37 Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flo r a of Carniola Špela PUNGARŠEK 1 Izvleček V prispevku predstavljamo pregled botaničnega delovanja Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), ki je v Idriji deloval kot rudniški zdravnik med letoma 1754 in 1769. Izdal je delo Flora Carniolica, s katerim je postavil temelje poznavanju rastlinskih vrst na Kranjskem. V prvi izdaji je predstavil tudi kranjska imena rastlin, njihove zdravilne učinke in nekatera njihova nahajališča. V članku se osredotočamo na Scopolijev seznam kranjskih imen za rastline in glive, ki smo jim pripisali danes veljavna imena. O rastlinah, kmetijstvu in gozdarstvu na Kranjskem je Scopoli pisal tudi v svojih naravoslovnih letopisih. Po odhodu s Kranjske je delo Flora Carniolica nadgradil z drugo izdajo, kjer je pri poimenovanju rastlin sledil svojemu vzorniku in dopisovalcu Karlu Linnéju. V delu je predstavil mnoge nove vrste, ki jih v obravnavamo v tem prispevku. Ključne besede: Joannes Antonius Scopoli, taksonomija, zgodovina botanike, Kranjska Abstract The paper presents an overview of the botanical activity of Joannes Antonius Scopoli (1723– 1788), who worked in Idrija as a mine doctor between 1754 and 1769. There, he published his work Flora Carniolica, which became the basis for the knowledge of plant species in Carniola. In the first edition, he also presented Carniolan plant names, medicinal effects of plants and some of their localities. In the article we highlight Scopoli's list of Carniolan names for plants and fungi, to which the currently valid names are attributed. Scopoli also wrote about plants, agriculture and forestry in Carniola in his natural science annals. After leaving Carniola, he published a second expanded edition of Flora Carniolica. In this work, he followed his correspondent Karl Linnaeus and named the species by using binomial nomenclature. He presented many new species for science, now discussed in this paper. Key words: Joannes Antonius Scopoli, taxonomy, history of botany, Carniola 1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, 1000 Ljubljana, spungarsek@pms-lj.si Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 38 SCOPOLIA No 105 – 2023 Kratek življenjepis J. A. Scopolija Joannes Antonius Scopoli (imenovan tudi Giovanni Antonio Scopoli, poslovenjeno pa Janez Anton Scopoli) je bil rojen leta 1723 v kraju Cavalese na Južnem Tirolskem. O njegovem življenju in delu so pisali številni avtorji: nekateri še v času njegovega življenja ( Baldinger 1768, De Lucca 1778), v delu Deliciae Florae et Faunae Insubricae pa je svoje življenje opisal tudi sam (Scopoli 1786–1788). Po tem viru je Scopolijev življenjepis povzel Scopolijev učenec Maironi Daponte (1811), kasneje pa tudi drugi. O Scopolijevem življenju so pisali kustosi Deželnega muzeja za Kranjsko ( Freyer 1840, Deschmann 1856, Müllner 1901), pa tudi Graf (1853), Voss (1881), Kocbek (1888), Dolšak (1924), Guglia (1972), Petkovšek (1977) in Soban (2004). Za Scopolijev datum rojstva je Baldinger (1768) navedel 3. junij, kar so po njem verjetno prepisali številni nemško govoreči avtorji (npr. zelo citirani Voss 1881). Krstni podatki iz župnijskega arhiva v Trentu (krstna knjiga Tomus V, stran 381, Tridentinski škofijski Slika 1: Naslovnica Scopolijeve teze Methodus plantarum enumerandis stirpibus ab eo repertis destinate (»Metoda razvrščanja rastlin, s pripisi oseb, ki so jih tako razvrstili in poimenovali«), v kateri je primerjal botanična sistema Karla Linnéja in Josepha Pittona Tourneforta. Izvod hrani tudi Narodna in Univerzitetna knjižnica (NUK http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR4VTWJB/9d1a4fe2-9b2e-49e0-9ebb- 8bb245791b11/PDF ). Na njem je Ex libris Jožefa Kneeja – zdravnika, ki je v Idriji nadomestil Scopolija po njegovem odhodu v Bansko Štiavnico ( Petkovšek 1977). Figure 1: The title page of Scopoli's thesis M ethodus plantarum enumerandis stirpibus ab eo repertis destinate (»A method of classifying plants, with notes by the persons who classified and named them«), in which he compared the botanical systems of Carl Linnaeus and Joseph Pitton Tournefort. A copy is also kept in the National and University Library (NUK http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR4VTWJB/9d1a4fe2- 9b2e-49e0-9ebb-8bb245791b11/PDF ). It's Ex libris belongs to Jožef Knee - the doctor who replaced Scopoli in Idrija after he left for Banska Štiavnica (Petkovšek 1977). 39 arhiv, Nadškofija Trento) pa kažejo, da je bil bolj verjetno rojen 13. junija, kar navajajo mnogi italijanski viri (Nicolao 1973, Siviero & Violani 2006) in Darinka Soban (2004). Scopoli je šolo najprej obiskoval v rojstnem kraju Cavalese, nato pa se je šolal v Trentu in Hallu pri Innsbrucku. Medicino je študiral v Innsbrucku in leta 1743 diplomiral s tezo O prehrani intelektualcev (Rindi & Violani, 1991). Po diplomi je praktično delo opravljal v domači bolnišnici v Cavaleseju, v Trentu in Benetkah. Nato je dve leti delal kot osebni tajnik sekavskega škofa Leopolda Firmiana in se ob tem pripravljal na zdravniški izpit na Dunaju, s katerim bi dobil državno službo splošne medicine. Leta 1754 ga je protomedik Gerard van Swieten poslal v Idrijo, kjer je postal prvi tamkajšnji rudniški zdravnik ( Voss 1881). V Idriji se je Scopoli srečal z mnogimi težavami, bil je tudi v sporu z rudniško upravo. Zato je leta 1763 zaprosil tedanjo vladarico Marijo Terezijo za premestitev, a ker ga je želela obdržati v Idriji, mu je ponudila mesto profesorja na novoustanovljeni rudarski šoli, kjer je za dodatno plačilo predaval kemijo in mineralogijo. V Idriji je Scopoli ostal do leta 1769. Nato je dobil mesto rudarskega svetnika in profesorja za mineralogijo in metalurgijo na rudarski akademiji v Banski Štiavnici. Leta 1776 so mu ponudili službo profesorja kemije in botanike v Pavii in jo tudi sprejel. Za oba predmeta je napisal učbenike, oskrbel zbirke mehkužcev in mineraloški kabinet ter osnoval botanični vrt. Umrl je 8. maja 1788 (Voss 1881, Petkovšek 1977, Soban 2004). Scopolijevo botanično delovanje pred prihodom v Idrijo Scopoli je bil nad rastlinami navdušen že v mladosti, zato je obiskoval lekarnarja, od katerega se je učil rastlinskih imen in njihove uporabe. Z zeliščarjem je obiskoval gore v okolici Innsbrucka, nabiral in za herbarij sušil redkejše vrste rastlin. Dopisal jim je farmacevtska imena in imena po Casparju Bauhin 2 -u (1560–1624), ki so imela v botanični taksonomiji takrat največjo veljavo ( Voss 1881). Ko je delal v Benetkah, je tam dodobra spoznal več botaničnih vrtov, med njimi tudi vrt beneškega zdravnika in botanika Leonarda Seslerja (?