15. številka. Ljubljana, v sredo 20. jannvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan »o£cr, iaimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje-uan za a v str i j sk o-o ge rak o dežele za vso leto lf> tfld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., zs jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljuti !j ano brez pošiljanja na dom za « se leto 13 gld., za etitrt leta 3 gld. 30 kr., M jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racusa s« ps 10 kr. zii mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr, če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi 8« ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rndolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-t". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Voda Bistrica-Reka in deželni zbor kranjski. Mnogo potrebnih, a še več nepotrebnih besed rodilo je Tržaškega mesta vodno vprašanje, katero je o poslednjej dobi postalo že prav „vodeno". Ako-ravno od Tržačanov, oziroma Tržaškega magistrata, nesmo pričakovali tiste pravice, s katero bi se bili morali oni odpovedati svojej vnebouo*k*ej zahtevi, pričakovali smo vsaj, da se bode L**r sama ob sebi zgubila konečno v prazen — nii. Ali čez vse iznenadilo nas je poročilo deželnega poslanca Faber-ja v VI. seji deželnega zbora dne 14. decembra 1. 1885 o tej zadevi. Imenovani poslanec poročal je mej drugim, da je deželni odbor na ulogo g. župnika Torkarja od dne 27. novembra 1. 1884, da bi poslal zanesljivega inženerja o času, ko bode imenovana reka najplitveja, tej prošnji ustregel in na brzojav imenovanega g. župnika od 31. julija 1. 1885 precej drugi dan poslal deželnega inženirskega asistenta g. Umskega, da zmeri množino imenovane vode. Ali pa je to poročilo vseskozi resnično? — V imenu resnice primorani smo temu poročilu dati nekoliko drugačen obraz, s kakoršnim je prišlo pred deželni zbor. Gosp. župnik Torkar brzojavil je deželnemu odboru najnižji stan vode dne 30. julija (četrtek) zvečer, a ne dne 31. julija, kakor v poročilu slove. Da je deželni odbor na to telegrafično poročilo precej poslal inženerja vodo merit, je dvomljivo, kajti inženčr došel je namreč še le dne 2. avgusta (nedelja) zjutraj imenovano vodo merit. Ako je pa deželni odbor inženirja res precej poslal, zakaj ni ta tudi brez odloga prišel, temveč še le 2. avgusta? Mej tem časom, namreč dne 1. avgusta začelo je bilo že deževati, vsled česar bila je voda Bistrica-Reka že toliko narastla, da je bilo nemogoče v pravem pomenu konstatovati najnižji stan vode. Torej ni nikako čudo, ako je inženčr precej pri izvoru in potem malo nižje nameril 23.000 kubičnih metrov. Res, da strokovnjaki pri svojih delili ne potrebujejo svetovalcev, vender menimo, bilo bi umestno, ko bi bil deželni odbor g. Torkarju, ali vsaj kateremu bližnjih (ondotnih) županstev naznanil prihod g. inženerja. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovimtk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Job. Kržišnik.) IV. (Dalje.) Gospa Albertova je rada sedevala s Tonico pod kopo košatih dreves v prijaznem kotiči Gaja, od koder je lep videz na velik del Trsta, tja do grške cerkve; tam pokriva zemljo kratka in sveža trata, vabeča, da ležeš in zadremlješ. Toničina nežna rast se ni upirala širokovemu uplivu, zaspala je. A nje sestra je pohajala blizu nje ter jej plela venec, kakor ga pleto mlada istrska dekleta, katera ga vijo zelo umetalno. Da bi ga dodelala, nedo-stalo jej je nekaj cvetek, iščoč jih sem ter tja, prišla je malo proč od nje, in uvidevši to, trudila se je zaman, da bi jo spet našla ter se iej je le še bolj udaljila. S prva jo je nje blodnja zanimala kakor nedolžen prigodek, a potem se je nekoliko vznepokoji'a; in nemir, pospešujoč nje korake, delal jih je tudi bolj negotove. Naposled se je pre- Da pa ne delamo nikomur krivice, dodamo povrhu še to istino, da je bil g. župnik Torkar o dohodu g. inženerja telegrančnim potom še le dne 3. avgusta (ponedeljek), ko je g. inžener z Reke že nazaj domov odšel, izveščeu. Pomen in namen takovega čudnega ravnanja, tolmači naj si vsak sam. Da bi pa zanesljiv spremljevalec g. inženerju ne bil odveč, kateri bi ga bil vodil nekoliko dalje, nego tamo od izvora pa do Domladiševega mlina, nas v tem najbolje potrdijo Tržaški inženirji sami. Oni so Bistrico Reko merili od izvora noter do Škocijana, ter se o njenem teku, pogrezovanji itd. na različnih krajih do dobrega prepričali. Kaj nas skrbi, koliko kubičnih metrov vode izteče na dan pri izvoru! Množina vode pri Bistrici ni merodajna za nas, temveč naprej, čim dalje tem bolj. V daljnem teku se vode mnogo izgubi, v zemeljske votline pogrezne itd. torej je le tista množina vode za nas merodajna, katera ravno do nas pride. Ker se pa za jedno žago potrebuje 16.000, a za dva kamena 24.000 kubičnih metrov na dan, je tedaj preiskava inženerja Hraskega vsaj deloma dokazala, da se s 23.000 kubičnimi metri vode na dan, dvema gospodoma ne da služiti. Ako bi tedaj po odpeljnvi te vode, pri najnižjem njegovem stanji je ostajalo še 11.900 kubičnih metrov udeleženim vasem v porabo, nastane vprašanje: bi li bil ta ostanek vode v pokritje njihovih potreb dovolj ? Dosedanje izkušnje so pokazale, da se vsled posekanja gozdov voda vi-dno manjša, tako, da ako jo res v najnižjem stanji ostaje še 23.000 kubičnih metrov, pri tej množini vode mlinarji in Žagarji ne morejo svojega dela brez zaprek opravljati, temveč mora a? vrstiti sedaj jedno, sedaj drugo, drugače moralo bi zaradi prepičle vode oboje, t. j. kamni in žage stati. Sedaj naj nam pa strokovnjaki odgovore, kako bode možno mlinarjem in Žagarjem z 11.000 kub. motri vode na dan, ako se bi vrhu tega možnost mlinov in žag še za 50°/„ zmanjšala, sebi in ljudstvu zadostovati? — Ako se že s 23.000 kubičnimi metri vode na dan težko