še sila — iz njega pa je izletela duša. (Dalje prihodnjič) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV j , •<—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—*—•—•—*—•—•—.—•—.—.—•—.—.——-i Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki; Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida cb 7:30 zvečer. Mesečni asesment se' prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach;'nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos, W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. ISO KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop- n za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josenhine Winter. — Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. TV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Mar- • janca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Z,Travniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Stephanie Osredkar. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — ■Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph I.ach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin, Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem ■ Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak ir, vsi slovenski zdravniki. — Seje st vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, pod-predsednieg Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki, Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Zastaven ošin j a Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Rožanc. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, prods. Paulin^ Stampfel podpredsednica Mary Kolegar, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Otoničar; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec, Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment so pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odlbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ predsednica Mary Filipovič, tajnj ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 1-7540, blagajničarka Agnes Zagar' zapisnikarica Mary Filipovič, na“ zornice: Josephine Winter, Ant>ei Gregorčič, Veronica Škufca. S«' je so vsak tretjo sredo v mesecu o 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 & DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Predsednica Mary Rožanc, P00 predsednik ^Frank Stare, tajnica > blagajničarka Rose Vatovec, 1080 Prince Ave., BR 1-4582, zapisuj karica Mary Bubnič. Nadzornik1' John Samsa, Joseph Rolih in J011 Laurencic. — Seje so vsako druž® nedeljo v mesecu ob 10. uri dop01' dne v SDD na 10814 Prince Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr: Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vS1 slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 ^ Pj-edsc-dnlca Nettie Zamick, oredsednica Anna Zalar, Mary Jeraj, 5150 Thornbury R®'' HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar' sic, zapisnikarica Fanny Majer' Nadzorni odbor: Mary Otonič^ Emma Tofant in Dorothy Strniš*' Vsi slovenski zdravniki. Seja se ši vsaki drugi četrtek v mesecu 0 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. K N c k d ti Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Koljat, EvaTrškan, Frances Medved. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. — Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik John Borso, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin.; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ST. Ji SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1. DR, RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wiran't, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalsic; podpredsednik John Zagorc; začasni tajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Av., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton. Levstik in D. Germanovic; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar^ Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. —- Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ , Predsed. Stanley Pervanje, P0°_ predsednik Theodore Szendel, ta' niča in zapisnikarica Jennie Pug6«' 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts' 44125, LU 1-4230; blag. Antonia lin ar. Nadzorni odbor: predsedm® Helen Tomažič, Henry PervaiO3! Terezija Bizjak. — Zdravniki: vS^ priznani zdravniki. Zastopniki ? SND na 80 St. Stanley Pervanje 1 Theodore Szendel; za SDD 11 Prince Ave. Frank Skrl: za SND Maple Hts. Henry Pervanje. — SeJ*" se vršijo vsako 3. nedeljo v mes6^ ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Av“ Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, P° predsednik Martin Romih, tajjjjj in blagajnik Frank Perko, 1%, East 174 Street, telefon IV 1-56^. zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, FraIJ Dremel in John Majerle; zast°P, nik za Slovenski Dom na HoW16’ Avenue: Martin Valetich. ZasWP niki za federacijo: Frank M. Per Martin Valetich. Seje sb v ob vsako četrto nedeljo v mesecu 2:00 uri popoldne v Slovenskem d0 mu na Holmes Ave., kjer svoj asesment 25. v mesecu od do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18“C Hiligrove Rd.; podpredsednik * J Cesnik, tajnik in blagajnik Krampel, 961 E. 67 St., tel. L, 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Na.3 zor. odbor: Joseph Ponikvar, L°u' Erste, John Straus. Zastopniki federacijo Louis Erste, Maih Zama ^ Zastopnik S.N.D. John Sever. družnica zboruje vsako tretjo sob to v mesecih marec, junij, sept6®' ber in december v SND na St. CD1 Ave., staro poslopje, soba št. 4. nik pobira asesment tudi vsak6® 25. v mesecu v S.N.D. ¥ BLAG SPOMlfp OB DRUGI OBLETNICI ODKAA KAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOSR SOPROG IN OČEM Mathew Velekaflje Zatisnil je svoje blage oči 111 izdihnil svojo plemenito du®° dne 13. aprila 1962. Ni ga dneva ne noči, da nam ne bi bil v mislih Ti' Spomine svetle vedno v nas b .. v ljubečih srcih vedno nam živ bud'iš' Čas lahko zbriše marsikaj, a tega res ne bo ■ nikoli, spomine tistih srečnih dni, ko bili smo še vsi! žalujoči ostali: soproga MARY in OTROCI Cleveland, O., 13. aprila 1964. OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, pod- RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela • Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, Pc* slovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana, -'j' Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-D ’ podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. ^