–1785), po katerem je kasneje poimenoval rod trav Sesleria (Scopoli 1760). Zavzeto je študiral sistematiko rastlin po takrat dostopnih avtorjih, npr. Josepha Pittona Tourneforta 3 , Johna Raya 4 in Karla Linnéja 5 . Ko se je vrnil na Tirolsko, je spet raziskoval okoliške gore – Etschtalske Alpe – in redke najdbe rastlin tudi ilustriral (Voss 1881, Guglia 1972). V disertaciji, ki jo je leta 1753 zagovarjal na Dunaju pred profesorji medicine in protomedikom Gerardom von Swietnom, je primerjal botanični sistem Karla Linnéja z zastarelim sistemom Tourneforta ( Soban 2004). Tezo je tudi objavil (Scopoli 1754, slika 1). Scopolijevo življenje v Idriji so krojile slabe razmere za delo in slabi odnosi z vodstvom rudnika ter osebne nesreče: vse imetje je izgubil najprej v brodolomu, nato pa kasneje še v požarih, umrli so mu žena in dva otroka. Že leto po prihodu v Idrijo so ga imeli namen izseliti 2 Caspar Bauhin (1560–1624) je bil švicarski botanik, ki je v svojem delu Pinax theatri botanici že leta 1623 rastline poimenoval na način, ki je podoben dvojnemu poimenovanju Karla Linnéja. Slednji je poimenovanje nekaterih rodov povzel tudi po Bauhinu. 3 Joseph Pitton de Tournefort (1656–1708) je bil francoski botanik, ki je prvi jasno predstavil koncept rastlinskih rodov. Leta 1694 je objavil delo Eléments de botanique, ou Méthode pour reconnaître les PlantesI, v katerem pa ni upošteval nekaterih že uveljavljenih razvrstitev rastlin, kot na primer delitev na semenke in nesemenke ter enokaličnice in dvokaličnice. 4 John Ray (1627–1705) je bil angleški naravoslovec, ki je med prvimi podal definicijo vrste in pomembno prispe - val k razvoju taksonomije. 5 Karl Linné (1707–1778) je bil švedski naravoslovec, ki je uvedel dvojno poimenovanje. Je eden najpomembnejših taksonomov vseh časov, s katerim se je dopisoval tudi J. A. Scopoli. Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 40 SCOPOLIA No 105 – 2023 iz Steinbergove hiše, on pa je tam želel urediti vrt. Scopoli se je pritožil in dvorna pisarna mu je ugodila ( Müllner 1906, Petkovšek 1977). Tolažbo v krutem življenju je Scopoli našel v raziskovanju in popisovanju narave Kranjske, ki je bila v naravoslovnem smislu še neraziskana in je Scopolija navdušila (Voss 1881, Petkovšek 1977, Soban 2004). »Flora Kranjske« oz. Flora Carniolica (1760) Scopolijevo prvo delo o rastlinah Kranjske je Flora Carniolica (Scopoli 1760; slika 2). Posvetil jo je vladarici Mariji Tereziji in dal natisniti na Dunaju pri dvornem tiskarju Trattnerju, najverjetneje s podporo škofa Firmiana in Geralda van Swietna (Klemun 2023). V predgovoru je zapisal, katere kraje je obiskal, npr. Ljubljano, Vipavsko, Cerkniško jezero, obrežja Save, Ljubljanice in drugih rek, gore nad Idrijo, Vipavo, Cerknico, travnike pri Planini, gozdove in travnike v okolici Idrije, Ljubljano, gore Nanos, Storžič, Grintovec in gore Kranjske, ki mejijo na Koroško. V prvih šestih letih je torej prehodil velik del vojvodine Kranjske. Njegove poti je analiziral Petkovšek (1977), ki je Scopolijeva poimenovanja krajev predstavil tudi na zemljevidih. Za predgovorom je Scopoli v Flori predstavil vire, ki jih je uporabljal in citiral v delu. Sledi navedba 23 razredov, v katere je razvrstil rodove, pri čemer se je zgledoval po »naravnem sistemu« Karla Linneja, ki pa med botaniki ni bil sprejet ( Mayer 1971). Kot piše Mayer (1971), je Scopoli v prvi izdaji dela Flora Carniolica predstavil 756 vrst cvetnic in 256 vrst necvetnic. V njej je jasno morfološko označil rodove, pri čemer je kot prvi opisal in sistematsko opredelil rodove Ostrya, Pteridium, Rorippa in Sesleria. Pri rodu Ostrya je zapisal, da je vrsta pogosta na bregovih Kokre v okolici carinarnice. Za rod Pteridium je navedel, da je na gričih Kranjske pogost ter da ga ubogi kmetje žanjejo za steljo in krmo živini. Pri rodu Rorippa je bil z opisi najbolj skop in navedel le, da uspeva na mokrih in pustih/suhih krajih. Za rod Sesleria je zapisal, da uspeva na kamnitih, pustih/suhih krajih in je v okolici Idrije pogost. Dodal je, da nikoli ne bo zbledel njegov spomin na čudoviti vrt, bogat z redkimi rastlinami, ki so ga leta 1745 obiskovali v mestu Vencta na otoku Sant Elena. Zasadil ga je D. Leonardo Sesler, »doktor medicine in najbolj radovedni človek narave, ki si zasluži, da z njegovim imenom okrasijo novo vrsto trave « (Scopoli, 1760). Iz njegove korespondence s Karlom Linnéjem pa izvemo, da je Scopoli leta 1762 želel rod Sesleria prečrtati, saj ga »ni vredno poimenovati po nekom, ki ga z nobenimi darovi in pismi ni mogel ogreti, da bi si dopisovala« (Soban 2004). Glive in lišaje, ki jih je opisal v svoji prvi izdaji Flore Carniolice, je Scopoli še pred objavo dela dal narisati (Wraber 1999). Upodobil jih je slikar Thomas Hörmann, o katerem ni znanih podatkov, slikam pa je priložen tudi Scopolijev rokopis. Danes t. i. Podobe kranjskih gob hranijo v Naravoslovnem muzeju v Parizu (Piltaver 1995, 2023), Podobe kranjskih lišajev pa v Naravoslovnem muzeju na Dunaju (Piltaver 1997). Glavna pomanjkljivost prve izdaje dela Flora Carniolica je, da posamezne vrste niso poimenovane v skladu z dvojnim poimenovanjem, pač pa s kratkimi diagnozami, ki so bile značilne za obdobje pred Linnéjem. Kljub temu ima delo neprecenljiv pomen za območje Slovenije. V njem