shaja, kako se bode potem shajalo še manje nego s polovico te množine V Da bi posestniki mlinov in žag dobili od Tržaškega mesta primerno odškodnino, se razume samo porodilo vzburjenje še v mučnejse čuvstvo; a razmišljanje je je razkadilo. Imela je pač varno sredstvo, da bi bila našla Tonico, če bi jo bila namreč priklicala, toda klik bi jej bil oplašil spanje, ter bi ne bil povse neopasen tej mladej in rabločutnej duši, katero je najmanjše nenadejano vznemirjenje vselej neprijetno diruolo. A do cela razumevna in naravna bila je misel, da bode Tonica, vzbudivša se, klicala svojo sestro, predno bi se prestrašila radi nje renavzočnosti. Zanašaje se na to, sela je gospa Albertova utešena, ter dopletala svoj venec. V tem se je bila Tonica v istini vzbudila. Rahlo šumljanje, začuvše se pred njo v listji, završilo je nje snivanje; trepalnice so se jej otvorile pod roko, ovijajočo glavo. Skozi kodre nje las, po-krivajočih jej del obraza, opazila je, a tako, da se je nje Blabotnemu pogledu stvar videla še motnejša in burljivejša, opazila je dva pozorno jo gledajoča moža. Prvi se je opiral ob druzega, klečečega poleg njega ter imejočega noge pod soboj prekrižane, kakor počivajo Dobrovničani. Tonica je prestrašena zatisnila oči ter pridržavala sapo, da ne bi dale razpoznati gibljoče se jej prsi nje vzburjenja. ob sebi. Saj za to „ primerno" odškodnino jim že zdavnej v prsih srce veselja poskakuje. Vendar so se v poslednjem času uverili, da Tržaški gospodje nemajo ravno preveč dobre volje z denarjem okrok sebe metati, temveč bila bi odškodnina le »primerna". Kdo bode pa odškodoval udeležence iz treh političnih okrajev, kolikor bi bili na škodi, ker bi ne mogli mleti :^(/žagati za gospodarske potrebe? — Kdo bode odškodoval posebej bližnje ob vodi ležeče vasi, katere imajo zaradi bližnje lege ob vodi še posebno korist od nje ? — Kdo bode odškodoval tiste posestnike, katerih zemljišča dobivajo največ rodovitnosti od vlage, katero jim voda daje? Od vsega tega ni duha ne sluha. Jedini mlinarji in Žagarji vzeti so v pošte v za odškodnino, kakor bi bila voda njihov monopol. A postava govori malo drugače in tega držali bodemo se do skrajnosti, dokler bode se pokazalo, ali ima postava kaj pravične veljave ali ne. Jedino, kar je deželni zbor udeleženim (pa ne vsem, ker za vse bi to bilo brez pomena) občinam za odškodnino namenil, je vodnjak, kateri bi morali TržaČani napraviti kje v dolini. Tržačani smejo si pač od veselja roke mencati, kajti večje koncesije bi jim niti njihov lahon-ski magistrat ne mogel dati, kakor jim jo ponuja naš narodni deželni zbor 1 Tolažba, da se je naprava takovih vodnjakov skazala v veliko krajih zahodne Evrope jako koristna, je za nas prazna — pesek v oči! Kaj brigajo nas okoliščine in kraji zahodne Evrope! Evropskih dobrot smo že tako do grla siti, da stokamo vsled njihovih preobilnostij — čemu tedaj nas brez potrebe na novo obkladati z njimi?! Ponovimo še jedenkrat: mi se bodemo držali v tem slučaji postave, katera nam jamči nekračeno pravico do vode, potem pa neovrženi h dokazov potrebe imenovane vode, katero so sijajno dokazale s hvalevredno požrtvovalnostjo od bivšega c. kr. okrajnega glavarja Postojinskega vojene komisijske preiskave. Zatorej so čudom čudimo, kako je mogel dotični poročevalec svoje poročilo o tem v tako zape-ljivej obleki predložiti, ko je vender samo jeden-k rat no (in že to ne popolno) merjenje vode po deželnem inženOrskem asistentu dovoljno dokazalo po- — Vidiš jo, pravi prvi, vidiš hčer Monte-leonovega domu, katera je ustanovila usodo mojega živenja. — Glavar, odgovori mu drugi, isto si trdil o hčeri gorskega be«a, kateri nam je pobil toliko Iju-dij, in o prvoljubljenej sužnjici onega turškega psa, kateremu smo tako drago plačali tvrdnjavo Cetim. Pri svetem Nikoli, ako bi se bili hoteli truditi toliko, da bi bili podvrgli Valaško, bil bi ti sedaj „hospodar" (vladar) in nam bi ne bilo treba . . . — Molči, Žiška, deje oni, ki je prvi pričel razgovor: smešni tvoji vskliki jo še vzdrame ter mi preženo srečo, gledati jo, katera se mi morebiti ne ponudi več. Pazi, da ne vznemiriš ovevajočega jo vzduha, ker kaznil bi te še na starem otci, jo-kajočem tako bridko, da te je rodil. Smeješ se, Žiška ... A pripoznaj, da je moja Tonica krasna . . . — Ni da bi dejal, pravi Žiška, a ne toliko, da bi omel.kužila srce možu in zadržavala četo drzih junakov v zabavnem gaji, kder niti poštene vode ni. Glavar, nadaljuje, pridvigujoč se, kam hočete, da unesem to dekle? Tonica se stiese proti svojej volji, roka jej omahne nazaj v naročje. občine Kot se naj izroča deželnemu odboru, da se pri kategoriziranji cest na nje ozira. Zadnjo prošnjo podpiral je poslanec Pfeifer. Rekel je, da ko je v jedni zadnjih sej deželnega zbora utemeljeval deželni odbornik poslanec Detela svoj predlog, naj se predrugači dosedanja cestna postava, zlasti v tem oziru, da se vzprejmo deželne ceste v novo postavo, je bilo jasno, da vzdrževanje okrajnih cest dolenjskim pokrajinam, zlasti Belikrajini, Novomeškemu, Krškemu in Kočevskemu okraju primerno več in težjih bremen nalaga, kakor Notranjcem in Gorenjcem, (ohoklici!) ki so v srečnem položaji rabiti dve železnici in več državnih cest. To čutijo tudi belokranjske občine: Loka, Kot, Buteraj, Črnomelj, Obrh, in Vinica, ki danes prosijo deželni zbor za uvrštenje ceste Vinica, Črnomelj, Črmošnice, Toplice, Žužemperk in Krka mej deželne ceste. Isto pa namerava Novomeški cestni odbor glede ceste Novomesto-Žužem-perk-Krka. Dolenjcem zlasti prej naštetim občinam, ni na (razpolaganje železnica in tudi ne državna cesta in imajo neprimerno veliko okrajnih cest vzdržavati, kar dotičnim okrajem nalaga mnogo tro-škov. Tako ima od železnice najbolj oddaljeni Črno-meljski okraj v preteklih 11 letih, kar velja sedanja cestna kranjska postava, vsako leto