Izlitij a : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V olja : za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: 1'prsa niši vii v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XVIII. V Celovcu, 10. oktobra 1899. Štev. 28. Otvoritev zadružnega skladišča v Nmčivasi se odloži od 15. na dan SS. oktobra. Prišlo je več zadržkov, da stavba ne more biti pravočasno dovršena. Odlični govorniki so obljubili svojo pomoč: tako g. dr. Šušteršič iz Ljubljane, g. potovalni učitelj Kač iz Žalca na Štajerskem in g. deželni poslanec Grafenauer. — Več povedo posebna vabila. V Velikovcu se prične delo v sredo dné 11. oktobra. Tudi tù je bilo premagati mnogo težav, ki so zavlekle otvoritev. Vabilo. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dné 15. oktobra 1899, ob 3. uri popoludne s h o d v gostilni pri Vedeniku v Ribnici, občina in fara Št. Peter pri Velikovcu s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. — 2. O zadružnem skladišču vSinčivasi. Poroča Val. Podgorc. — 3. O našem šolskem vprašanju. — 4. Razni govori in nasveti. Slovenci, pridite v prav obilnem številu na važni shod! Odbor. Slovenščina je pri naših sodiščih ravnopravna! V štev. 25. „Mir“-a od dné 10. sept. smo poročali, kako je beljaška sodnija dné 29. avg. 1.1. v neki tožbi izrekla, da se ne sme obravnavati v slovenskem jeziku, ker je tako zahteval nemško-nacijonalni advokat beljaški, dr. May er, oziroma celovški dr. Kr a in z. Obravnava se je takrat preložila in sodnik je obsodil tožitelja, t. j. slovensko stranko, da mora ona nositi stroške, ki nastanejo iz preložitve. Pa nemško-nacijonalna drevesa tudi v „nemškem" (??) Beljaku še niso zrastla do nebes! Slovenska stranka, oziroma nje ljubljanski zastopnik se je pritožil zaradi nezaslišanega in protipostavnega postopanja be-Ijaškega sodnika na c. kr. deželno sodišče v Celovcu, in to je sedaj pritožbo ugodno rešilo. Ustreglo je zahtevi ljubljanskega slovenskega zastopnika tožeče stranke ter ukazalo okrajnemu sodišču beljaškemu, razveljavljajoč le-tega sklep, da ima nemudoma razpisati zopetno razpravo o slovenski tožbi, jo vršiti s tožiteljico v slovenskem jeziku in jo v tem jeziku tudi izvršiti; ob enem nalaga nasprotni nemški stranki povračilo vseh stroškov. Prav zanimivi in velepomenljivi so pa razlogi, na katere se pri tem sklicuje deželno sodišče. Izreka se v njih določno, da so razglasi pravosodnega ministerstva z dné 29. oktobra 1850, štev. 14.553, z dné 15. marca 1862, štev. 865 in z dné 18. aprila 1882, štev. 20.513 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu § 13. obč. sodnega reda, in vsled katerih je v slovenskem delu dežele vsprejemati slovenske vloge in je tudi reševati v slovenskem jeziku, še vedno v veljavi; izreka se pa tudi, da imamo Slovenci nevskratno postavno pravico, da razpravljamo na sodiščih v slovenskem delu Koroške v maternem jeziku, ne meneč se za to, ali nas nasprotna stranka ume ali ne. Odločba deželnega sodišča celovškega je torej za nas vele važna, ker je z njo sedaj s poklicane strani izrecno priznan naš jezik kot j edn akopraven na vseh sodiščih v slovenskem delu Koroške in je z njo pokopana samovoljna nova praksa ne le samo nemško-nacijonalnega beljaškega sodnika, marveč tudi nekaterih drugih takih, njemu sličnih vrstnikov in somišljenikov, ki nikakor ne morejo pojmiti, da jim je kot sodnikom treba hiti vsestransko pravičnim tudi napram slovenskim strankam. ~ S tem je torej priznana slovenščini pravica, ki ji gré po postavi. Slovenci, vi veste, kaj od vas zahteva narodna dolžnost! Zahtevajte povsod svojo pravico; zahtevajte, da se z vami obravnava v maternem, slovenskem jeziku! „Vigilantibus jura!" pravi latinski pregovor. Kdor čuva nad svojimi pravicami, kdor jih odločno zahteva, jih tudi doseže! 0 delovanju zadružnih skladišč. (K otvoritvi skladišča v Sinčivasi.) Po pravilih ima naša gospodarska zadruga namen: „Gospodarske pridelke zadružnikov po njihovem naročilu in na njihovi račun shranjevati, predelavati in prodajati; zadružnikom posredovati pri prodajanju in nakupovanju živine, omogočiti jim skupno nakupovanje vseh kmetskih potrebščin; zgraditi v ta namen potrebne stavbe in napraviti tehničnih pripomočkov." Zadruga ni kupčijsko podjetje; ona ne kupuje žita, ali drugega blaga za se, da bi pri prodajanju imela dobička, marveč ona sprejema blago od udov, in samo od udov, da ga zanje kolikor mogoče dobro prodà. Kdorkoli bo hotel od zadruge kaj dobička imeti, mora tedaj kot ud pristopiti in vplačati pristopnino v znesku 1 krone, ali navadni delež v znesku 10 kron, ali pa glavni delež v znesku 200 kron. Deleža po 10 kron pa ni treba takoj plačati ; ta-le svbtica se bo tistim, ki denarja naenkrat FOlliISfll. *V*b*T*i Po slovenskih letoviščih. (Dalje.) Opisati dostojno rajsko krasoto Bleda, bilo bi smelo podvzetje, ki bi se samo kaznovalo. Kdor le more, ta naj ne opusti prilike, ogledati si raj naše rodne slovenske zemlje, uverjen sem, da ga ne bode nikdar pozabil. Kot priča iz davno prošlih vekov razteza svoje umazano sivo zidovje na strmi skalnati podlagi na zahodni strani jezera slavni blejski grad. Nahaja se sedaj v rokah bogatega Žida, katerega lastnina je tudi celo jezero. V obče hvali vsa okolica dobro srce graščakovo. Svoj grad prepušča vsako leto krdelom bolnih otrok! Vsekako pa neprijetno dirne človeka, ko sliši, da je naš najlepši kraj, ki ga tako navdušeno opevajo vsi naši pesniki, in katerega krasoti se divi isto tako tujec kot domačin, v židovskih rokah. Slovenska posest okrog jezera izginja vedno bolj. Kjer le more, pokupi vse graščak. Le dve ali tri kmetske hiše se vidijo še ob jezeru, a čim preje bodo tudi te nadomestile najbržeje vile tujih, neslovenskih družin. Sredi jezera je otoček s cerkvico Matere Božje, diven kot šopek cvetlic, plavajoč na vodi. Lepo je gledati ob nedeljah, ko se pomikajo ob zvenenju zvonov stoteri čolnički proti euo in istemu smotru, proti cerkvici, stoječi na otoku. Devetindevetdeset stopnic vodi od obali jezera do prostora pred cerkvico, a kako rad gre vsak po njih. Poleg cerkvice stojita na otoku le še hiša cerkovnika in župnišče. Otoček je okrog in okrog tako bogato z drevjem zaraščen, da se od daleč vidi, kot bi smreke in bukve poganjale neposredno iz jezera. Cerkvica Matere Božje je pa tako mična, da sama na sebi vabi k pobožni molitvi. Sredi cerkvice je vrv, ki vodi do zvončka, s katerim ima zvoniti oni, ki želi od Matere Božje izpolnitve kakih želj, ki si jih svobodno izbere vsak. Ljudstvo trdi, da se izpolnijo. A koliko željd da imajo ljudje, se vidi iz tega, da ta ubogi zvonček nima celi dan miru. Vedno prihajajo drugi ljudje z drugimi željami, ki jih nosi nebeška kraljica pred prestol božji. Proti