je Scopoli prvič temeljito popisal rastline in glive z območja Kranjske in poleg njih ponekod navedel zelo natančna nahajališča. V tem delu je Scopoli navedel tudi zdravilne učinke rastlin in njihova kranjska (slovenska) imena, česar v svoji drugi izdaji ni več naredil (Mayer 1971). Pri zdravilnih učinkih rastlin se je skliceval predvsem na osebne izkušnje in s poskusi preverjene informacije (Soban 2004). Tako na primer za smrdljičko ( Geranium robertianum) piše, da je priljubljena za zaustavljanje krvavitev, kar potrjujejo poskusi ( Scopoli 1760, str. 487). Navaja zdravilne učinke posušenih cvetov šmarnice ( Convallaria majalis; 41 Scopoli 1760, str. 236) in piše o očiščevalni funkciji smrdljivega bezga ( Sambucus ebulus; Scopoli 1760, str. 270), ki lahko povzroči tudi bruhanje. Za črni bezeg piše, da ga je kot odvajalo priporočal že Hipokrat (Scopoli 1760, str. 271). Omenja tudi zdravilnost vednozelenega gornika (Acrostaphyllos uva-ursi) pri okužbah sečil in navaja več botanikov in virov, ki to potrjujejo (Scopoli 1760, str. 275). Piše tudi, da zmleto korenino strašnice ( Sanguisorba minor) dodajajo vinu (čeprav po opisu lahko sklepamo, da je imel v mislih kasneje opisano malo strašnico, je kot zdravilna in uporabna rastlina bolj poznana navadna strašnica). Zdravilne učinke navaja še pri vratiču, pelinu, konjski grivi, lapuhu, rmanu, kamilici, arniki in zlati rozgi, če omenimo le nekatere. Prav pri rastlinah, kjer piše o zdravilnih učinkih, večinoma navede tudi kranjska imena (preglednica 1). Pri glivah medtem ne navaja uporabnosti, morebitno užitnost omeni le v okviru citata drugega avtorja, kar ugotavlja tudi Petkovšek (1977). Slika 2: Naslovnica prve izdaje dela Flora Carniolica (Scopoli 1760). Figure 2: Title page of the first edition of Flora Carniolica (Scopoli 1760). Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 42 SCOPOLIA No 105 – 2023 Scopolijeva kranjska imena rastlin in gliv Ena pomembnejših vsebin Scopolijeve prve izdaje dela Flora Carniolica je seznam kranjskih rastlinskih in glivnih imen. Prvi skromni zapisi predvidoma slovenskih rastlinskih imen so se pojavili že na pragu 15. stoletja. Benedetto Rinio, ki je živel v 15. stoletju (rojstni podatki niso znani), je leta 1415 izdal kodeks z imenom Liber di Simplicibus Benedicti Rinij in v njem predstavil 458 barvnih ilustracij zdravilnih rastlin. Na hrbtni strani teh ilustracij je navedel imena upodobljenih rastlin v več jezikih - tudi v enem izmed slovanskih jezikov. Strokovnjaki predvidevajo, da večina teh imen izvira iz slovenskega dela Primorja in sosednjih delov Istre, a zanesljiv izvor teh imen ni znan ( Bezlaj & Suyer 1974, Gosar & Petkovšek 1982). Sto petdeset let kasneje je botanik in mikolog Carolus Clusius (1526–1609) na Dunaju skrbel za cesarske vrtove in preučeval floro avstrijskih dežel in Ogrske. Med petnajstletnim bivanjem je prepotoval velik del Avstrije in tudi Panonije, najverjetneje tudi najbolj severovzhodne dele današnje Slovenije. V svojem delu Rariorum Plantarum Historia (1601) je objavil razpravo o gobah v Panoniji, ohranila pa se je tudi zbirka njegovih akvarelov gob (znana kot Clusijev kodeks), ki jih je naslikal neznan francoski avtor. Clusius je na teh slikah nekaterim gobam pripisal panonska imena, od katerih naj bi jih bilo nekaj tudi slovanskega porekla ( Gosar & Petkovšek 1982). Scopoli je bil prvi, ki je jasno zapisal, da v delu Flora Carniolica navaja kranjska imena za rastline in glive. Te izraze je zagotovo slišal pri domačinih – Kranjcih in najverjetneje zapisal tiste, ki so jih uporabljali prebivalci Idrije in okoliških krajev. Scopoli se slovenščine verjetno nikoli ni naučil ( Petkovšek 1977, str. 8), zato je imel z zapisom kranjskih imen kar nekaj težav, predvsem s sičniki in šumniki, kar Petkovšek (1977, str. 24) ugotavlja tudi pri zapisih krajevnih imen. Mnoga imena rastlin je zato navedel večkrat in zapisal le malenkost drugače, npr. za bukev navaja kar štiri imena: bukou, bukou drevu, buckqa in buknie. Morda je prav Scopolijev seznam spodbudil tudi domače kranjske razsvetljence, da so začeli bolj sistematično zbirati kranjska imena rastlin in živali. Takoj za njim so namreč kranjska imena vrst zbirali tudi brata Karel in Žiga Zois ter Franc Anton Breckerfeld (Praprotnik 2015). Žiga Zois si je iz prve izdaje Scopolijeve Flore izpisal 41 imen (NUK, Ms 368, 6. ovoj, Pungaršek 2019: 188). Tiskani seznam slovenskih rastlinskih imen (Verzeichniß ßlavischen Pflanzen-Namen) je nato leta 1836 objavil kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Henrik Freyer (1802–1866) in je izšel kot priloga časopisa Laibacher Zeitung ( Praprotnik 2007). Praprotnik (2007) med viri, ki jih je Freyer uporabljal za pripravo seznama, ne navaja Scopolijevega dela, omenja pa Freyerjev prepis rokopisa Karla Zoisa, ki se je ohranil v Freyerjevi arhivski zapuščini v Arhivu Republike Slovenije (AS 863, Freyer, Henrik, fasc. 14). Scopolijeva kranjska imena rastlin in gliv iz prve izdaje dela Flora Carniolica navajamo v preglednici 1. Scopoli je na začetku knjige objavil seznam, ki obsega 127 kranjskih imen, katerim pa ni dopisal vrste z diagnozo ali strokovnim imenom. Slovensko ime se navadno ponovi pri ustrezni diagnozi med besedilom, kjer je dodal tudi vire iz literature. Ker običajno navede tudi delo Species plantarum (Linne 1753), kjer je Linné vrste navedel z dvojnim poimenovanjem, smo kranjskim poimenovanjem lahko dopisali ustrezna strokovna imena. Pomagali smo si tudi s seznamom Henrika Freyerja, kateremu je današnja slovenska imena pripisala Praprotnik (2007). V začetnem seznamu Scopoli ni navedel vseh imen, ki jih kasneje omenja med besedilom, kjer je napisal še prek 20 drugih imen. Med 127 imeni v začetnem seznamu se mnoga nanašajo na isto vrsto, tako npr. navaja kar štiri izraze za bukev, dve za smreko in tri izraze za trpotec. Preglednica 1 prikazuje, da je Scopoli navedel kranjska imena za 139 vrst, večino smo lahko določili vsaj do rodu, za 9 imen pa nismo mogli ugotoviti, na kaj se nanašajo. Ker lahko o dejanskem izvoru imen iz starejših virov (omenjena Rinij in Clusius) le ugibamo, je tako Scopoli prvi, ki je zanesljivo zapisal slovenska (kranjska) imena za rastline in glive, ki uspevajo na Kranjskem. Navedel je predvsem imena za zdravilne rastline. Glede na to, da je bil zdravnik, mu je poznavanje teh izrazov verjetno koristilo pri predpisovanju zdravil za bolezni, ki so prizadele rudarje in njihove družine ter olajšalo njegovo komunikacijo z bolniki. 