povprek 13 do 15% cestne doklade, Postojinski okraj pa tik železnice ležeč samo 4 do 5°/0. Tudi nikjer toliko cestne tlake ne spada na posameznega prebivalca, kakor ravno v Črnomeljskem okraji, v katerem jednega prebivalca zadene nad 7 metrov okrajne ceste, torej se pač ni čuditi, da neso ceste v tem okraji v dobrem stanu. Ako n. pr. posestniki občin Kot, Petrovavas, Semič, Dražice, Radovica, Zilje itd. srečno pridobe dobro vinsko kapljico, kar je njih poglavitni pridelek, imnjo veliko skrbij, kako jo spraviti za pošteno ceno v denar, ker je zaradi slabih cest. cena dosti manjša. Tedaj si prizadevajo doseči olajšavo teškega cestnega bremena na ta način, da dežela prevzame omenjeno okrajno cesto v svojo skrb. Če bode ta cesta v boljšem stanu bodo Belokranjci svoje pridelke boljše spravljali v denar, povzdignila se bo trgovina in promet v Belikrajini, tudi most pri Vinici, kateri je stal kranjsko deželo mnogo denarjev, bode več dobička prinašal. Poslanec Pleifer konečno toplo priporoča, da bi se omenjena cestna proga vsprejela mej deželne ceste. Poslanec De v, popolnem se strinjaje z nazorom predgovornika, podpira prošnjo Črnomaljske občine za neposredno poštno zvezo mej Grosupljem in Črnomljem preko Žužemperk a in nasvetuje, da se za to vlada naprosi. Predlog ta obvelja in vzprejmo se tudi vsi drugi predlogi gospodarskega odseka. Poslanec dr. Po kl u k ar poroča o prošnji Bohinjske Bistrice glede podpore za cesto iz Bohinjske Bistrice v Tolmin. Poročevalec nasvetuje, da se izroči prošnja deželnemu odboru z naročilom, da dovoli izdatno podporo, ako se uveri, da se s to cesto napravi dobra zveza s Tolminom. Predlog obvelja. Koncem seje toži poslanec Luckmann, da prihajajo tiskana poročila raznih odsekov, tako pozno včasih šele v seji, ko se stvar obravnava, deželnim poslancem v roke. Govornik sumi, da se menda le jedna tiskarna z delom zaklada in zaradi tega, da je delo tako pozno izročeno ter želi, naj bi se to pred ru trač i lo in naj bi deželni glavar to stvar razjasnil. Poslanec profesor Š u kl j e naglasa, da je on oddal svoje poročilo o pravem času, tedaj bi bilo Že možno isto dovršiti, prej nego v ponedeljek zjutraj. Deželni glavar obljubi, da bode to zadevo preiskal in potem odgovarjal, na kar se seja sklene. Politični razgled. \oiraiiJ4' dežele. V Ljubljani 20. januvarja. dtorenJeavNtrlJslti deželni zbor je sklenil zakon, s katerim se bodo zabranjevali zakoni ne-maničev. Toda skoro naprej se more za gotovo trditi, da ta zakon ne bode dobil Najvišje sankcije. Namestnik mu je namreč odločno ugovarjal in dokazoval, da se je število nezakonskih otrok v deželi jako pomanjšalo, odkar je vsakemu dovoljeno ženiti se. V ogerakcm državnem zboru je končana budgetna debata. Na konci debate je finančni minister grof Szaparv skušal s številkami dokazati, da finančno stanje ni tako slabo, kakor so nekateri govorniki opozicije trdili. Toda ta poskus se mu ni posrečil, kajti čim bolj je stvari zavijal in premetaval številke, vidnejše je bilo, da se ne da zakriti, kako daleč so zavozili državniki, kateri so skušali samo madjarstvo povzdigniti in v blišči pokazati svetu. Viianje države. 1021 Piročanov poslalo je »rl»»kenaii kralju adreso, v kzfcerej mu izrekajo udanost ter zagotavljajo, da so pripravljeni preliti kri za domovino, da se maščujejo nad nečloveškim sovražnikom, ki jim je napravil toliko sramote. Piročani te adrese gotovo neso popolnem prostovoljno podpisali, ampak prisilila so je srbska oblastva. Saj je znano, kako j se v Srbiji take adrese kujejo. Podpiše jo nekaj Iju-j dij, katerih ne veže vojaška dolžnost ali ki bi pa imeli 1 celo dobiček od nadaljevanja vojne kot vojni zala-' gatelji, druge pa prisilijo. Če se branijo, je pa ' zapnS. Iz Aten prihajajo dan na dan jako vojevita po-| ročila Od kar se je zvršil prevrat v Plovdivu, se ' Orkl vedno pripravljajo za vojno. Bolj ko se pa , bliža čas, da bi se Grška morala odločiti, ali hoče i začeti boj ali pa mirovati, tem jasneje postaja, da j je popolne ii nezmožna postaviti so proti Turčiji. Vojaki so slabo preskrbljeni in jako slabo oboroženi. Denarja Grkom že jako primanjkuje. S 100 milijonniin posojilom ne bode nič. Dosedaj se je oglasila še samo jedna finančna skupina, pa je stavila take pogoje, da jih vlada nikakor vsprejeti ne more. Skoro nič bolje pa ni s patr jotičnim posojilom, dosedaj se ga je podpisalo jedva jedna četrt. Vlada skuša prikriti diplomatom te finančne zadrege, toda ni mogoče. Nedavno je kazal nekemu tujemu diplomatu ministerski predsednik neko grško pismo, katerega diplomat ni razumel, in mu pripovedoval, da mu je pisal nek bogataš iz Janine, da je pripravljen vse svoje premoženje, pet milijonov drahem (frankov), žrtovati za vojne namene. Kdor pa Janino pozna, pa dobro ve, da tam ni milijonarjev. Samo, kar se tiče mornarice, je Grška nekoliko bolje preskrbljena. Zlasti je pa nekda dobro s torpedi zavarovala svoja obrežja. Ver velevlasti ne puste, da bi se vojevalo po morji, Grkom brodovje ne bode dosti koristilo. Kanu kivskemu bode dala ruska vlada jednega častnika za vojaškega svetovalca, ki bode hkratu nadzornik domačih čet. — Novi ruski pravosodni minister Manassejn želi neki bolj dovršiti porotna sodišča. Da bi se porotna sodišča odpravila, ni več govora, če tudi to nekateri reakcijonarci žele. — Državnemu sovetu se bode kmalu predložil v pretres načrt reorganizacije provincijalne uprave, manjkanje vode. Od kod bode tedaj pritekala voda v vodnjak, ako jo Tržačani toliko vzamejo, da jo v Buši nič več ne ostaje? — Mari menite, da bodo Tržačani o času suše vodo pustili nam na razpolaganje, a sami jo stradali? — Da, da, veruj to, kdor hočeš. Ako je pa vode dovolj za obe stranki, čemu potem vodnjak napravljati? Uboga Notranjska! že itak si revneja mimo tvojih dveh sestric Gorenjske in Dolenjske, vzlasti