severu od otoka se vidijo krasne vile, ki se krožijo v pol-kolobaru okrog jezerske obali; dalje v ozadju pa dvigajo ponosne svoje glave proti nebu vrhovi slovenskih gorà. Jezero ni veliko, a krasno je. Obhodi se okrog menda v dveh urah in pol. Obdajajo ga povsod več ali manj visoki hribi, tako da ni nikjer prostora za močvirje. Voda je po letu prav gorka, tako da se priležejo jezerske kopeli izvrstno. Ljudstvo tam in v okolici je vseskozi slovensko. A žalibog ni tako več na Bledu samem. Povsodi se opaža tam letoviščnike, Slovence, ki se zabavajo zgolj le v blaženi nemščini. Kedar se snidejo, pozdravi eden slovensko, drugi odzdravi nemško. Posledica je, da se potem pogovarjajo v nemškem jeziku. Taki ljudje niti pojma nimajo, kako slab utis napravi to na izvenkranjskega Slovenca. Opazovali smo že v Ljubljani, prestolnici slovenski, da govori dosti nad polovico ljudij nemško ; torej morajo biti tudi med njimi Slovenci, ki se poslužujejo nemškega jezika. Na Bledu smo naleteli na isti pojav in priznati moramo, da je nas prav žalil. Izvenkranjski Slovenec čuti vsak poseben vžitek na tem, ko sliši tudi gospodo meniti se v mili naši materinščini ; opažati ravno nasprotno, pa ga žali. Eno samo častno izjemo smo opazili (drugih morda nismo imeli prilike), namreč dič-nega voditelja štajerskih, sosebno celjskih Slovencev, g. dr. S., ki se je, ravno takrat na Bledu se mudeč, pogovarjal s svojo družino jedino le v uzorno lepi slovenščini. Sploh se opaža, da se na Gorenjskem nemšku-tarija čedalje bolj razširja. Napisi upravnih oblastnij imajo skoraj povsodi na prvem mestu nemščino. Boljše gostilne na Bledu so skoraj vse nemške, izvzemši ono g. Peternela, bivšega župana na Bledu, in še par drugih. Do zdaj so Slovenci v obče naj-rajše zahajali k „Petranu“, ki ima jako lepo lego tik pred jezerom, z razgledom na otok in na grad. A mi se to pot nismo mogli tu več čutiti domačih! Ne samo, da je bilo želeti dosti boljše postrežbe, tudi nemškutarija je tam taka, da se nam je gabilo, navzlic temu, da ne zna niti sedanji najemnik, niti kdo izmed njegovih uslužbencev pošteno nemški. In vendar je tam nastanjenih vedno dosti Čehov in Hrvatov ter ima vsikdar obilo izključno slovenskih gostov. Na s svinčnikom pisanim, čisto nemškem jedilnem listu so se pa brala jedila, o katerih še nismo nikdar nič slišali. Kdo bode tudi vedel, kaj pomenijo besede: gepak. Hiendl, Calbprottn, Riendflajsch m. Roderieben, grihne Vissoln, Kopsolat, Fretattn-Nudel, Crenschnitn" itd. To je nemščina, iz katere si dela vsak norce, komur pride pred oči, in vendar mora biti vse le — nemško — na popolnoma slovenski zemlji! IPristopite slovenskemu kat.-pol. in gosp. društvo! ne zmorejo v teku enega leta, odtegnila polagoma od zaslužka. Kdor izstopi, dobi delež nazaj. Zato ima zadružnik pravico voziti v skladišče svoje poljske pridelke, kakor žito, repico (krompir), tur-šico itd. Slame, sena in lesa zadruga zdaj še ne bo prejemala; pozneje bo morebiti mogoče prodajati po zadrugi vse pridelke. V skladišču se bo pripeljano žito stehtalo in v kolikor mogoče kmetu takoj izplačala vrednost. Izplačevanje bodete prevzeli posojilnici v Sinčivasi in Velikovcu. V skladišču bo dobil vsakteri nakaznico, ki izpričuje, koliko je žita pripeljal in koliko ima takoj dobiti, s tem listkom pojde k posojilnici, ki ima za zadrugo poseben konto in bo tam dobil svoj denar. Cela vrednost se pa kmetom ne more takoj izplačati, ker zadruga žito od udov ne kupuje, marveč sprejema samo v shrambo in za prodajo. Vsaj zadruga ne ve takoj, koliko bo ona dobila pri prodaji, in udje bi se po pravici mogli pritoževati, da zadruga išče le dobička, ko bi jim ne izplačevali pozneje še po vrhu, kar se je več izkupilo. Udje imajo tudi dobiček, da je njihovo žito v skladišču zavarovano. Veliko kmetov nima toliko, da bi svoje žito zavarovali; če je zapeljejo v skladišče, je bo pa zadruga zavarovala, tako, da lastnik tudi v slučaju kakega požara ne bo trpel škode. Sploh se nam pa požara ni bati; novo skladišče v Sinčivasi je tako dobro zidano, da razun podov ne bi imelo kaj goreti. Sevé, da se prejema v zadrugi samo zdravo žito ; in vodstvo bo zato skrbelo, da se kaj pokvarjenega ne bo vmesilo med dobro blago. Upamo, da bodo zadružniki skrbeli za čast zadruge in da bodo vsi pazili, da se ne bo kak malovreden človek vsilil med naše poštene ude. V skladišču je ravnatelj gospodar in se mora njegovim uredbam vsakdo ukloniti, a prost je vsakomur priziv na nadzorništvo in na občni zbor. Ravnatelj bo odkazoval prostore, kjer se žito razsipa, bo skrbel, da se prevrže, kedar je treba, bo skrbel za potrebno osobje in z odborom skrbel za pravočasno prodajo blaga in bo oskrboval potrebni denar za izplačevanje. Ravnateljstvo ne sme nikomur povedati, kaj ima v zadrugi kak zadružnik dobiti, in se zaslužek nikomur ne sme rubiti, a noben zadružnik svojih zadružnih tirjatev ne sme prodati človeku, ki ni ud zadruge. Od udov se sprejema le žito, ki so ga sami pridelali. Zadruga ne bo pripustila, da bi kak premožen zadružnik kupoval pridelke sosedov in jih potem prodajal s pomočjo zadruge, kajti zadruga se ni za bogatine ustanovila, marveč v prvi vrsti za male kmete, ki nimajo toliko blaga, da bi ga po vagonih prodali. Načelo zadruge je, da se bo žito vselej, kakor hitro mogoče prodajalo. Ce bi hotel kak večji posestnik pripeljati blago v skladišče zdaj v jeseni in bi tirjal, naj se mu žito hrani do vigredi, ko so navadno boljše cene, bi zadruga ponudbe ne sprejela, ker v tako dolgem terminu cena včasi tako izdatno pade, da bi moglo skladišče priti v veliko izgubo. Čakalo se bo s prodajo le v slučajih, ko so cene take, da jih odbor ne more sprejeti. Velik dobiček bode za zadružnike, da si bodo mogli semena z zadružnimi stroji čistiti; zadruga si bo oskrbela najboljših strojev za očiščevanje vsakovrstnega žita in detelje. Ako se bodo ti stroji pridno rabili, bode kmet več in boljše žito žel, kakor zdaj nekateri žanjejo. Naši nasprotniki kmete plašijo, da ne pojde! Na to odgovorimo, da po sedanji poti stvar tudi ne gre več naprej. Če se bo kmet še zanaprej od Židov dal odirati in če se bo še zanaprej od liberalcev dal zapeljevati, propal bo ves kmečki stau v kratkem času. Tako ne gre več dalje, zato si iščimo novo pot! Novo, boljšo pot imamo v zadrugah! In ljudje, ki so zadruge ustanavljali na Nemškem, Avstrijskem in v Sinčivasi, imajo prav gotovo najmanj tudi toliko pameti, kakor nasprotniki zadrug, ki pravijo, da ne pojde. Stvar pojde in sicer jako dobro pojde, in vsi nasprotniki ne bodo mogli za-braniti, da bomo dosegli sijajnih uspehov, morebiti ne toliko v denarju, kakor v moraličnem oziru. Zadruga v Sinčivasi postopala je pri svojem dosedanjem