43 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Scopolijeva dopisovanja s Karlom Linnéjem Scopoli je svojo Floro Carniolico že kmalu ob izidu leta 1760 poslal vzorniku in spoštovanemu naravoslovcu Karlu Linnéju (1707–1778) v Uppsalo na Švedsko. Scopolijevo pismo je Linne prejel, knjige pa ne, tudi ko mu jo je Scopoli še drugič poslal. Naposled jo je Linné odkupil od potujočega študenta. To je bil začetek korespondence med naravoslovcema, ki je potekala med letoma 1761 in 1773. V pismih sta si izmenjevala izkušnje, Scopoli pa je Linnéju pogosto pošiljal tudi naravoslovne predmete s Kranjske. Ohranilo se je 30 pisem – 13 pisem, ki jih je Linné pisal Scopoliju in jih hranijo v Veroni, in 17 pisem, ki jih je Scopoli poslal Linnéju ter so shranjena v Londonu. Zaradi oddaljenosti se nista nikoli srečala, njuno dopisovanje pa je trajalo 15 let. Iz njune korespondence lahko preberemo, da je Scopoli Linnéju pošiljal tudi mnoge herbarijske primerke rastlin, njihova semena in risbe. Pošto in predmete je pošiljal prek Dunaja, kjer je takrat bival Nicolaus Joseph Jacquin (1727–1817). Slednji naj bi bil pošto pošiljal naprej Joannesu Fredericusu Gronovisu (1690–1762), holandskemu botaniku, v Leiden, od tam pa naj bi bila potovala naprej v Uppsalo na Švedsko. A mnoge pošiljke so se na poti izgubile, tudi Linné pa je predvideval, da so izvoda Flore Carniolice zadržali na Dunaju. Šele leta 1961 je Jacquin Linnéju sporočil, da neki švedski diplomat, ki je sicer prevažal rastline, knjige in predmete med Dunajem in Uppsalo, knjige ni želel vzeti s seboj, kar je bilo zelo nenavadno. 6 Franz von Mygind (1710–1789) je bil svetovalec cesarskega dvora na Dunaju. Raziskoval je rastline v Primorju in Istri in jih pošiljal tudi Scopoliju. Na sebi je preizkusil zdravilne lastnostni islandskega lišaja ( Petkovšek 1977). Slika 3: Herbarijska pola kranjske bunike ( Scopolia carniolica) iz herbarija Karla Linnéja (Linnean Society, št. 244.10). V zbirki je označena kot vrsta zobnika ( Hyoscymus sp.). Na etiketi je zapisano, da jo je Scopoli poslal Franzu Mygindu 6 na Dunaj, ta pa jo je posadil v tamkajšnjem botaničnem vrtu. Ko jo je Jacquin videl cveteti, jo je označil za novo vrsto volčje češnje. Uporabljeno z dovoljenjem Linnejevskega društva London. Figure 3: Herbarium specimen of the European Scopolia ( Scopolia carniolica) from the herbarium of Carl Linnaeus (Linnean Society, Num. 244.10). In the collection, it is labelled as a Hyoscyamus species. The label says that Scopoli sent it to Franz Mygind in Vienna, who planted it in the botanical garden. When Jacquin saw it in bloom, he identified it as a new species of Atropa. Used with the permission of the Linnean Society London. 44 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 4: Risba kranjske bunike (Scopolia carniolica) iz dela Observationum botanicarum N. J. Jacquina, kjer jo je slednji opisal kot novo vrsto z imenom Scopola carniolica (Jacquin 1764). Figure 4: A drawing of the European Scopolia ( Scopolia carniolica) from N. J. Jacquin's Observationum botanicarum, where he described the plant as a new species with the name Scopola carniolica (Jacquin 1764). 45 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Poleg tega je Jacquin Linnéju večkrat omalovažujoče pisal o Scopoliju in njegovih sposobnostih za znanstveno raziskovanje rastlin, zato lahko predvidevamo, da je Jacquin Scopolija dojemal kot resnega tekmeca ( Klemun 2023). Učenjakom na Dunaju verjetno ni ustrezalo, da naravoslovec iz province cesarstva pošilja svoje izsledke, zbirke in knjige v tujino – na Švedsko – namesto na dunajski dvor (Soban 2004). Leta 1763 je bil Jacquin poslan v Bansko Štiavnico, leta 1769 pa je postal dunajski dvorni botanik in vodja tamkajšnjega botaničnega vrta. Njegovo delovno mesto na rudarski akademiji na današnjem Slovaškem je zasedel prav Scopoli. (Klemun 2023). V svojih pismih Scopoli omenja novo vrsto razhudnikovke, ki jo je v svoji prvi izdaji Flore Carniolice uvrstil med volčje češnje ( Scopoli 1760). A rastlino je poznal že Pietro Andrea Mattioli (1501–1578) in jo v svojih komentarjih k Dioskoridovemu delu De materia medica tudi narisal in opisal (Mattioli 1565). Imenoval jo je Solanum somniferum alterum, a ji je narobe za plodove pripisal jagode, dejansko pa ima rastlina glavice ( Petkovšek 1977, Wraber 1990). Jacquin je vrsto prvi imenoval po Scopolijevem zgledu – Scopolijeva volčja češnja oz. Atropa Scopoli (Slika 3), Scopoli pa Linnéju piše, da bi bolj sodila med zobnike (rod Hyoscyamus). Zato jo je Linné uvrstil med zobnike in dodal pridevek v čast Scopoliju ( Hyoscyamus scopolia). Scopoli je menil, da bi vrsta sodila v svoj rod, ki ga je v pismih Linn éju imenoval Litophila carniolica (Soban 2004). A pri opisu nove vrste ga je ponovno prehitel Jacquin. Scopoli je že izdelal sliko nove vrste, ki jo je nameraval objaviti v drugi izdaji dela Flora Carniolica, a je Jacquin od njega želel videti to sliko in opis ter nato sam financiral pripravo bakroreza in objavo slike te rastline v svojem delu (Soban 2004). Novo vrsto je imenoval Scopola carniolica (Jacquin 1764, str. 32,33; Slika 4). Z imenom Scopoli ni bil zadovoljen in je o tem v pismu potožil Linnéju. Scopola namreč v njegovem domačem dialektu pomeni klofuta, zaušnica ali udarec usode. Zapisal je, da bi bilo lepše rod imenovati Scopolia (Soban 2004), a tega v času svojega življenja ni dočakal . Popravek imena v Scopolia je predlagal