v krajih od Kočanov do Vrem, a mesto pomagati ti, hoče se ti jedina dobrota, jedini biser, ki ga še imaš — Bistrica-Reka — odvzeti in napeljati v že itak vseh dobrot sita tuja in lahonska grla Tržaška ! Županstva! vzdramite se vender jedenkrat in storite kaj odločnejega, nego ste do sedaj. Vi ste prvi branitelji, prvi zagovorniki ubogega ljudstva; branite mu torej njegove svete pravice! A branite mu jih razumno in združenimi močmi, ne kakor do sedaj — vsak za se. Naš sovražnik je zvit in uporablja vse prilike v dosego svojega krivičnega namena. Ako se je on podvizal priti s svojo neopravičeno zahtevo pred naš deželni zbor, zakaj ne bi storili tega i mi, ker smo v tem opravičeni! Vodna zadeva, ta je prav za prav naša zadeva. Program sedanje naše vlade je, pomagati našemu narodnemu gospodarstvu na noge. Ako nam hočejo nekoji celo tiste pripomočke umetno jemati, brez katerih se razvoj ali vsaj obstanek narodnega gospodarstva uiti misliti ne da, kako bode potem vlada nam pomagala na bolje? — Ne odlašajte tedaj več te prevažne zadeve, temveč združite se k nadaljnemu postopanju, ter združeni stopite pred naš deželni zastop, ter povejte mu glasno, kakovo krivico nam hote Tržačani učiniti s svojo krivično zahtevo. Vi bodete storili svojo dolžnost, ljudstvo Vas ne bode moglo dolžiti malomarnosti, in vlada prisiljena bode jasno dokazati, ali jej je istinito ležeče na zboljšanji slabih naših razmer, ali je to samo nekaj olepševalnega. Toliko o tem za danes. Deželni zbor kranjski. (XII.Beja dne 11. januarja 1 886.) (Konec.) Poslanec Faber nasvetuje: Prošnja okrajno-cestnega odbora Novomeškega za uvrštenje okrajne ceste Novomesto-Žužemperk-Krka mej deželne ceste in za pobiranje mostnine na mostu čez Krko pri Bavti vasi se izroči deželnemu odboru, da se glede prve prošnje ob svojem času na njo ozira; pobiranje mostnine pa se odbije. Prošnja okrajno-cestnega odbora Ribniškega za vsprejem okrajnih cest Kočevje-Ljubijo na, odnosno Kočevje-Žlebič-Rakek v deželno upravo ali za dovoljenje podpore; prošnja županstev v Črnomlji in v Žužemperku, da se cesta iz Ljubljane čez Žužemperk v Črnomelj proglasi za deželno cesto; prošnja županstva v Črnomlji za uvrštenje ceste iz Grosupljega do Vinice mej deželne ceste in za upe-ljavo neposrednje poštne zveze med Grosupljem ia Črnomljem; prošnja občin Loka, Butoraj, Vinica za uvrštenje ceste Grosuplje-Žužemperk-Črmošnice-Črno-melj-Vinica mej deželne ceste, :n jednaka prošnja — Nesrečnik! vsklikne z zamolklim glasom Žiškin glavar, kdo te je prosil takih zlodejnih uslug? Veš li, da je ta deklica moja žena pred Bogom in da sem prisegel, da nikoli ne utrga smrtna roka nijednega cvetka iz nje deviškega venca, ni moja ne, Žiška! ne, nikedar ne bode rabila meni in njej ista vkupna postelja na zemlji . . . Kaj govorim, oh! če bi znal, da moje ustnice oskrunijo kedaj te nedolžne ustnice, ki so se otvarjale samo čistim po-Ijubcem roditeljskim, z žarečim železom bi je ožgal. Naju mladost se je zibala v nasilnih in surovih idejah; a ta zorna deva je posvečena mojej ljubezni in jaz bedim, da se jej ne zakrivi ni najmanjši las . . • Moja duša je priklenena na njo, plava nad njo ter jo sledi skozi to kratko živenje, skozi vse zanjke ljudij in usode, ne da bi me ona ni za tre-notje opazila. To sem si osvojil za vse veke; in ker sem jaz izgubil svoje bistvovanje, ker mi je zabranjeno, da bi se združil s toliko milim in blagim bitjem, kakor je ona, osvajam si jo za vso bodočnost Prisegam pri spanji, naslajajočem jo sedaj, da naju nje poslednji sen spoji ter da bode spavala poleg mene, dokler se zemlja ne prenovi. Tonica se bolj in bolj vznemirja, a poleg tega začne se jej buditi tudi radovednost in zanimanje. Sprogledati hoče, a nje preslabo oko jej ne rabi dovolj dobro, rahloma pridvigne glavo, a ne do-gleda ju. Dvigne se povse ter upre svoje oči na ono mesto, koder ju je čula; a samo jeden je še ostal ter se plazi pripognen skozi grmovje; grd je. Jedva sta izginola neznanca, prispeje gospa Albertova, katero je nekak šum na vel na pravi sled, do hrasta, pod kojim je Tonica zadremala. Sestra jej pove, kaj se je dogodilo, a ona jej ne verjame. Predobro bila jej je znana slabost nje razuma, da bi ne bila uverjena, da se jej je samo zdelo ali se jej sanjalo, o čemer je pripovedovala; toda ker jo je tudi ta misel precej razburila, motila se je nje sestra ter menila, da se plaši radi njej preteče nevarnosti. Do cela prepustila se je mislim, katere jej je rodil ta dogodek, ter se globila bolj in bolj vanje. — Za Boga! nesrečna ubožica, vskliknola je naposled gospa Albertova, o kom si domišljaš, da te ljubi? O kakem podnačelniku Ivana Zbogarja, oprosti mi Bog? — Ivana Zbogarja, ponavlja Tonica, zdrznovši nazaj, kakor bi bila stopila na kačo. To je verojetno ! Posle bilo je neinožno, da bi bili prihajali če v Farnedo. Tonica se malo da ne ni prav nič prikazala iz hiše; le kadar jej je bil duh miren ter je niso vzuepokojevala plašila, o katerih je sestra trdila, da so osnovana samo na dozdevanje, hodila je sama do pristanišča, dihat sveže večerne Bape. Včasih se je ustavila pod zidi palače svetega Ka-rola ter izkušala dogledati od tam Devinski grad, o katerem sta jej otec in sestra tolikrat govorila. Dospevša do nasipa, korakala je brez pravega namena ob velikej cesti do onega mesta, kder ga okončava mala vzdignena utrdba; na njem stoji proti morju obrne na ozka klop, na kojcj more samo jedna osoba zložno sedeti. Ta samota, mej ljudnim mestom in zapuščenim morjem, ugajala je nje domišljiji ter je ni plašila. Rada je zrla po meglenem dnevi gibno zalivovo plimo, kedar se postopno lomi nje skrilobarvna površina, peneče vodovje navaljuje na obrežje, val se dviguje, beleje ter pada pod sledeči val, kateri ga pokrije ter ponese v udaljenejši val; a galebi se dvigajo v nedozirno