delu celo previdno. Skladišče je pri-prosto, a jako trdno in se lahko vsak čas spremeni v hišo za stanovanje. Vsak čas se tudi lahko postavi motor, kakor hitro bo promet tako velik, da ga bo treba. Odpravljanje žita je že zdaj prav lahko, ker je skladišče samo pod železničnim magacinom. Kakor hitro zamoremo, napravili bomo pa most iz prvega nadstropja tja na železnico. Delavcev bo sevé nekoliko treba in to bo prišlo zadrugi na leto precej drago, a vsaj jih imajo trgovci tudi, in če jih ti morejo plačati, plačala jih bo tudi zadruga. Ko bo pa promet tolik, da bo treba motorja, potem bodeta lahko dva človeka oskrbovala ves zavod in potem bo delo jako ceno. Kmetje, ne dajte se strašiti! Prej so nasprotniki pravili, da v Sinčivasi nič ne bo, da bo vlada prepovedala zidati itd. Zdaj imamo skladišče že v Sinčivasi in v Velikovcu in v nekaterih dneh se bo delo začelo. Želeti bi bilo, da bi se delo vršilo nekoliko hitreje, a nastopili so bili razni zadržki. Vsaj vse to ne dé toliko, glavna žitna kupčija se začne še le meseca novembra, in do tedaj bo vse v tiru. Zato kmetje, — pristopite naši zadrugi ! V. P. Novo ministerstvo. Po mnogem trudu je sestavljeno novo miui-sterstvo. Padel je Thun kot žrtva obstrukcije, sestavilo se je novo uradniško ministerstvo po zahtevah opozicije, t. j. nemško-nacijonalnih razgrajačev. — Wolf, Schonerer in privrženci so zopet zmagali nad večino, ki je s tolikim samozatajeva-njem podpirala prejšnjo vlado, ki je branila državo zoper znane nasprotnike v njeni sredini! Pravijo, da je Thun padel zavoljo jezikovnih naredb. No, že davno se ne gré več za le-te, marveč za državni zbor; gré se za to, da bi nem-ško-n acijonalna manjšina brezobzirno vladala in si podjarmila slovansko večino. Prva naloga novega ministerstva bode, da bode odpravilo jezikovne naredb e. A oni, ki so doslej zabranili vsako delo državnega zbora, s tem še niso zadovoljni. Zahtevajo, da se jim povsem izroči vlada in vsa premoč v državi za vedne čase! Nasprotni listi se veselé preobrata, češ, da se jim bliža zmaga. Y tem jih potrjuje dejstvo, da seje novi ministerski predsednik kar v početku svoje vlade posvetoval z nemškimi voditelji in jih povpraševal po njihovih željah in zahtevah. Pozneje še le je povabil tudi zastopnike večine na dogovor. Novo ministerstvo je sestavljeno tako-le : Prejšnji deželni predsednik štajerski, grof Clary-Al-dringen, je prevzel predsedništvo in vodi poljedelsko ministerstvo; grof Wels e rshei mb domobransko ministerstvo ; W i 11 e k železniško ministerstvo ; dr. K 6 r b e r ministerstvo notranjih zadev ; dr. Kindinger pravosodno ministerstvo; C bledo v s ki je minister za Galicijo; dr. Hartel na-učni minister; dr. S ti bral trgovinski minister in Kniazolucki finančni minister. Novi ministri so bili prej večinoma sekcijski načelniki v dotičnih ministerstvih. Novo ministerstvo je vseskozi liberalno. Vodilno ulogo igra v njem minister notranjih zadev, dr. Korber. — Novi ministri so nemški liberalci, pristaši one stranke, ki je privedla že kmeta, obrtnika in delavca v siromaštvo in bedo. O tem mi-nisterstvu pravi „S1. Gosp.“ in mi pritrjujemo povsem njegovim besedam: Tako ministerstvo za- hteva od nas Slovanov brezobzirno in najodločnejšo opozicijo. Pravim, od nas Slovanov zahteva brezobzirno opozicijo. Avstrijski liberalno - nacijonalni Nemci bi v enakem položaju namreč ne ostali samo pri opoziciji, kakor so pokazali v zadnjem času. Mi Slovani pa ne smemo, ne moremo tako daleč. Ako bi mi Slovani delali take nemire, hitro bi imeli obsedno stanje po naših krajih in puške bi pokale na naše ljudi. Nemcem se ni storilo nič žalega zaradi nemirov, ampak še sedanje ministerstvo je moralo njim na ljubo odstopiti in dobili so sedaj sebi prijazno ministerstvo. Vse radi tega, ker so Nemci, a mi smo Slovani. Na nas se sme streljati, mi se smemo pobijati kakor psi, ker smo — Slovani. Na Dunaju se sedaj v gotovih krogih odgovarja na vprašanje: „Kaj pa če sedaj Slovani začnejo nemire, kakor prej Nemci?“ Odgovor: „Slovane postrelimo!* Človeku bi zavrela kri, kedar sliši in izvé kaj takega. Toda ne sme nam zavreti ! A smemo pa krčiti svoje pesti, škripati z zobmi ter si dušo polniti z neminljivo a opravičeno jezo nad neznosnimi razmerami, v katerih živimo avstrijski Slovani. Za-jedno s to jezo pa si napolnujemo svojo dušo tudi z upanjem po lepši bodočnosti. Mi Slovani ne bomo zmiraj sužni in hlapci avstrijskih liberalno-nacijo-nalnih Nemcev, mi hočemo biti svobodni, prosti. . . in za to hočemo sedaj delati s podvojenimi silami. — Kaj bodo storili naši državni poslanci v državnem zboru v sedanjem, za Slovane nesrečnem času ? Mi nimamo pravice, dajati našim poslancem kakih nasvetov, toda imamo pravico, kritikovati njih postopanje. Ako bi kateri naših poslancev upal podpirati novo ministerstvo, imenovati bi ga morali mi in ves nàrod, da je izdajica, da je slovenski Iškariot. Novo ministerstvo je liberalno, kapitalistično in nemško, in v taka ministerstva verno, kmečko in nàrodno-zaveduo slovensko ljudstvo nima zaupanja. Naši poslanci so sedaj le v opoziciji na pravem mestu. Prav raztogotil nas je tudi naslednji slučaj : Neko nedeljo popoludne se je v Petranovi gostilni prisedel k sosedni mizi tik pri nas izobražen gospod z dolgo, nekoliko posivelo brado, ter zahteval oglednic. Gostilničar jih prinese, a ko oni gospod vidi, da so samo nemške, ga prijazno vpraša, zakaj nima slovenskih. On se izgovarja, da so pošle, da so že vse izbrane, in vendar smo jih mi pol ure poprej kupili pri založniku v najbližji bližini, kolikor smo jih hoteli. Nismo si mogli kaj in ošteli smo krčmarja prav pošteno ter mu rekli, če vidi, da ljudje le po slovenskih oglednicah po-prašujejo, zakaj si jih ne preskrbi v zadostnem številu in da sploh prav nesramno nemškutarijo uganja, kar pričajo škandalozni jedilni listi, ter da bodemo to dali v javnost, če se tako malo skrbi za slovanske goste. On jo je kmalu osramočen popihal. • Dotični gospod pa se nam je pozneje predstavil kot češki državni poslanec Hofica, ter nam rekel, da bi v Pragi ne imeli tako visokega mnenja o Bledu, ko bi vedeli, da je skoraj ves nemšk. Taki slučaji nam kradejo ugled pri drugih Slovanih, in sicer le radi neizmerne mlačnosti, oziroma zanikrnosti nekaternikov. Sploh je za nas Slovence sramota, da damo na vsaki svoji oglednici prostora tudi nemščini. Boljšo pot so nastopili Goričani. Ti so prvi jeli rabiti v Slovencih samoslovenske oglednice. Posnemajmo jih vsi, ne delajmo se smešnih. Na Francoskem bode vsak Nemec rad pisal francosko oglednico, na Laškem laško, na Ruskem rusko, in zakaj bi se na Slovenskem ne posluževal slovenskih? če ne bode imel nemških, bo prav rad posegel tudi po samoslovenskih ! Nas je ta slučaj tako razljutil, da smo se od tega časa držali gostilne gosp. Peternela, ki je sicer nekoliko daleč od jezera, a se človeka vsaj dobro in slovensko postreže. Taki dogodki uprav škodujejo celokupnemu vtisu sicer tako rajsko lepega kraja. Ko bi imel Bled še nekoliko bolj slovenski značaj, sem preverjen, da bi se zdel vsakemu Slovanu še desetkrat lepši. Samo-nemških napisov se nikjer ne manjka, poleg slovenskih pa so povsod enako debeli nemški. To bi pač ne bilo potrebno. Kje se v kakem nemškem letovišču za slovanske goste napravijo slovanski napisi? Pač nikjer! Nekoliko vzlovoljeni po tem opazovanju, smo zapustili že tretji dan po prihodu Bled, da obiščemo še oni kraj, katerega si naj nikdo ne opusti ogledat, kogar pripelje pot na Bled, namreč še le pred kratkim časom tako zasloveli Vintgar. Od Bleda se dospe v eni uri po prav lepi poti čez vas Gorje do potoka Radovne, ob katerem se nahaja slavna gostilna pri Žumru tik pred vhodom v krasno sotesko. Stoječa ob šumečem potoku pod zelenim gozdom je ta gostilna postavljena v pravo veselje vsem, ki so prehodili Vintgar, a tudi tistim, ki ga hočejo od druge strani nastopiti. Vsakega, kdor se zateče pod njeno streho, čaka izvrstno krepilo v pijači gospoda krčmarja in v izbornih jedilih gospe krčmarice. Tu se diha svobodno v slovenski hiši pri slovenskih ljudeh. Med tem, ko smo čakali na naročeno kosilo, listali smo pridno v spominski knjigi in brali različne slavospeve v vezani in nevezani besedi na krasno sotesko v vseh jezikih. Z zadoščenjem je vsak izmed nas povdarjal, da tudi naši sovražniki ne morejo kaj, da bi ne priznavali izvanrednih lepot naše slovenske zemlje, ki jih nam ne morejo vkrasti in vzeti. Zatrjuje se od raznih stranij, da niti Švica sama nima večjih prirodnih lepot, kot naša Gorenjska. Tudi mi smo se zapisali v knjigo in po jako ukusnem kosilu nastopili nadebudno pot. Koj pod gostilno pri Žumru začne omenjeni potok Radovna teči hitreje navzdol, obali se dvigajo polagoma vedno višje v dva visoka hriba, med katerima so jedva zgradili pot po dolgih stoletjih kipeči in šumeči valovi. Kmalu vodi pot tik pod skalami, ki se dvigujejo na obeh straneh po 50 do 100 in več metrov visoko nad potokom, tako da človek domneva, da se v visočini zopet združijo. Večinoma so obraščene z grmičjem, višje se kaže tudi drevje. In med temi skalami hodijo peneči valovi Radovne svojo tisočletno pot. Soteska bila je še pred nekaj leti nedostopna. Smeli ribiči dali so se po vrveh spuščati v globino, da so ondi lovili okusne postrve in vedno in vedno se je zopet slišalo o kaki žrtvi hudobnega Vintgarja, ki je nikdar več ni bilo na dan. Še le v prvih letih tega desetletja se je eden bratov Žumrov zavzel tako za ta divje lepi kraj, da je z velikimi denarnimi žrtvami in dostikrat v skrajni nevarnosti zgradil pot skozi celo sotesko, po kateri zdaj lahko hodi kot na sprehodu vsak otrok. Deloma je vsekana v skalo, deloma pa sestoji iz desk z ograjo, položenih na v skalo zabite železne kline. Od tega časa ima Vintgar vsikdar več obiskovalcev, ki se ne morejo pre-čuditi prirodnim čarom, ki so bili toliko časa skriti človeškim očem. Glasno šumeč se zaganja voda ob skale, tam tvoreč majhen slap, tukaj globoki tolmun. Kjer je Spominjajte se Oiril-lMetoclove drnztoe! ]>opisi prijateljev. Kronski darovi za velikovSko „Narodno šolo“. Darovali so: Št. S. z geslom: „Za trud, ki ga imaš z menoj“ 10 K. — Zbrani duhovniki na konferenci v Tinjah dné 17. avg. so darovali 30 K. — Povodom obiskanja „Narodne šole“ daroval je g. Anton Žlogar, župnik v Kranjski gori in vele-zaslužni glavni tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, 8 kron. — Povodom obiskanja „Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu je daroval č. g. Anton Kaplan, mestni kaplan v Pliberku, 5 K. — Cč. gg. duhovniki borovske dekanije, zbrani na pastoralni konferenci v Kotmarivesi, 15 K. — Č. g. župnik Anton Mikuluš v Celovcu 3 K 60 b. ; Jožef Kraut, načelnik posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom, 1 K ; Fr. Mažir, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, 1 K; Florijan Raušar, sodar v Potočah, 1 K; neimenovan duhovnik iz celovške okolice 2 K; povodom krstitve prvorojenke Kristine Sadnikarjeve v Celovcu zbrana vesela družba 9 K. — Dné 28. sept. na Velikem Strmcu zbrani rodoljubi z geslom: »Veliki Strmec je bil, je, in bode slovensk', 18 K. — Prof. Janez Hutter od obljubljenega stotaka 20 K. — Iz nabiralnika Višarijskega kapitelja po č. g. župniku Dav. Schmidt-u 44 K; Višarijska Neža 4 K; provizor Jožef Fugger v Gorenčah 2 K. Vkup 173 K 60 b. — Živeli nasledniki! Iz Celovca. (Omika „n a p r e d u j e“.) Da bi pa naši „kulturonosci“ tako napredovali, tega bi človek res ne verjel, če bi ga uspeh ne bòdel že v oči. Le poslušajte, kaj se more pripetiti bogoslovcu, če se sprehaja brezskrbno po Križni gori blizu našega slavnega Celovca! Prosto je stopal proti cerkvi, kajti daleč je bil od mesta, kjer nekdo tako rad prodaja za par krajcarjev „stets bewahrte musterhafte Haltung“. Z veseljem je zrl na vriskajoče otroke in se mislil tukaj med njimi radovati toliko hvalisane „prostosti“. Pa glej ! blažena kultura je bila hitrejša. Pozdravila ga je tudi tukaj med mladim zarodom v podobi majhne deklice, ki se še ni naučila prav jezika obračati, s klasično prislovico „Pfaff“, ki pa je še seveda precej dišala po mleku in se čula nekako kot „Paff“. No, besedice se naš bogoslovec ni tako začudil, saj je je bil že navajen; pač pa je začel misliti, v kateri srečni deželi je, da kličejo majhni otroci namesto „ata“ in „mamou že „Pfaff-e“. „Pojdi sem! Kaj si rekla?" zakliče nato deklici bolj postarana gospa, bodisi pestrnja, ali pa celo mati. „Aha“, misli si šetalec, „zdaj bo pa šiba pela!" Toda varal se je. Smejoč se odgovori punica: „Faff!“ in navidezno zadovoljna jo pohvali spremljevalka: „So ja, so bist du brav!" („Tako je prav, tako si pridna!") — „Glej ga, glej!“ si misli naš srečni bogoslovec. „Še le zdaj moram zvedeti, kako se ^kultura dela". Ej, so pač slovenske matere neumne! Stavimo kaj, da bi se vsaka stegnila tja za omaro po ono „Leskovo Liziko", da bi otroku, ki bi izustil tako slavno besedico, polizala zadnje sledove pričete omike. Uboga kultura, kako kruto te Slovenec „zatira!“ —rnb— Iz Gozdanj. (Naš župan, patron cerkvenega gozda). Nista še minuli dve leti, odkar naš sedanji občespoštovani župnik, g. Vaclav Čeh, pastirujejo našo, po tukajšnjih „olikancih“ daleč znano faro Gozdanje, in že so namenjeni nas zopet zapustiti ter se naseliti med vrlimi prebivalci št.