že Linnéjev prijatelj James Edward Smith (1759–1828), ustanovitelj društva Linnean Society, že dve leti po Scopolijevi smrti (Smith 1790), a je dokument ostal prezrt. Predlog popravka imena v Scopolia je predlagal tudi J. H. F. Link (1821). Njegov predlog je bil leta 1966 sprejet na mednarodnem kongresu o rastlinski nomenklaturi in od takrat je veljavno strokovno ime kranjske bunike Scopolia carniolica (Code 1966, Soban 2004). V pismih Linneju Scopoli obžaluje, da mu ni uspelo objaviti dodatka k svoji prvi Flori Carniolici, z nad sto novimi slikami znamenitih rastlin, ki jih je sam skrbno izdelal ( Soban 2004). Glede na pred desetletji odkrite upodobitve Scopolijevih gob in lišajev ( Piltaver 1995, 1997) se pri tem poraja vprašanje, ali tudi te ilustracije še kje obstajajo, ali pa gre za slike, ki jih je objavil v svoji drugi izdaji ( Scopoli 1772). Naravoslovni letopisi (Annus historico-naturalis II. in IV.) Ko je Scopoli leta 1769 zapustil Idrijo, je istega leta začel z izdajo naravoslovnih letopisov (Annus historico-naturalis). V svojem drugem letopisu ( Scopoli 1769) opisuje naravo Goriškega in Tirolske. Medtem ko z Goriške omenja predvsem nevretenčarje, pa je pri opisu Tirolske bolj natančen. Raziskoval jo je med osemtedenskim dopustom leta 1767, ko je še zadnjič obiskal svoje starše ( Speta 2004). Našteva vretenčarje, rastline, glive in kamnine s Tirolske ter opisuje gojenje mnogih kulturnih rastlin: koruze, pšenice, rži, prosa, lana, tobaka, repe in ajde. Pri naravi Tirolske omenja Linnéjevo modro milje ( Paederota bonarota) in natančno opiše, kako se od tega taksona loči rumeno milje ( Pederota lutea), kar je obveljalo kot opis nove vrste. Pri tem se ne sklicuje na noben herbarijski primerek ali ilustracijo in takson tako nima določenega holotipa. V svoji prvi izdaji dela Flora Carniolica 46 SCOPOLIA No 105 – 2023 je Scopoli (1760) precej natančno opisal, kje je vrsto milja nabiral: po zidovih okoli Idrije in v soteski Strug ter Pri debeli skali (v bližini Divjega jezera; Petkovšek 1977). V svoji drugi izdaji dela Flora Carniolica ( Scopoli 1772) je vrsto imenoval Bonarota chamaedrifolia Scop., kar pogosto narobe enačijo z vrsto Paederota bonarota L. (WFO 2023). Navedel je njena številna nahajališča na Kranjskem: okolica Idrije, Storžič, Grintovec, v alpskem svetu »Zgornje Kranjske«, na bregovih Soče nedaleč od Gorice in na Tolminskem. Leta 1891 je Richard Wettstein (1863–1931) rod Paederota spet vključil v rod jetičnikov – Veronica lutea (Scop.) Wettst (Wettstein 1 8 9 5 ) . P o s e b n o p o z o rn o s t v d ru g e m l e t o p i s u S c o p o l i p o s v e č a buči in islandskemu lišaju. Oljno bučo ( Cucurbita pepo) predstavi kot vsestransko uporabno rastlino. Opisuje njeno uporabo na Kranjskem in Tirolskem, kjer z bučami hranijo prašiče in krave. V zemljo zakopani poganjki buč pa lahko rabijo kot dobro gnojilo. Navaja tudi recept, kako se iz mesa buče, moke in kislega testa speče okusen bučni kruh. Izračuna, da se iz bučnih semen da pridobiti veliko količino olja, a ne omenja njegove uporabe v prehrani, piše le, da v svetilkah to olje gori z rdečim plamenom. Iz bučnih semen bi ljudje lahko pripravili »mleko za revne«. Postopka ne navaja, a najverjetneje so bučna semena zmleli v možnarju in pri tem počasi dodajali vodo. Nastala je pijača, podobna mleku. Scopolijev zapis o oljni buči so zasledili tudi pri Kmetijski družbi (Ackerbaugesellschaft, Müllner 1900), leta 1773 pa je Vereinigte Böhmisch-Österreichische Hofkanzlei naročilo tisk letakov o pridelavi in uporabi buč v poljedelstvu. Te letake so razdelili med ljudi, oglas pa je bil tudi natisnjen v časopisu (Petkovšek 1977). Scopoli je v Kranjskih Alpah postal pozoren na islandski lišaj (Cetraria islandica). Opisal je, kako so kranjske ženske z njim pitale prašiče, kmetje pa so shujšane konje in vole pošiljali v kraje z islandskim lišajem, da so se v treh ali štirih tednih odebelili in pridobili izgubljene moči. Da bi bralce spodbudil k uporabi islandskega lišaja, je Scopoli opisal dvanajst primerov njegove uspešne uporabe tako pri živalih kot ljudeh. Poudaril je njegovo veliko učinkovitost za zdravljenje vročinskih stanj, pljučnice, sušice, kašlja, bolezni črevesja, celo rahitisa ( Scopoli 1769, Petkovšek 1977). V svoji drugi izdaji dela Flora Carniolica je poudaril, da je prav on uvedel rabo islandskega lišaja v avstrijskih deželah ( Scopoli 1772). V četrtem letopisu je Scopoli (1770) z opisi in slikami predstavil glive, ki jih je našel na Ogrskem. Veliko pozornost je posvetil tudi kmetijstvu na Kranjskem (omenja tudi kozolce, nad katerimi ni bil navdušen) in njegovim izboljšavam. V njem posebno poglavje posveča »srenjskim pašnikom« - zavzema se za skupne pašnike, kjer bi tudi revnejši kmetje prehranjevali in vzrejali živali. Piše, da je za živali bolj primerna paša na travnikih kot hlevska reja živine. Meni tudi, da je treba pašnike vzdrževati, ne pa opuščati, tudi če v tistem času niso v uporabi (Jurca 2018). Scopolija imamo lahko tudi za začetnika fenoloških opazovanj na naših tleh: v tem letopisu je za 24 drevesnih in grmovnih vrst za leto 1767 navedel podatke, kdaj začnejo brsteti, kdaj se olistajo, kdaj zacvetijo in kdaj plodijo, kakšne so značilnosti njihovega lesa (koliko pepela se da dobiti iz njega, koliko vode in olj vsebuje) in na kakšnih tleh uspevajo. Predstavil je tudi uvajanje bele murve (Morus alba; Praprotnik et al. 2023). Scopoli je predlagal tudi izboljšave v gozdarstvu, ki jih je povzel Müllner (1901) in zapisal, da je Scopoli deloma prehiteval svoj čas, nekatere njegove zamisli pa so se uresničile šele čez sto let. Verjetno pa so njegove razprave vplivale na terezijanski gozdni red, ki je bil leta 1771 izdan za vojvodino Kranjsko (Sevnik 1959, Petkovšek 1977). Posebno poglavje v tem četrtem letopisu Scopoli imenuje Dubia botanica, kjer dvomi o botaničnih sistemih in našteva vrste, ki jim je Linné poljubno določil zelo različne vrstne pridevke. Zapisal je, da je prispevek pripravil »brez zbadljivega ugovarjanja, temveč s ciljem, da pokaže pomanjkljivosti vede in spodbudi raziskovalce, naj vneto raziskujejo rastlinska sorodstva, ki so osnova naravnega sistema.