višavo, potem se zopet polagoma spuščajo doli ter letajo, dotikajoč se vode in pridvigaje jo s perotami. (Dalj« prih.) kateri je izdelal sam mininister notranjih zadev, grof Tolstoj, na podlagi del Kohanovske komisije. V nemikem državnem zboru vršila se je v petek in soboto debata o iztiranji Poljakov. Mnogo govornikov je hudo napadalo vladno naredbo. Nazadnje je sklenil zbor, da zmatra iztiranje Poljakov za neopravičeno. Od vlade se ni nikdo udeleževal te debate. Nobenega vladnega zastopnika ni bilo v zboru. Iz tega se lahko sklepa, da se vlada ne bode ozirala na sklep državnega zbora. Švedski državni zbor se je otvoril s pre stolnim govorom, kateri konstatuje dobre razmere z vsemi vlastmi ter omenja, kako da propadajo razne obrtni je. Zbor se bode bavil z raznimi prošnjami za upeljavo varstvene carine, ki so došle vladi. Prestolni govor napoveduje razne reforme o pravosodji in bankah ter predloge o grajenji novih železnic. Na Angleškem postaja položaj kritičen. Irski listi napovedujejo brez ovinkov, da se začno zopet na Irskem dinamitni atentati in agrarna zločinstva, ako se irskemu narodu ne dovoli popolna avtonomija. Lord Salisbury pa namerava z Irci jako ostro postopati. Že v prestol nem govoru se bodo napovedale strožje naredbe proti Ircem. Govoii se, da misli vlada celo generala lorda VVolseleva z ob širnimi pooblastili poslati na Irsko. Sicer se je pa že lord Salisburv naveličal vladanja vsled kritičnega položaja. Kakor se govori, misli lord Salisburv ostati na krmilu samo do Velike noči. Dalj se tudi vzdržati ne bode mogel, ker Irci ne bodo podpirali vlade. Namenili so so nekda vzdržati se vsakega glasovanja, dokler se kaj no stori za zboljšanje stanja na Irskem. Liberalci bodo tedaj pri prvej priliki v parlamentu dobili veliko večino. Dopisi. Iz Šmarja pod Ljubljano 19. januarja. [Izv. dop.] 17. dan t. m. otvorilo seje tukaj „oralno društvo". Ob jedni uri popoludne je že naznanjal pok možnarjev, kakor tudi vihranje cesarske in belo-modro-rudeče zastave, da se ima ta dan kaj posebnega pri nas goditi. Ob pol 4. ure popoludne naznani zopet gro-menje možnajev začetek otvorjenja. Ko so bili prostori z ljudstvom napolnjeni, pozdravi predsednik vse navzočne s kratkim govorom. Po govoru zapojo že povsod znani izvrstni pevci: gg. Pfibil, Štam-car, Pelan in De č man tako izborno, da je bilo ljudstvo kar zamakneno. Na to otvori društvo gospod Ignacij ValentinčiČ, starosta Sokolov, s svojim krepkim glasom. V svojem izvrstnem govoru poudarjal je posebno korist tega društva ter spodbujal in vabil navzočne, da k društvu obilno pristopajo. Svoj obširni, a za navzočne vender prekratki govor, sklene s trikratnim slavoklicem na presvetlega cesarja, na kar se je zapela himna spremljana od gromenja možnarjev. Potem so se pele razne pesni tako izborno, da so se morale ponavljati, ker ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Govori so se s petjem vrstili, lzmej govorov mi je posebno omeniti govora prečastitega g. dekana Andr. Drobnica, ki je posebno poudarjal potrebo tega društva in željo izražal, da bi novo osnovano in ravno otvorjeno bralno društvo zaže-Ijeni sad obrodilo. Ko se je potem še nekaj pesnij izpelo, poda se društvo v gostilno, da si namočijo suha grla z dobro kapljico. Da se tukaj ni pogrezalo raznega razveseljevanja in napitnic, razumeje se samo ob sebi. Prvo napitnico napije predsednik g. Valen-tinčiču kot otvoritelju mladega bralnega društva. G. ValentinčiČ se zahvaljuje predsedniku za napitnico. Napivalo se je potem Ljubljanskim pevcem, preč. g. dekanu, nežnemu spolu itd. Tako je bila prva slavnost, katera bode Šmar-čanora dolgo v lepem spominu ostala, le prehitro minula. Vam pa Ljubljanskim gospodom, ki ste nas, ako ravno v slabem vremenu, obiskali ter našo društvo počastili kličemo: Živeli! Šmarčan. Domače stvari. — (Denašnja seja deželnega zbora) trajala je do SU 3. ure popoludne. Poročilo o občinskem redu in- občinskem volilnem redu za mesto Ljubljano odstavilo se je z dnevnega reda, ker dotična predloga še ni bila 48 ur, kakor veleva opravilni red, v rokah poslancev, pride tedaj jutri kot prva točka na vrsto. Sklene se, da se poslopje »igrišče" proda in pridobi dovolitev cesarja, prošnja „Sokola" in »Glasbene matice" izroči se deželnemu odboru v rešitev. Predlog viteza Gutmansthala, da bi se . »igrišče" prodalo na javni dražbi, se ni ▼sprejel, akoravno ga je podpiral poslanec G ras se 11 i. Vladna predloga o načrtu skupnih zemljišč in o uravnavi zadev glede skupnega užitka in oskrbovanja, kakor tudi vladna predloga načrta postave o sestavi deželne komisije glede zlaganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej, se po nasvetu poročevalca dr. Dolenca ne vzame v pretres, ker je vlada izjavila, da jej ni mogoče predložiti tudi slovenski tekst. Poslanec baron Schwegel pa je nasvetoval, naj bi se ob-ravuaval le nemški tekst in pozneje priredil s love nsk prevod. Poslanca Detel a in dr. Dole-nec pa sta dokazovala, da mora pri vsaki postavi, ki se predloži cesarju v potrjenje, biti slovenski in nemški tekst. Predlog barona Schwegla se je za vrgel. Za stanovitno nastanjen jo vojakov v Ljubljani dovolilo se je mestni občini Ljubljanski, ako zida vojašnico, le 4000 gl«l. na leto, ne pa 6000 gld., kolikor je zahteval mestni zbor. Proti splošnemu jamstvu z vsem mestnim premoženjem za Ljubljansko mestno hranilnico govoril je poslanec Luckmann in nasvetoval, da se dovoli iz mestnega premoženja garancije le 500.000 gld. Krepko pa sta branila nasvet gospodarskega odseka v tej zadevi župan poslanec Grasselli in poročevalec Hren. Predlog gospodarskega odseka je pri glasovanji tudi obveljal. Začetkom seje je baron Schwe-gel v dolgem, jako zanimivem strokovnjaškem govoru izvrstno utemeljeval svoj nujni predlog, kateri so podpisali vsi poslanci, naj se vlada