-Štefanske fare pri Velikovcu. Brez male izjeme navdaja vse farane bridka in popolnoma opravičena žalost radi izgube imenovanega dušnega pastirja. Ta občna žalost pa se mora pri vsakem še podvojiti, če pozna glavni vzrok, ki našega obče priljubljenega gospoda župnika že po tako kratkem bivanju med nami zopet žene od nas. — Ko so voda mirna, je zelena kot trava na travniku, ali modra kot jasno nebo, v nji pa se veselijo žlahtne ribe svojega življenja, ki sedaj seveda ni več tako brezskrbno, kot nekdaj. Tako nudi lepa pot pri vsakem koraku novih lepot, tam grozeče čudovite skale, tukaj slape in tolmune, da ima oko vedno dosti truda, zbirati vtise enega krasnejšega od drugega. Pol ure smo hodili med skalovjem ob šumeči vodi v prijetnem hladu, ko smo imeli zazreti najlepši prizor v Vintgarju, že zdavnej sloveči šum. Steza je napeljana malo pred tem mestom precej visoko nad vodo, a se potem hitro obrne navzdol in vodi čez most ravno pred šumom na drugo stran, tako da se iz mosta vidi natanjko ves krasni slap. Šestindvajset metrov visoko pada tam bogata voda urno čez skalo v globino. Zraven se pa peni in šumi, da jo je slišati že daleč. Rtaste skale ji hočejo ovirati visoki skok, a ona jih jezno premaga, zavedajoča se svoje moči. Spodaj pa se zopet umiri in naprej dere med grmičjem in skalovjem proti Savi. . , . Začudeni smo gledali krasen prizor dalje^ časa. Potem pa smo bili hvaležni Bogu, da nam je dal zemljo za domovino, ki se more ponašati s tako lepoto, da je nobena umetnost ne more prekositi. (Konec prihodnjič.) Smešničar. * (Nevoljen.) P r e d s e dni k: „Vi ste obsojeni na štiri leta ječe. Ali se bodete pritožili ?“ Zatoženec: »Kaj še! Vesel sem, da štiri leta nobenega sodnika ne vidim." gospod župnik pri nas nastopili svoje blagonosno delovanje, prevzeli so med drugimi mal cerkveni dolg (par goldinarjev). Da se ta dolg poplača, prodali so oni z vednostjo ključarjev iz cerkvenega gozda par debel. Bili so pa pri tem tako »neprevidni", da niso popreje ponižno potrkali na vrata občinske pisarne, ter tam uljudno poprašali, je li to ondi gospodujočim gospodom tudi po volji ali ne. In vrh tega je še nesreča nanesla, da je omenjena debla kupil eden tistih »črnih", ki je pri že omenjenih gospodih zelo na slabem glasu. To je bilo našemu gospodu županu, baje na prigovarjanje sodrugov, dovolj povoda, da je gospoda župnika (akoravno za prodani les skupljena svčta komaj dosega polovico one, ki je gospodu župniku dovoljena za prodajo lesa tudi brez naznanila vladi) čisto zahrbtno ovadil c. k. okr. glavarstvu, češ: cerkveno predstojništvo je prodalo del cerkvenega gozda. Cerkev pa ima le malo gozda in še ta je neza-raščen. Ko bi tedaj cerkev ali mežnarija slučajno pogorela, bila bi občina prikrajšana, zatorej se c. k. okr. glavarstvo prosi, da vzame občino v varstvo, da v slučaju nesreče ne bode škode trpela. To je kratka vsebina cele ovadbe. C. kr. okr. glavarstvo, ki je zaradi te ovadbe bilo mnenja, da se cerkveni gozd v resnici seka, je sekanje hitro prepovedalo, ter to naznanilo visoki deželni vladi, ta pa ško-fijstvu. Posledica tega pa je bilo mnogo nepotrebnih pisarij in konečno komisija, pri katerej je pa gospod ovaduh pošteno pogorel! Izkazalo se je namreč, da ima cerkev gozda več ko dovolj, kajti isti meri 5 oralov in 600 □ sežnjev ter je večinoma dobro zaraščen, da je bilo prodanih in posekanih celih 7, reci sedem debel (dva debla sta se polomila), da tedaj pri taki množini gozda ne more in ne sme biti govor o celem delu gozda, kakor pravi ovadba. Kar je pa še najlepše, je pa to, da je zapisnik, ki se je v to svrho spisal pri občini, v pričo gospoda dekana med drugimi podpisal ravno tisti gospod župan, ki je poprej tudi podpisal, ter pri komisiji zagovarjal in tudi še zdaj zagovarja ono ovadbo, ki trdi ravno nasprotno, kar stoji v zapisniku. S tem je on sam sebe osramotil, ter sam obsodil svoje nepremišljeno početje. Vse te neprijetnosti in sitnosti pa so morale našega resnico- in pravicoljubnega gospoda župnika boleti in žaliti, in tako so sklenili, nas zapustiti. Prosili so jih posamezniki in tudi deputacije, naj še ostanejo med nami, a zastonj ! Nekateri so celo skušali pregovoriti gospoda župana, naj tudi on pripozna in prekliče svojo krivdo. In ko je bila kvaterno nedeljo zopet občinska seja, predlagal je jeden naših odbornikov, naj se tudi občinski odbor pridruži prošnjam že omenjenih deputacij. človek bi mislil, da bode odbor, čegar glava je gospoda župnika najbolj razžalila, z veseljem sprejel ta predlog. In prav gospod župan bi moral biti vesel, da mu odbor pomaga nositi in s tem preklicati krivico, katero je povzročil on sam. Saj pravi pregovor: ni sramota, greh obstati in mu se poboljšati. Toda nič od tega ! Mesto da bi ta predlog prav on prvi podpisal, bil je zopet ravno on, ki je proti njemu najhuje zdivjal ter istega niti na glasovanje ni dal. Dà, drznil se je celo reči: mesto da bi odbor prosil gospoda župnika, naj še nadalje tu ostanejo, bi imeli prositi gospod župnik njega odpuščanja, ker so mu baje svoječasno rekli »lažnik". Gosp. župan je gotovo že pozabil, da je zapisnik, ki se je spisal pri omenjeni komisiji in tudi izvirnik ovadbe, katero oboje je on podpisal, še na svetu. V istih pa stoji, kakor že znano, v prvem : „cerkev nima gozda", v drugem zopet: „cerkev ima dosti gozda"; dalje: „cerkveno predstojništvo je prodalo en del gozda", v zapisniku pa : „prodalo se je le sedem debel" itd. Zdaj pa dovolite, gospod župan, vprašanje: kako da naj se zanaprej imenuje človek, ki zamore kaj tacega pisati, oziroma podpisati? Ali mar ni neresnična ali že ovadba ali pa zapisnik? In vendar nosi oboje vaš podpis! Zdaj pa se še upate v tretjič trditi, da ste nedolžni? No, mi poznamo to nedolžnost! Poznamo pa tudi cilj, ki ga zasledujete vi in vaša stranka. Ni vam bilo zadosti, da ste po nedolžnem ugonobili prejšnjega mežnarja. Za mežnarjem naj bi prišli na vrsto g. župnik. Za župnikom morda še par „črnih“. Potem bi še le mogli zapovedovati ne samo v občinski pisarni, ampak gotovo kar najraje tudi v farovžu, v cerkvi in mežnariji. To bi vam bilo veselje! Toda glejte, da se vam ti nameni prezgodaj ne izjalovijo. Zakaj trda glava se sama ubije in kdor drugim jamo koplje, sam rad v njo pade! Od koroško-štajerske meje. (K celovškim cesarskim dnevom.) Pred menoj leži naj novejši številka „Mir“-a, v katerej poročate o slavnostih, ki so se vršile zadnje dni v Celovcu o priliki obiska našega svitlega cesarja. Ker omenjate, g- urednik, kako je na mnogih krajih donel cesarju v pozdrav navdušeno tudi krepki naš »Živio!" dovolite mi, da vam in vsem bralcem „Mir-a“ po-vem, kako se je godilo nekemu slovenskemu rodoljubu (ime se lahko pové, če treba), ko je i on povzdignil v gnječi svoj glas in pozdravil svojega cesarja v materinem jeziku. Stal je oni gospod