« (Wraber 2008). 47 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola »Flora Kranjske« oz. Flora Carniolica (1771 ali 1772) Scopolijevo najpomembnejše delo o rastlinah Kranjske je zagotovo druga izdaja dela Flora Carniolica (Scopoli 1772), s katero je Scopoli postavil temelje botanike na Kranjskem in s tem na Slovenskem. Obsega dve knjigi, dodanih pa jima je 65 tabel z ilustracijami rastlin. Po nekaterih informacijah naj bi celotno delo ali vsaj prva knjiga izšla že leta 1771, o čemer je razpravljal Wraber (1986). Tudi Soldano (1988) piše, da je v Veronski knjižnici zasledil pismo Christiana Ludwiga Willicha, datirano 2. januarja 1772, kjer se slednji Scopoliju zahvaljuje za Floro in navaja veliko število rastlin, ki so bile vključene v obe deli. Torej je bolj verjetno, da je Scopoli drugo izdajo Flore Carniolice vsaj v manjši nakladi izdal že leta 1771, kar bi bilo lahko pomembno zaradi prioritete starejših del pri opisih novih vrst (Wraber 1986, Praprotnik et al. 2023). Delo je Scopoli posvetil švicarskemu botaniku Albrechtu Viktorju Hallerju (1708–1777). Nato v predgovoru navede dele Kranjske, kamor je potoval. Predstavi avtorje, ki so že pisali o flori delov Kranjske, in avtorje, ki jih navaja pri opisih rastlin. Sledi seznam vseh vrst z uvrstitvijo v razrede, kjer je označil vrste, ki jih v svojem delu Species plantarum Linné (1753, 1762) ne omenja. V seznamu navaja 1645 vrst, kot piše Mayer (1971): 1252 vrst »cvetnic« (semenk), kar je več kot tretjina danes znanih vrst semenk v Sloveniji po Martinčič et al. 2007) in 384 »necvetnic« (praprotnic, mahov, alg in gliv) s Kranjske. Sledi seznam Linnéjevih vrst, ki jih je Scopoli uvrstil v druge rodove. Objavil je tudi fenološki koledar, kjer je zapisal vrstni red cvetenja rastlin, kot so cvetele leta 1762, in se tudi s tem zapiše med začetnike fenologije pri nas (Praprotnik et al. 2023). Sledi še seznam ilustracij rastlin (tabel), nato pa svojo Floro začenja z rodom osočnik ( Salicornia). Drugo izdajo Flore carniolice je temeljito obdelal Mayer (1971), ki je pripravil tudi t. i. Nomenclator Scopolianus, kjer je Scopolijeve vrste kritično obravnaval, a rokopisa nikoli ni objavil in ni znano, kje je ( Mayer (1972). Scopoli je rastline razvrstil po Linnéjevem sistemu in jih poimenoval po načelih dvojnega poimenovanja, torej z rodovnim in vrstnim imenom (Scopoli 1772). Uvrstil jih je v 24 razredov, v zadnjega ( Platane dubiae) je uvrstil vse kriptogame, torej glive, alge, mahove in praprotnice ( Mayer 1971). Prek 50 vrst »cvetnic« je opisal kot nove vrste za znanost, 25 vrst pa je iz drugih prenesel v ustrezne rodove (Mayer 1972). Kar 23 vrst iz tega dela naj bi še danes nosilo Scopolijevo strokovno ime (Praprotnik 2018a). Scopolijeve na novo opisane rodove, vrste in nove kombinacije iz tega dela je predstavil Soldano (1988), ki je poudaril, da je bila naloga zahtevna, saj se Scopolijev herbarij ni ohranil (Stafleu & Cowan 1985). Scopolijeve nove rodove in vrste višjih rastlin iz različnih Scopolijevih del so predstavili tudi Praprotnik (2018b) in Praprotnik et al. (2023). Navedli so 15 rodov in 90 Scopolijevih vrst ter tudi njihova (klasična) nahajališča. Mnoge izmed navedenih vrst je Scopoli zaradi dobrega taksonomskega čuta samo prestavil v drug, bolj ustrezen rod, a ni avtor njihovega prvotnega opisa in imena (bazionima; Mayer 1971). Tako je npr. osate (rod Cirsium) ločil od bodakov (rod Carduus) in sorodnih rodov (Serratula) ter kot značilnost osatov navedel sedečo pernato kodeljico ( Scopoli 1772, Mayer 1971). V rod osatov je premaknil brezstebelni (Cirsium acaule (L.) Scop.), njivski ( C. arvense (L.) Scop.), volnatoglavi (C. eriophorum (L.) Scop.), lepki ( C. erisithales (Jacq.) Scop.), mehki ( C. oleraceum (L.) Scop.), močvirski ( C palustre (L.) Scop.) in trnati osat (C. spinosissimiun (L.) Scop.). Soldano (1988) navaja, da je Scopoli avtor veljavnih opisov za marjetičasto nebino ( Aster bellidiastrum (L.) Scop.), dlakavi repnjak ( Arabis hirsuta (L.) Scop.), gozdni šebenik ( Erysimum sylvestre (Crantz) Scop.), navadni dihnik ( Sisymbrium officinale (L.) Scop.), žarkasto košeničico ( Genista radiata (L.) Scop.), dišečo lakoto ( Galium odoratum (L.) Scop.), dišeči kromač ( Myrrhis odorata (L.) Scop.) in krvavordečo srakonjo ( Digitaria sanguinalis (L.) Scop.). Scopoli (1772) je med petoprstnike (Potentilla palustris (L.) Scop.) prestavil Linnéjevo vrsto Comarum palustre L., ki pa jo nekateri spet priznavajo kot upravičen takson (WFO 2023), Martinčič et al. (2007) pa 48 SCOPOLIA No 105 – 2023 jo uvrščajo med petoprstnike. Scopoli (1772) je zapisal, da vrsta uspeva v močvirnih predelih Ljubljane, najverjetneje jo je nabral na Ljubljanskem barju. Praprotnik (2018b) navaja še vrste, ki jih je Scopoli prestavil v druge rodove, pa to ni bilo sprejeto, omenjamo le nekaj primerov. Navadno njivko (Aphanes arvensis) je Scopoli prestavil med plahtice (Alchemilla arvensis). Peskovni penušnjek je opisal Linné in ga uvrstil med dihnike ( Sysimbrium arenosum), Scopoli ga je prestavil med repnjake ( Arabis arenosa). Kasneje so ga uvrstili v rod Cardaminospsis in nekateri v rod Arabidopsis (Wfo 2023). Ozkolistno in močvirsko ciprje je kot novi vrsti vrbovca opisal že Linné, kasneje so ju botaniki vključno s Scopolijem ( Chamaenerion angustifolium, Chamaenerion palustre) prestavili v druge rodove. Linnéjevo vrsto rožnega korena ( Rhodiola rosea) je Scopoli prestavil med homulice (Sedum roseum), prav tako je med nebine ( Aster hirtus) prestavil Linnéjev srhki oman (Inula hirta), kar ni obveljalo. Nekatere vrste je Scopoli neustrezno poimenoval, zato njegova poimenovanja niso veljavna, npr: kranjski zali kobulček (Astrantia carniolica) je Scopoli imenoval Astrantia minor, a je bil vrstni pridevek