naprosi, da se podaljša Rudolfova železnica do morja, to je, da se državna železnica od Divače čez Razdrto, Škofjoloko in Ljubelj nadaljuje v Celovec in naprej. Loka zveze s Trstom. Predlog se je mej občnim odobravanjem vseh poslancev jednoglasno vsprejel. Prihodnja aeja je jutri. — (Prelepo darilo za Rudolfinum.) Ko so deželni poslanci in člani kranjske hranilnice ogledavali novi deželni muzej »Rudolfinum", v kateri se ima v kratkem napeljati plin, izjavil je c. kr. dv. zvonar g. A. S a m a s s a, da bode brezplačno za stopnjišče ulil dva velika plinova kandelabra po načrtih neumorno za muzej delujočega deželnega inženerja g. Hraskega. Kandelabra bodeta bronasta in predstavljala bodeta dve Kranjici v narodni noši. Da bode delo izvrstno, umeje se ob sebi, saj so vsi izdelki g. Samasse na najboljšem glasu. To blagosrčno darilo, ki bode stalo več stotakov, je gotovo vse hvale vredno. — (Deželni poslanci in člani društva kranjske hranilnice) ogledali so v nedeljo ob 11. uri dopoludne novi deželni muzej. Na mizi v muzeji ležala je krasna knjiga, v katero naj bi bili poslanci zapisavali imena. Knjiga imela je blizu ta le naslov : „Besichtigung des Rudolphinums durch Landtagsabgeordnete und Sparkassemit-glieder". Naslov tej knjigi bil je pa samo nemški. Mi mislimo, da bi se bilo spodobilo, da bi ta knjiga, ki ni navadne, ampak monumentalne vrednosti, bila imela tudi slovenski naslov. Muzej se je zidal na stroške dežele Kranjske, katera je skoro izključno slovenska, s pri pomočjo kranjske hranilnice, v katero je denar ulagalo skoro le slovensko kmetsko prebivalstvo. Zato moramo le odobravati, da nekateri slovenski deželni poslanci neso hoteli upisati svojega imena v rečeno knjigo. — (»Dolenjskih Novic") izšla je 2. letošnja številka. Vsebina: O žganjepitji. — Listek: Vlahi. (Dalje.) — O svobodnih ženitvah. — Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — Zlate resnice. — Razne vesti. — Smešuice. — Dolenjske Novice izhajajo dvakrat na mesec in stoje za vse leto samo 1 gld. — (Tedensko poročilo krajcarske podružnice »Narodnega Doma" v Ljubljani.) Kakor nam poročajo naši poverjeniki, pristopili so k naše j podružnici z mesečnimi doneski tudi nekateri naši politični nasprotniki in pravi Nemci. Ne vemo kaj jih je napotilo do te požrto-valnosti, ali osobne razmere ali prepričanja, da si z zidanjem »Narodnega Doraau v Ljubljani postavlja slovenski narod tisti ponosni spomenik, ki bode leta in leta pripovedoval tudi tujcem, da si je mali slovenski narod v občni kulturni zgodovinijzbral sicer malo prostora; a tega nališpal z drobnimi in dra-gocenimi biseri. In hvaležni [smo jim za te darove. Imamo pa tudi v obližji rojake, kateri so nam zvesti prijatelji in znanci; a kadar poprosiš tacega Slovenca za mal donesek, pogleda te on nevoljno v obraz, kakor bi ti dajal: „Prijatelj, velike so tvoje zmote!" — Res, siromašen je naš narod slovenski in on ostane tak in poslednji naši narod- njaki, ako ne mislijo skoraj popustiti svojih — dobrih nazorov, naj ostanejo vsaj prijatelji nam in našej podružnici. Upamo! — Število razprodanih knjižic je narastlo na 43, tedaj za dve knjižici. Dobili smo ju pod št 32 in 350 (poverjenika gg. J. 0. in G. M.) obe iz Ljubljane. Lepo hvalo njima, kakor tudi onim, ki so nam poslali nekaj manjših svot, nabranih na krajcarske knjižice. — (Vreme.) Preteklo noč palo je toliko snega, da so vsi železniški vlaki po več ur zakasneli. Kurirni vlak vozil je od Borovnice do Ljubljane poldrugo uro. Brzovlak, ki prihaja sicer ob 8/*ll. uro v Ljubljano dospel je šele ob 12V4 popoludne. Po mestu prouzročil je sneg mnogo dela in troškov. Danes zjutraj bil je promet skoro popolnem ustavljen, sedaj pa so že precej potrebili. — (Nepreviden odpošiljatelj.; Prve dni mino lega tedna pripeljal je nek posestnik nekoliko lepo rejenib prašičev na železniško postajo v Mariboru, kjer so jih utaknili v poseben vagon. Odpošiljatelj vrnil se je domov, ne da bi bil tudi j poskrbel za pičo in pijačo tolstim živalim. Na dol-j gem potu pričelo se je torej mej lačnimi in žejnimi prašiči pravo mesarsko klanje. Očividec poroča, da je bilo, ko je s svincem zapečateni voz dospel na j postajo Solnograško, veliko prašičev že poklanih in snedenih. Uboge živali grizle in jele so se mej seboj, da so tolažile svoje lačne želodce. Neprevidni odpošiljatelj pa trpi precejšnjo škodo zaradi lastne nebrižnosti. — (Šišenska Čitalnica) priredi 7. fe-bruarija »Vodnikovo besedo" v prostorih Kos- j lerjeve zimske pivarne. — (Čitalnica Metliška) postala je zelo živahna. Prva veselica bila je v 17. dan t. m. Pred-pustom pa bode še priredila veselice v 2., 14., in 28. dan februarja, v 7. dan marca maskerado, v ; 9- dan marca pa »finale" za ta prepust. — (Popravek.) Gospod urednik! Ker vem, da Vam je za resnico mar, Vas prosim, da sprejmete glede obravnave o razdelitvi pašnikov in gozdov sledeči popravek: Ni res, da se je dotična razprava godila v gospodarskem odseku, kerjj je bil i za pretres omenjenega zakona od našega deželnega j zbora izvoljen poseben odsek. Tudi ni res, da bi i bil jaz v dotičnem odseku, kakor poroča »Slov. ! Narod" v 9. številki dne 13. t. m., predlagal, da bi i se rečeni zakon brez slovenskega teksta vzel v ob-\ ravnavo. Poudarjal sem, da je ta zakon jeden naj-! važnejših, s katerimi je imel naš zbor sploh kedaj opraviti, in ki ga naše kmečko prebivalstvo komaj pričakuje. Obžaloval sem, da nam je slavna vlada predložila samo nemški tekst, ob jedne ni pa priznaval, da je jako težko tako težko, tako obširno postavo v kratkem času dobro posloveniti, kar oni najbolje vedo, ki so se s prestavami kedaj pečali. Vendar sem pa rekel, da bi se bilo moglo to morda vender le zgoditi, ako bi se ne bil prestava izročila jednomu samemu prestavljavcu, ampak razdelila mej našo obdarjenegmlajše juriste in bi bila