ravno nasproti cesarskemu dvorcu in ko se je cesar pripeljal, je tudi on navdušeno zaklical svoj »Živio !" „Slava“ — seveda „heil“ ne! Ker je bilo v istem trenutku splošno klicanje in je vsak hotel le videti cesarja, se ni nikdo zmenil za slovenske glasove. A čujte, kaj potem. — Ko se cesar poda po končanem predstavljanju z dvorišča nazaj v hišo in hoče ravno iti po stopnicah v svoje stanovanje— gaje sicer vse ljudstvo gledalo, a pozdravil ga ni nikdo, in hitro pozdravi omenjeni rodoljub cesarja še enkrat z navdušenimi »Živio !" — in zdaj je bilo, kakor bi strela treščila med gledalce! Najprej se vsa prestrašena obrne neka gosposka »baba" in vsklikne besedo, podobno besedi: „windisch“ — ali pa »schimpfen". — Tudi drugi so se obrnili, a ker je cesar ravno šel navzgor, so hitro začeli vpiti svoj „hoch“ —naš rodoljub pa »Slava" in »Živio!" Ko je cesar odšel in je pojenjalo vpitje, se spomnijo ljudje, posebno nekateri udje požarne brambe, »zločinstva", ki se je zgodilo ravno prej. Posebno eden se začne ogledovati po okolistoječih, bržkone, da bi našel »predrzneža", ki se je upal v »nemškem" celovškem mestu pozdraviti svojega cesarja v slovenskem jeziku. Gleda in gleda, nazadnje obstoji njegov pogled na rodoljubu in srpo ga začne meriti, a ta je koj uganil, kaj hoče mož, ki ni imel tam drugega posla, kakor braniti ljudem na cesto. Mirno ga Slovenec pogleda in pravi : »Ja, ich hab’s gerufen!" — Ko bi mi bilo mogoče, slikati vam obraz precej dolgega in širokega gasilca pri teh besedah — s kratka : kazalo se je v njegovih potezah vse sovraštvo, ves srd nad »bindišarji", ko je z neizrekljivo zaničljivostjo rekel: »So, Sie haben gerufen!" — Zdaj so se začeli vtikati vmes tudi drugi brambovci, a govorili so bolj tiho, tako da je imenovani domoljub čul sledeče stavke le na pol: „Ist so selten unter un s (cesar), und noch da wird er beleidigt," — ali: „ W e n i g-stens hier inKlagenfurt...Schwein-stall so was . . .“ itd. Naš možje nekaj časa mirno poslušal zabavljanje, ko se mu je pa dosti zdelo, stopi pred onega, ki se je prvi oglasil in mu reče: „Was wollen denn die Herren? Wenn der Magyar in magyarischer, der Italiener in italieni-scher Sprache den Kaiser begriissen darf, warum solite ich ihn nicht in meiner Muttersprache be-griissen durfen? !" Na to reče gasilec: »Hàtten’s Ihnen a deutsche Mutter genommen !" Zdaj mu jo pa naš nàrodnjak krepko zasoli ter pravi: »Sie, Herr, Sie haben schon graue Haare und grauen Bart, aber Bildung haben Sie keine!" — Nobeden ni odgovoril na to kaj, samo besede: »Windische Mutter" so donele gospodu še na uho. Še nekaj časa je naš rojak ostal na mestu, ker bi bil rad zvedel imena teh nemških »olikancev", a ni se mu to posrečilo, zato pa se je spozabil nek možak tako daleč, da je izustil besede, katere so vredne, da si jih Slovenci zapomnimo za vselej: »Dathun sie (Slovenci)provocieren, und dann wundern sie sich, wenn sie hie und da Eins aufs Dach bekommen!" Na to se hitro oglasi drugi: „Wenn ich dorten gestanden ware, batte ich ihm Eine heruntergehaut!" Vse to se je zgodilo v soboto 16. septembra pred cesarskim dvorcem v glavnem mestu, na tretjino slovenske dežele, o belem dnevu ! Pokazala se je zopet enkrat blažena nemška »omika", t. j. nemška nestrpnost in sovraštvo do vsega, kar se imenuje slovensko! Novičar. Na Koroškem. (Velik Iot na slovenske kmete) hočejo vprizoriti v drugi polovici tega meseca v Velikovcu. Kakor poroča »Bauernzeitung", bodo tam napravili velik »bauerntag", h kateremu pride sam baron Rokitansky iz Gradca! — Slovenski kmetje vedó, kaj je »bauernbund", vedó, kdo je tisti Rokitansky in zato vedó, da je njihova dolžnost, izogibati se take družbe! (Potrjeni zakoni.) Cesar je potrdil prena-rejeni zakon o odgonih, kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. — Ministerstvo je potrdilo pravila deželne zavarovalnice za živino, kakor jih je sklenil deželni zbor v zadnjem zasedanju. Dalje je potrjen zakon o povišanju učiteljskih plač na ljudskih in meščanskih šolah. (Bivši šolski nadzornik dr. J. Gobane f.) Dné 29. sept. popoludne je umrl v Celovcu umi-rovljeni c. kr. deželni šolski nadzornik koroški, dr. J. Gobane, star 69 let. Zadnja leta je bil vedno bolan. Pogreb je bil dné 1. okt. popoludne z običajno uradno udeležbo. Znano je stališče dr. Gobanca do Slovencev, o katerih je nekoč izjavil, da na Koroškem nimajo pravice do obstanka!! V tem smislu je tudi deloval in vzgajal ter »nadzoroval" učitelje. A ob grobu njegovem nočemo pisati žalostnih spominov, nočemo Zalite vaj P° vseh. gostilnah ,5Mj.r66! posnemati naših nàrodnih nasprotnikov, ki liki hijene napadajo tudi mrtvece. (Zgled: „Freie Stim-men“ o pokojnem Fil. Kandutu.) — „Fr. St.“ pravijo o pokojniku, da je bil „der Organisator des modernen Karntner Schulwesens“ in da ob njegovem grobu žalujejo vsi, „Tvelche der Segnungen der Neuschule theilhaftig geivorden“, zlasti pa „der grosse Kreis aller deutsch-freiheitlichen Elemente in Kàrnten, denn Gobane war ein Mitkampfer im besten Sinne des Wortes“. To pové dosti! — Porodil se je pokojnik v Železni Kapli ; nad četrt stoletja je bil kot nadzornik na čelu koroškega šolstva. N. p. v m. ! (Duhovske zadeve.) V stalni pokoj stopi g. J. H e is er, župnik v Miheldorfu. — Prestavljeni so gg. kaplani: R. Pitterle iz Volšberga v Mostič; J. Loigge iz Trbiža v Šmarjeto v Rožu; J. Schwaiger iz Mostiča v Volšberg; Fr. Gtitl v Marein; Oton Bruner za provizorja v Marija Bajčah. — Zopet nastavljena sta g. Jan. Šnedic kot kaplan v Spod. Dravogradu in g. J. Česky kot kaplan v Železni Kapli. — Razpisan je do 8. novembra t. 1. IV. kanonikat pri Gosposvetskem kapitelju. — Vpokojeni apaški župnik, č. g.Jak. Seebacher, bode stanoval naGolšovem. Župnijo Apače bode oskrbovala duhovščina v Šmarjeti. — Č. g. Val. Weiss, provizor na Djekšah, je postal kanonik v Velikovcu; na Djekše pride za provizorja č. g. J. Zeichen, provizor pri sv. Walburgi. — Na župnijo pri sv. Walburgi je prezentovan č. g. Val. Primožič, župnik v Škofičah; dné 2. t. m. je bil od mil. gosp. knezoškofa inštaliran na novo faro. — Č. g. Štef. Singer, prej kaplan v Železni Kapli, pride za provizorja v Logovas. Oskrboval bode tudi Škofiče. — Na župnijo Tigrče je prezentovan č. g. Dav. Schmidt, zakristan na sv. Višavjih. — Farni izpit je v Celovcu od 10. do 12. t. m. — Znani pridigar č. o. Jos. Franz, družbe Jezusove, pride iz Celovca v Inomost. Na njegovo mesto pride o. Volbert. (Osebne novice.) Okrajni glavar g. Franc Mayrhofer bar. Grunbuhelje prestavljen od deželne vlade v Celovcu za glavarja v Velikovec. Sedanji glavar velikovški g. R. Kreuter pride za poročevalca k deželni vladi. — G. vladni tajnik Jan. pl. Rainer je prestavljen od celovškega