že zaseden z drugo vrsto, zato ime ni veljavno ( Wraber 1990). Nekatere vrste, ki jih je imel za nove, so bile objavljene že prej, zato je veljavno starejše ime: rušje ( Pinus mugo) je bilo v italijanski reviji opisano že leta 1764, Scopoli pa je leta 1772 predlagal ime Pinus mughus. Kraški gaber (Carpinus orientalis) je bil opisan že leta 1768, Scopoli pa ga je opisal kot vrsto Carpinus duinensis. Bolj zapletena je situacija s Scopolijevim opisom sinjezelenega šaša Carex glauca, ki ga je kot vrsto Carex flacca leta 1771 opisal Johann Christian Daniel von Schreber (1739–1810). Če je Scopolijeva Flora res izšla že leta 1771, bi bilo treba raziskati, katero delo je izšlo prej in ima prej objavljeno ime torej prioriteto. Kljub rezultatu pa bi bil predlog uporabe Scopolijevega imena, glede na dolgo obdobje uporabe imena Carex flacca, verjetno zavrnjen. V nadaljevanju predstavljamo seznam cvetnic, ki jih je Scopoli v drugi izdaji dela Flora Carniolica objavil kot nove vrste za znanost in njegovo ime velja še danes, ali pa so vrsto prestavili v drug rod (Scopolijevo ime je postalo bazionim, okrajšava Scop. pa preide v oklepaj – razen v primerih, ko je vrstni pridevek že zaseden). Pri tem smo si pomagali predvsem z viri: Mayer (1977), Soldano (1988), Wraber (1990) in Wfo (2023). Dodajamo stran v delu, kjer je objavljen opis, risbo, če jo je Scopoli objavil, navedemo klasično nahajališče po Scopoli (1772) in Praprotnik (2018b) ter komentar z navedbo virov, ki so vrsto že obravnavali. Slovensko ime povzemamo po Martinčič et al. (2007). Agrostis alpina Scop. – alpska šopulja Del 1, str. 60. Scopoli je zapisal, da uspeva v Bohinjskih Alpah. Arabis scopoliana Boiss. (Draba ciliata Scop.) – Scopolijev repnjak Del 2, str. 6, tab. 33. Scopoli je zelo natančno napisal, da uspeva med Razdrtim in cerkvijo Sv. Hieronima. Surina (2004) navaja, da je vrsta na ožjem klasičnem nahajališču izumrla, še vedno pa uspeva v bližnji okolici, npr. na Pleši na Nanosu. Sicer ima vrsta v Sloveniji potrjena nahajališča še v Trnovskem gozdu, na Kočevskem in Snežniku. O Scopolijevem repnjaku in njegovem preimenovanju sta pisala že Soldano (1988) in Wraber (1990), ki navajata, da so vrsto kasneje botaniki uvrstili v rod repnjakov, a ker je takson Arabis ciliata že obstajal, so mu dodali pridevek v čast odkritelju. Arabis vochinensis Sprengel (Draba mollis Scop.) – bohinjski repnjak Del 2, str. 7, tabela (tab.) 34 (slika 5). Scopoli piše, da uspeva v Bohinjskih Alpah. O tem, da je vrsto nemški botanik Kurt Sprengel (1813) prestavil v rod repnjakov in jo poimenoval po klasičnem nahajališču, je pisal že Wraber (1990), Soldano (1988) pa je pojasnil, da je že leto prej vrsto v ime Draba arabiformis Hohenw. preimenoval ljubiteljski botanik Sigismund 49 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Slika 5: Risba vrste Draba mollis Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 34), ki se po Martinčič et al. 2007 imenuje bohinjski repnjak (Arabis vochinensis). Figure 5: Drawing of Draba mollis Scop from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 34) that refers to Arabis vochinensis (Martinčič et al. 2007). 50 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 6: Risba rušnate zvončice ( Campanula cespitosa) iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 4). Figure 6: Drawing of Campanula cespitosa from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 4). 51 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola von Hohenwart 7 (1812), ki jo je opisal natančneje kot Scopoli. Zato Soldano (1988) predlaga novo kombinacijo Arabis arabiformis (Hohenwart) Soldano, ki pa v Mali flori Slovenije ni bila sprejeta (Martinčič et al. 2007). Da je zadeva še bolj zapletena, ima Govaerts (1994) vrsto le za varieteto karpatskega repnjaka – Arabis procurrens var. vochinensis (Spreng.) Govaerts, kar povzemajo tudi v trenutno najbolj aktualni spletni bazi strokovnih rastlinskih imen (WFO 2023). A glede na jasno, na jugovzhodne Alpe omejeno razširjenost, ta uvrstitev verjetno ni upravičena in bi bilo sorodstvo bohinjskega repnjaka vsekakor nujno preveriti tudi z genetskimi raziskavami, ki bi položaj tega taksona lahko razjasnile. Asphodeline liburnica (Scop.) Reichenb. (Asphodelus liburnicus Scop.) – liburnijski čepljec Del 1, str. 245, tab. 12. Scopoli piše, da mu jo je iz Istre prijazno prinesel Mygind. Vrsta na območju Slovenije ne uspeva ( Martinčič et al. 2007). Callitriche stagnalis Scop. – širokolistni žabji las Del 2, str. 251. Scopoli je zapisal, da uspeva v okolici Trsta, kjer je dovolj morske vode (»aqua marina plenis«). Medtem ko Soldano (1988) vrste ne omenja, saj je vse flore ne priznavajo, pa jo kot Scopolijevo novo vrsto navaja Mayer (1971). Za Slovenijo jo navajajo Martinčič et al. (2007), kot sprejet takson pa je objavljena tudi na WFO (2023). Campanula cespitosa Scop. – rušnata zvončica Del 1, str. 143, tab. 4 (slika 6). Scopoli je zapisal, da uspeva na skalovju v gorah in cveti avgusta. Kot piše Wraber (1990), je Scopoli (1760) v svoji prvi izdaji natančneje navedel nahajališče in piše, da uspeva v kranjskih Alpah nad Kranjem ter med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Wraber (1990) navaja še, da je bila za holotip vrste izbrana Scopolijeva ilustracija iz dela Flora Carniolica. Carex alba Scop. – beli šaš Del 2, str. 216. Scopoli je zapisal, da je vrsta pogosta v okolici Idrije. Carex ferruginea Scop. – rjasti šaš Del 2, str. 225. Scopoli je zapisal, da uspeva v okolici Sv. Petra, kar je razjasnil Petkovšek (1977), ki navaja, da ta cerkev stoji nad Kamnikom in je danes brez stolpa. Carex pilosa Scop. – vejicati šaš Del 2, str. 226. Scopoli piše, da vrsta uspeva v gozdovih v okolici Idrije. Centaurea kartschiana Scop. – kraški glavinec Del 2, str. 140, tab. 55 (slika 7). Scopoli piše, da uspeva na travnikih v okolici Devina. Vrsta je endemična in uspeva samo na tržaškem obrežju v Italiji, v Sloveniji pa ne ( Martinčič et al. 2007, Praprotnik, 2018b). Chamaecytisus purpureus (Scop.) Link (Cytisus purpureus Scop.) – rdeča relika Del 2, str. 69, tab. 43. Scopoli piše, da je vrsto našel na skalnih bregovih Soče in v bližini Mrzleka - kraškega izvira v strugi Soče pod Skalnico, kot je razvozlal Petkovšek (1977). 