konečno uredovanje kdo prevzel. Dalje sem rekel, da bi jaz za svojo osebo ne ugovarjal, ako bi hotel naš deželni zbor to tolikanj potrebno in zaželjeno postavo obravnavati na podlagi nemškega teksta in deželni odbor pooblastiti, da v porazumljenji z deželno vlado preskrbi dobro slovensko postavo, kakor se je že prej zgodilo. Pripoznal sem pa tudi, da bi to le v tem slučaji imelo pomen, ko bi zamogla omenjena postava kmalu zadobiti veljavo, ker se bode naš deželni zbor letos itak še jedenkrat sošel. Da bi bilo mogoče to prav preudar.ti, vprašal sem g. deželnega predsednika, kdaj bi se smeli nadejati slovenskega teksta in Najvišje potrditve tega zakona ? Ko je gosp. deželni predsednik na ti vprašanji odgovoril, poprijel je besedo odsekov načelnik, in izrekel začudenje, da sem jaz tako govoril, ko sem zadnjič vendar najodločnejši zagovarjal, da moramo v našem zboru načelno zahtevati sloveuski tekst. Ko sem na to omenjal, da imamo v odseku še le prvo obravnavo in se še nisem izrekel o postavi, je g. načelnik naravnost rekel, da sem se jaz v našem klubu najodločneje potegoval za to, da moramo v rokah imeti slovenski tekst. Ker smo se v klubu že precej prvo leto po njegovi sostavi zavezali, da morajo obravuave tajne ostati, je v meni nenavadno skipelo, ko sem videl, da se je jelo v odseku v pričo vladnega zastopnika in nasprotne stranke praviti, ne le, kaj se je tam obravnavalo, ampak naravnost tudi, kaj sem jaz tam zagovarjal. Ustal sem torej ter rekel, da sem imel svoje uzroke, ko sem v klubu govoril o načelnem vodilu, da pa tudi tega, kar sera omenjal v odseku nisem govoril brez tehtnih razlogov; rekel sem dalje, da se prav eifrasto zahvalujem za to, da se klubove obravnave odkrivajo v odseku, vrgel zapisnik, ki sem ga imel kot odsekov zapisnikar spisovati, na mizo, da se je roka zadela ob njo, ter boječ se za svoje zdravje odšel iz sobe. Ko bi bilo treba pred odhodom glasovati, pokazal bi bil, da discipline ne krušim in da načel, ki imajo voditi narodno stranko, ne zatajujem. Zato pa tudi iz odseka nisem izstopil, kakor Vam je zopet napačno poročal Vaš poročevalec. To je gola resnica, in zdaj sodite, je bilo ravnanje moje res tako čudno nedosledno, kakor se je Vam poročalo. V Ljubljani 15. januarja 1886. Kari Klim, deželni poalanec. K temu dostavljamo opazko, da je g. poslanec Klun posredno vse priznal, kar smo mi pisali, in da je predlog poslanca Schvvegelna, da se dotični zakon predloži samo v nemškem tekstu, res podpiral. Da ni izstopil iz omenjenega odseka, je istina, a opisani prizor napravil je na vse ostale člane odsekove utis, da se je poslanec g. Klun slovesno in „eifrasto" zahvalil na tej časti. Telegrami Slovenskemu Narodu". Dunaj 20. januarja. „Politische Cor-respondenz" javlja avtentično iz Belega grada: Vesti, da je zasobni promet na srbskih železnicah zaradi prevažanja vojakov ustavljen ter da se je na okrožnico Garašaninovo, s katero se odklanja razoroževanje, sklicala druga srbska reserva v 24. dan januarja, so neosnovane. Da se vojska skliče zopet v 24. dan januarja, odredilo se je že takrat, ko so se vojaki odpustili domov, torej ni v nobeni zvezi z Garašaninovo noto, s katero se odklanja razoro-ženje. \ Praga 20. januvarja. Naučni minister ! Gautsch pričakuje se danes zvečer z Dunaja. ; Tržne cene v IJuhlJit: J dne 20 januvarja t. 1. :\. kr rL kr Plenica, bkll. . . . rt m; &peh povojen, k ?r. - H4 Rež, n ... Surovo maslo, „ -,84 J * 6 Telečje , „ — !&8 Koruza, a ... 4 87 Svinjsko „ „ —j 2 Krompir, i» ... 8 - K ostrimo vo „ „ -.86 Leča, u ... 81- -5 Grah, 8|- Golob...... — 1» Fižol, K ... 8 5f Seno, 100 kilo . . "05 Maslo, — j 90 Slama, „ . . 2 05 Mast. f* — I7B Drva trda, 4 Q inetr. 7 60 Speh trišen, „ —152 „ inehka, „ , 5 50 Meteorologi eno poročilo. Dan j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi 1 Mo-Nebo krina v mm. a al 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 721-46 mm. 721*01 min. 719-76 mm. — 3 6nO — 2 0" C — 2-2" C brezv. si. zah. si. szh. megla 92 50sb. obl. snež. snega. 1 1 Razne vesti. Srednja temperatura — 26°, za 0*6' pod normalom. ^TO.-n.aJsI-za, borza dne 20. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafi*: no poročilo.) Papirna renta.......... 84 gld. 10 kr. Srebrna renta.......... 84 „ 25 „ Zlata renta........... 111 „ 50 „ 5°/0 marčna renta......... 101 „ 15 „ Akcije narodne banke....... 871 „ — „ Kreditne akcije......... 296 „ 60 „ London............ 126 „ 16 „ Srebro........... — „ — „ Napol........... 9 , 99 „ C. kr. cekini.......... 5 „ 91 „ Nemške marke . . ... 61 , 80 4°/n državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 „ — , Državne srečke iz 1. 1864 100 KId. 170 , 40 , Ogrska zlata renta 4%...... 100 „85 „ „ papirna renta 5"/0 . . 92 „ 70 „ 5B/0 Štajerske zemljice, odvez, oblig. 104 „ — „ Dunava ng. srečke 5'*/0 100 gld. 117 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 *l»ti zast. listi 126 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabeti ne zapad. železnice 116 „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. žole/.nice 10.^ »80 B Kreditne srečke ... 100 gld. 178 „ — „ Rudolfovo sreCke , ... 10 n 19 „ 40 , Akcijo anglo-avstr. banke 120 , 109 , 80 „ Trainmway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 199 „ BO , * (Jednodnevni zaKon.) Te dni vršila se bode pri sodišči v Derolinu pravda in razsodba zaradi ločitve zakona, ki je trajal samo jeden dan. V ločitev jednodnevnega zakona sili soproga, katera je že izročila tožbo državnemu pravdniku. To je vsakako najkrajši zakon, zakon brez veselih dni j in brez običtijnega užitka medenih tednov. Jedno dnevnej nemškej soprogi pa gotovo neso bile pred poroko znane zlate besede: „Darum prttfe, vver sich ew ig bindet!" * (Nečlovešk soprog.) Čevljar Oroslav Pap v Maku na Ogerskem zasadil je 5. t. m. mej prepirom s svojo Boprogo velik in ostro brušen nož svojej ženi v život. Nesrečnica povila je mej strašnimi bolečinami in neopisnimi smrtnimi težavami mrtvega otroka, kateremu je bila glava razcepljena, ter potem umrla. Zverskega zlodejca so takoj zaprli v ječo, kjer čaka zaslužene kazni. * (Nesreča na železnici v Ameriki.) Iz Novega Jorka se 15. t. m. poroča: Blizu Valdi-vije (Chili) ponesrečil se je včeraj osobni vlak, vozeč 500 vojakov. Jed naj s t častnikov in devetnajst vojakov je mrtvih, 80 osob pa teško ranjenih. D^T* Denašnji številki „Slovenskega Naroda" priložen je cenik o pristni Franckovl kavi, na kar čast. čitatelje posebno opozorujemo. 