okr. glavarstva k deželni vladi. — Prestavljeni so gg. učitelji: J. Salcher iz Žabnic v Zlan; V. Zwick iz Ovčje vasi v Žabnice; šolski voditelj Jan. Andrae iz Mohlič v Ovčjo vas. Nastavljeni so za podučitelje gg. A. K ar Ib au er na Djekšah, H. Rob leg v Hodišah in gdčna. P. Miihleisen v Rožeku. (Drobiž.) Celovško mesto je izdalo za okin-čanje mesta povodom cesarjevega obiska 5180 gld. — Ministerstvo je dovolilo napravo telefona med Celovcem in Beljakom. Z delom v kratkem prično. — Nagle smrti je umrla dné 28. sept. v Celovcu kmetica p. d. Uršinja iz Podkrnosa. V šolskih ulicah se je zgrudila mrtva na cesto. — V Balters-dorfu blizu Spitala je pogorelo dné 26. sept. 11 poslopij. Zažgala sta dva otroka, ki sta v skednju zanetila. — Cunjar Egidio Leonardo iz Rezije na Beneškem je trgovcu G. Jegliču na Jesenicah izvabil 820 gld. ter zbežal na Koroško. V Trbižu so sleparja prijeli in dobili pri njem še ves denar. Po drugih slovenskih deželah. (Nova društva.) Bralna društva so ustanovili na Gomilskem, Sromljah in v Cirkovcah na Štajerskem. — Izobraževalno društvo ustanovijo na Igu. — V Škofji Loki so ustanovili mlekarsko zadrugo. (Ptuj), ki se redi od slovenskih grošev okoliških kmetov, je tudi dobil svojo „Bismarckgasse“. Sedaj je ptujsko zelje zabeljeno s pruskim Špehom. Heil! (Na nemško - slovenski gimnaziji v Mariboru) je letos v I. razredu nad 80 učencev, a vkljub temu se ne dovoli razdeliti tega razreda v paralelke. Na ta način hočejo višje šolske oblasti mučiti profesorje in dijake ter onemogočiti povoljne učne vspehe. Ravno tako delajo tudi po drugih šolah. Slovenci smo zapostavljeni gledé šolstva povsod! (Drobne novice.) Ljubljanska nova gimnazija se je že preselila v lepo novo poslopje. — Kranjska dežela je morala plačati za dolenjsko železnico v minulih treh letih 163 tisoč goldinarjev. — Nemški „burši“ so imeli oni teden v Ljubljani neko veselico, pri kateri so izzivali z frankfurtar-skimi trakovi itd. Buršom so pomagali tudi nekateri nemški c. kr. sodnijski uradniki (!) in profesorji. Lepe razmere! — Na Črnučah pri Ljubljani bodo postavili Kneippovo zdravišče. — Vinska letina v Istri je letos precej dobra! — Slovensko gledališče v Ljubljani je začelo s predstavami dné 21. sept. — Prihodnje leto izdelajo načrte za železnico „Velenje-Kamnik“. Križem sveta. (Novi èlani gosposke zbornice in preziranje Jugoslovanov.) Vlada je objavila imena 24 novoimenovanih dosmrtnih članov gosposke zbornice. Med temi 24. ni niti jednega Slovenca ali Hrvata. Slovenci še sploh nismo imeli nikdar svojega zastopnika v gosposki zbornici, odkar obstoji ustava. Kdo pa ima pravico uživati izvanredno čast, da pride v gosposko zbornico ? Glasom ustave se imenujejo oni odlični možje, ki so si za državo ali za cerkev, za znanost ali umetnost pridobili zaslug. In takega moža bi v celem polstoletju ne imeli Slovenci in Hrvatje niti enega? To verjame kdor hoče ! Thun je ona imenovanja proglasil malo pred svojim padcem in tako nekako še ob koncu svoje vlade pokazal svojo »naklonjenost" do Slovencev, bržkone v zadnjo zahvalo za to, da so ti tako verno podpirali njegovo vlado! (Potresi.) Hudi potresi so bili koncem septembra v okraju Smirna (Turčija.) Več sto ljudij je mrtvih, na tisoče brez strehe. (Avstrijski socijaldemokratje) so imeli minuli teden svoj strankarski shod v Brnu. Udeležili so se ga zastopniki iz vseh avstrijskih ndrodov. Posvetovali so se o raznih strankarskih zadevah in med drugim tudi o narodnostnem vprašanju. (Nova češka visoka šola.) Cesar je potrdil ustanovo nove češke tehnične visoke šole v Brnu in imenoval tudi profesorje zanjo. Potreba nove šole se je kazala že zdavna. (Kuga) na Portugalskem še vedno ni ponehala. Zahteva vedno novih žrtev in iz Oporte, kjer se je pokazala najprej, se je razširila tudi v nekatere druge kraje. (Požari.) Na Ogerskem je pogorel kraj Črne-gihaz. Zgorelo je 200 hiš. — V Moskvi je zgorela velika prodajalnica živil. 26 oseb je bilo pri gašenju težko ranjenih. (Rodovitna trta.) Iz Komise v Dalmaciji se poroča, da ima tamošnji učitelj A. Novak v svojem vrtu osem let staro trto, na kateri visi 955 lepih grozdov. (Skrivnostni umor v Polni.) V Polni pri Kutni Gori na češkem je bilo umorjeno dné 29. marca mlado dekle Anica Hruzova, hčerka vdove Marije Hruza iz Vežnice. Umor se je izvršil na cesti iz Polne v Malo Vežnico v Brzin-skem gozdu. Okolnosti, pod katerimi je bila umorjena uboga deklica, skrivnosten način umora in razne druge stvari so povzročile mnogo strahu med ondotnimi prebivalci. Takoj po razkritju umora je šla govorica, da je deklica zaklana v židovske bogoslužne namene, ker ni bilo pri umorjeni nič krvnih sledi. Kot morilca so zaprli Žida Hilsnerja, katerega je kutnogorsko porotno sodišče obsodilo k smrti na vislicah. Strah pred vislicami je pripravil Hilsnerja, da je izpovedal, da sta zaklala deklico dva Žida, J. Erbman in Salomon Wasserman. Kri zaklane deklice so pristregli v posodo ter jo nekam odposlali. V istem kraju je bila že poprej neka deklica skrivnostno umorjena. Ogorčenost zoper Žide je v tamošnjih krajih tolika, da noče nihče ničesar več pri njih kupiti ter so primorani se trumoma izseljevati na Dunaj. (To in ono.) Neki švicarski list poroča, da se je letos v planinah ponesrečilo 98 oseb, od teh je bilo 61 mrtvih. — Bolgarski knez Ferdinand je bival koncem septembra kot gost našega cesarja na Dunaju. Sprejeli so ga z velikimi častmi. — Princ Nikolaj Grški se zaroči s Ksenijo Črnogorsko, hčerjo kneza Nikole. Ksenija biva zdaj v Petrogradu ter je znana, kakor nenavadna lepotica. Lekarna Bradya želodčne kapljice, prej znane tudi z imenom Marijaceljske želodčne kapljice, so pri vseh slojih prebivalstva vedno bolj priljubljene, ker krepčajo slab želodec in pospešujejo prebavo. Častiti bralci naj pri nakupu pazijo na podobo varnostne znamke in podpisa, ki se nahaja tudi v našem inseratnem delu. Vabila. Kmetijska shoda bodeta v nedeljo dné 15. oktobra, ob 2. uri popoludne, v Zgornjih Libučah; predaval bo potovalni učitelj g. Šumi o živinorejskih zadrugah ter o umetnih gnojilih. V nedeljo dné 22. t. m. bo shod pri Zanker-ju v Doberlivasi ob ’/23. uri popoludne; g. Šumi bo govoril o kmetijskih zadrugah. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela v nedeljo dné 29. oktobra 1899, ob 4. uri popoludne, v gostilni g. Ant. Pogliča, p. d. pri Gobernu, na Brnci svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev dveh pregledovalcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Razni govori in nasveti. 6. Poučni govor. 7. Vsprejem in vpisovanje novih udov. 8. Pri domači veselici se bo tudi predstavljala šaljiva igra: »Vaški skopuh". Vstop je dovoljen le udom in po udih povabljenim gostom. Vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje vabi k obilni udeležbi naielništvo. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Medgorjah ima letošnjo občno zborovanje v nedeljo dné 15. oktobra 1.1., ob 5. uri zvečer, pri Martincu v Habru. Vspored: Pozdrav načelnika. — Pesem. — Govor (zasluge katol. cerkve za omiko narodov). — Pesem. — Poročilo blagajnika in tajnika. — Volitev odbora. — Pobiranje udnine in prostovoljnih darov. — Petje, prosta zabava in čarobna predstava. — K obilni udeležbi vabi vse Slovence odbor. V tiskarni družbe sr. Mohorja v Celovcu je ravnokar na svitlo prišel Katekizem za katoliške šole v združenih državah ameriških. Sestavil in izdal Hev. J. S. Šušteršič, Joliet, 111. Z dovoljenjem prečast. St. Cloudskega škofijstva. Cena kartoniranemu iztisu je 40 kr,, po pošti poslan velja 45 kr. ipte In zasebnike ki imajo dosti znancev, sprejema nova tovarna, da sprejemajo naročila na povsod neobhodno potrebne, novo patentovane stvari. Visoka provizija, oziroma stalna plača, zajamčena. Naročila sprejema: Klimesch in tov., Praga, 1134—11. Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse št. 7.) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, puše za kola, žlajfe, coklje, sploh železo razne debelosti in širokosti za vsako po trebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljšega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in eevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode (Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite, kakor tudi bakrene (knfraste) kotlje, v raznih velikostih, železne peči in šte-dilna ognjišča (Sparberde), decimalne vage itd. Na željo razpošiljam od križev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. Jakob Petschounig, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu št. 4., med gostilno „pri Kleeblatt-u“ In Kopper-jevo prodajalnieo. Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo goiF" veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usn ja, "9(3 kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni. Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe. Umetnijski zavod za slikarije na steklo. USkarda v Brnu. Odlikovan osemkrat s prvimi darili. Poseben zavod za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi. Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zastonj. rpy Današnja številka obsega šest strani], Iplp' Slovenci! JPridLno zahajajte na slovenshe shode! Koroška deželna zavarovalnica zoper požare v Celovcu (deželna hiša) je začela poslovati 4aé IO» 1899. I» Zavarovalnica zavaruje zoper vsako škodo, ki nastane na nepremičninah in premičninah po ognju, blisku, ako se vname svetilni plin, ako se iztožijo električni prevodi, in tudi če poči kak parni kotel, če se je to prej izrecno dogovorilo. Poslovanje zavarovalnice se bo razglasilo po občinskih predstojnikih. Za mestno občino Celovec sprejema zavarovalne ponudbe zavarovalnica sama. n 1 Vzpjišče za deklice (Internat) čč. šolskih sester v .Narodni šoli' družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dné 16. oktobra 1.1. Plačila 8 gld. mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. Brady-jeve želodčne kapljice ________(prej Marijaceliske želodčne kapljice) pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju“ C.Brady-a na Dunaju I.,Fleisclimarktl, so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah. Ena steklenica stanc . . . 40 kr. 1> voj nata steklenica .... TO „ Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady m zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke m podpis C. Brady. Želodčne kapljice ‘SS* (prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis Posamezni deli so navedeni. Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah. Kava družbe sv. Cirila in Metoda! Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „KavaM in „SlaXir66! vseh nadomestkov za kavo ima zajamčeno Stroji za prirejanje krme za zimsko krmljenje v hlevu! Rezalnice za rezanico, rezalnice za repo in krompir, mlini za robkanje in mečkanje, parnice za živinsko krmo, premakljive kotljaste štedilne peči z emajliranimi in ne-emailiranimi vložnimi kotlji, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, krompirja za mnoge kmetijske in gospodarske namene, dalje : robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, vitle, jeklene pluge, valjarje, brane, najboljše sejalne stroje (na kolesih), ne da bi bilo treba kolesa izpreminjati. Samo ob sebi delujoče škropilnice za uničevanje grenkuljice, izdelujejo in pošiljajo z jamstvom kot posebnost v najizvrstnejši in priznano najboljši sestavi, Pil. MAYFARTII In sodr. c. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par, na Dunaju, II/L Taborstrasse Tl. Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo. pristna Oelz-ova kava odlično mesto. Zato se po svojih izjemno izvrstnih lastnostih hitro vpeljuje kot prijateljica res dobre kuhinje. Samo pristna: MTv rudečih zavojih z belimi trakovi. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti. Pogled mestnega trga in lekarne Trnkéezy-ja v Ljubljani. Lekarna Trnkóczy. v Ljubljani, priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena zdravila: Dv. pl. Trnkóczy-ja |GE;s DE:p SqHUTZMARK£ želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld. Dr. pl. Trnkóczy-ja krog Sj ice odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr. Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld. Doktor pl. Trnkóczy-ja Bk Elfl pljučni in kašljev sok ali zeliščni g|f $ggg4 sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-fi. ” vim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Varstv. znamka. Doktor pl. Trnkóczy-ja 9 ali (Irgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kot bol utešu- protinski kurja očesa, joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke varstvena in noge, kot novo poživljajoče drgnenje znamka, po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja tinktura za izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Varstvena znamka. Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja ksikao sladili čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zametek C/, kile vsebine) 20 kr., 14 zametkov samo 2 gld. 25 kr. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino. Doktor pl. Trnkóczy-ja živinski redilni 'prašek za notranjo rabo pri kravah, voteli in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zametek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld. Varstvena znamka. Prašičji krmilni in redilni prašek. Varstvena znamka. Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terselič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.