09) Naklon jeiioctt občin*! * u pridobile so si priljubljene kot, naj prijetnejše in naj vspešnejše donniće sredstvo lekarja K. llrandt M švicarske pile, ki so dobo v vseli lo-karnah. Kdor boleha za zalnisanjem, teženjem v želodci, navalom krvi, glavobolju, naj poskusi njih izvrsten upliv. Vsaka pristna škatljica <,dobi se v lekarnah po 70 kr.i ima na naslovnem listku boli križ na rudeeeui polji in imenski počrk li. Bran d t-a. (415) Kdor .se boji mHvonda ali katerega je že gade), ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali 110 moro spati ter ima bolne živce, naj si naroči knjižnro „Ueber Schlagfluss VorbeugUDg und ITei-lung", 5. izdaja, ki so zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnobrambovskega batalijonskega zdravnika Rom W e i b s m a mi -.. v Vilshofcn-u, Bavarsko. .'18—1) *a-fr*> u^tvj----kyfrT>r* Prave, garantirane voščeno svsče»voščene zavitke priporoča vlsokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ovni OROSLAV DOLENEC, »večar v ¥^|iil»ljitni. (747—9) j pgv,---rtfrJŽL. čA^n----rtsbssji—i&isi Burgundsko vino. To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske (francoske Uie, nas?llene v ob?k*aih vinogradih ra O^erskem priporočajo s'avni zdravniki zaradi njega milobe {n Isvrztnih »volitev pri želod-Oev'.h bolesnih. pomaDJka-nli krvi. oslubljenji, diarr-htte in rekonvalescenoi z - Zdravilni ca v Linde\viese (S'e-zija) uporablja to vino le več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenti. Jedino zalogo t.\\ ki-itibjsko c, ima («56—12) i »LEKARNA TRNK0CZY" ■tft$r~ zraven rotovža v Ljubljani. t* Velika stekleniea Velja 80 kiv 10 steklenic 7 gld. Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. izrednim vspehoin. Zahvala. Moj pokojni mož Matija dal se je dne 10. septembra 1885 zp varovati pri banki „Slaviji*4 za gld. 800.— in je na to umrl že dne 23. novembra t. 1. Ker je banka „Slavija" zavarovano glavnico meni izplačala točno in brez odbitka, izrekam jej javno zahvalo in jo priporočam z dobro vestjo za-varujoeemu občinstvu. VŠmariji pri Jelšah, dne 30. grudna 1885. (34) Karolina "STraTbič. C. It. priviligovaiia tovarna hrvatskih sailnili žganj Frana Pokorny-ja v Zagrebu, imejitelja treh redov in PariSke, Londonske, Moskovske in Tržaške zlate kolajne, priporoča pristno nllvovko najboljftih let, kakor tudi drugu pristna nudna žguiija iz svojih žganjarij na Hrvafokem in v Slavoniji. Te pijače so čisti izdelki odločnega duha in okusa, kuhane iz zdravega sadja, ki je dozorelo pod milim hrvatskim podnebjem. (35—i) Izvozna trgovina hrvatskih vin. • Ceniki ra zab to vanje. • * Priznano nepolvarjeiie, izvrstne v v Ivoščene svece izdelujejo (738—9; P. & R. Seemann y Ljubljani. unxxx**xnx*unHx*n* Anchor parobrodna linija iz Trsta v 2Tew-York naravnost. Odhod v 1. in IS. dan vsakega meseca. Veliki prvorazredni parniki te svetovnoznane v Avstriji jedino konceaijonirano linijo vsprejemajo potnike po naj-nižjib cenah in z najboljšo postrežbo. Potniki naj se obrnejo na CSei-j^rolot: «Sc I?o-jjlinoo, glavne agente, Via đeil9 Arsenale 6ter. H v Trsta. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah. (32—1) Restitucijski fluid pomnožen ;i tudi B imenovan, rabi za ilignenie v krepilo udov pri konjih. Ta cvet, mno<*o let po izkušenih živinozdmvuikih in praktičnih poljedelcih glode učinka kot i/.hoicn skupen ter priznan' kot najboljši zdvavilen in krepilen, ohrani konja do pozne s. a rosi.:, celo pri i>:ijveejem trpljenji vztrajnega in pogamnega, zabranjuje nirjmelost konjskih uilov ter služi v krepilo pred in v res itucijo •očvrsrenje) po kakem tmilapidnem delu. Dalje rabi kot p (i pira 1110 11 ozdravljujočo srodstvo pri protegu žil. otekanji kolen, kopitnih boleznih, oirpnenji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji. tišranji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri \ seli vnanjili boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaju in vsak di»n razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (655—12) A It Vt Tlt*at4H 351 * zraven rotovža v Ljubljani. UisiB'li so v fjul>lji:ml: 14. januvarja: Antonija Mrkimi, železniškega čuvaja hČi, 17 let Marije Terezijo cesta št. 18, za jetiko. 15. januvarja: .Janez Wagner, pekovski pomočnik, 41 let Poljuii!*ka cesta št. 13. za otrpnonjeui pluč. — Ignacij Wimer, črevljar, 70 let, Kolodvorske ulico Št. 28, ea otrp-nenjem moigauov. 16 januvarja: Lizu Zigman, gostija, 70 let, Stari trg jt. 14, za starostjo. — Pavla Velkavrh, mokarjeva hči, 7 let, Emonska cesta št. 2, za škarlatom. V deželnoj bolnici: 18*. januvarja: Pavel Ki-alič, gostae, fi9 let, za rakom. —- Peter Bitbnjk, delavec. 63 let. za plučnico. < M — o 3^ NI 1 pa 1—I Cujte in čudite sel 12.500 kosov ogrinjal za dame« popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rujavih, sivih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih in turških itd., proda se po goldinar jf goldinar komad proti postnemu povzetju, da se izpraznijo prostori. I£ x: p o x* ti i f n ifs „Xti.ir -A^iit^tr-i-a", Wion, Olcerd-SToliaig", "I5vd:ei,r3.ei5.g-asse 31- (37—1) Izdatelj in odg orni ureduik: Ivau Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".