7 Sigismund von Hohenwart (1745–1825) je bil rojen v Celju in je deloval kot duhovnik in škof. Nekaj let je preži - vel na Koroškem in Kranjskem in se ukvarjal z naravoslovnimi vedami. Objavljal je krajše članke in botanična potopisa »Botanische Reisen in Kärnthen«. Njegovi herbariji in obsežne zbirke metuljev, hroščev, ptičev, mine - ralov in konhilij naj bi bile shranjene v graškem Joanneumu ( Mal 2013). 52 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 7: Risba kraškega glavinca ( Centaurea kartschiana) iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 55). Figure 7: Drawing of Centaurea kartschiana from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 55). 53 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Scopoli še doda, da uspeva tudi na Šmarni gori, in navaja, da mu je podatke poslal Franz Ksaver Wulfen 8 . Prevod Wulfenovega opisa vrste je podal Wraber (1990). Cirsium carniolicum Scop. – kranjski osat Del 2, str. 128, tab. 54. Scopoli je nahajališče kranjskega osata podal zelo natančno. Zapisal je Bohinjske Alpe, Gora Preval nad Konjščico, pri čemer Petkovšek (1977) piše, da gre za Studorski preval. Clinopodium thymifolium (Scop.) Kuntze (Satureja thymifolia Scop.) – timijanovolistni popovec Del 1, str. 428, tab. 29 (slika 8). Scopoli piše, da uspeva v stenah v Idriji. Medtem ko Soldano (1977) uporablja Scopolijevo ime, ki vrsto uvršča med šetraje, jo je Fritsch (1899) uvrstil v rod popovcev – Mycromeria thymifolia (Scop.) Fritsch, kar je veljavno ime v Martinčič et al. (2007). Še pred Fritschem jo je Kuntze (1891) prestavil med mačje mete ( Clinopodium thymifolium), kar povzema tudi WFO (2023). Euonymus verrucosus Scop. – bradavičasta trdoleska Del 1, str. 166. Scopoli je zapisal, da uspeva v skalnatih (in grobih? »aßperioribus«) gozdovih. Frangula rupestris (Scop.) Schur (Rhamnus rupestris Scop.) – skalna krhlika Del 1, str. 164, tab. 5 (slika 9). Scopoli je zapisal, da uspeva v gorah in skalovju v okolici Gorice. Našel in poslal mu jo je Franz Ksaver Wulfen. Genista sylvestris Scop. – gozdna košeničica Del 2, str. 53. Scopoli je zapisal, da uspeva v naših gozdovih in na gori Nanos. O tem je razpravljal že Wraber (1990) in tako kot Soldano (1988) zapisal, da je vrsto Scopoli najprej poslal Linnéju, ki pa jo je imel za špansko košeničico ( Genista hispanica; Wraber 1990, Soban 2004). Ker se Scopoli s tem ni strinjal, jo je opisal kot novo vrsto. Gentiana pannonica Scop. – panonski svišč Del. 1, str. 182. Scopoli je zapisal, da uspeva na Poreznu. Tako Petkovšek (1977) kot Wraber (1990) razpravljata, zakaj je Scopoli svišč imenoval panonski. Helianthemum nummularium Miller subsp. gr an di fl o r u m (Scop.) Schniz et Thell in Schniz et Keller (Cistus gr an di fl o r u s Scop.) – velecvetni popon Del 1, str. 377, tab. 25 (slika 10). Scopoli piše, da uspeva v Bohinjskih Alpah. Heracleum austriacum L. subsp. siifolium (Scop.) Nyman (Tordylum siifolium Scop) – rožnordeči dežen Del 1, str. 194, tab. 8. Scopoli je zapisal, da uspeva v Bohinjskih Alpah. O njem piše tudi Wraber (1990), ki navaja, da je rožnordeči dežen endemičen v Jugovzhodnih Apneniških Alpah, tipska podvrsta pa v Severnih Apneniških Alpah. 8 Franz Ksaver Wulfen (1728–1805) je bil celovški botanik, ki je nekaj časa preživel tudi v Gorici in Ljubljani ter raziskoval rastlinstvo Kranjske (Praprotnik 2016). Podatke o najdbah je sporočal tudi Scopoliju ( Soban 2004). 54 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 8: Risba vrste Satureja thymifolia Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 29), ki se po Martinčič et al. (2007) nanaša na timijanovolistni popovec (Mycromeria thymifolia (Scop.) Fritsch) ali po WFO (2023) na vrsto Clinopodium thymifolium (Scop.) Kuntze. Figure 8: Drawing of Satureja thymifolia Scop. from the work Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 29), which according to Martinčič et al. (2007) refers to Mycromeria thymifolia (Scop.) Fritsch or, according to WFO (2023), to Clinopodium thymifolium (Scop.) Kuntze. 55 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Slika 9: Risba vrste Rhamnus rupestris Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 5), ki se danes imenuje skalna krhlika (Frangula rupestris). Figure 9: Drawing of Rhamnus rupestris Scop. from the work Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 5), which today refers to Frangula rupestris. 56 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 10: Risba vrste Cistus grandiflorus Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 25), ki se danes imenuje velecvetni popon (Helianthemum nummularium Miller subsp. grandiflorum ). Figure 10: Drawing of Cistus grandiflorus Scop. from the work Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 5), which today refers to Helianthemum nummularium Miller subsp. grandiflorum. 57 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Slika 11: Risbi vrst Stellaria rubra Scop. in Stellaria ciliata Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 17), ki se danes imenujeta kipeča črvinka ( Minuartia rubra) in resasta popkoresa (Moehringia ciliata). Figure 11: Drawings of Stellaria rubra Scop. and Stellaria ciliata Scop. from the work Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 17) that today refer to Minuartia rubra and Moehringia ciliata. 58 SCOPOLIA No 105 – 2023 Homogyne sylvestris Cass. (Tussilago sylvestris Scop.) – gozdni planinšček Del 2, str. 157. Soldano (1988) piše, da je Scopolijev opis te vrste nelegitimen, saj v celoti citira Linnéjev opis za vrsto Tusillago alpina, čeprav se ta vrsta od Scopolijeve razlikuje. Zato Scopoli ni naveden v oklepaju pri opisu nove kombinacije. Minuartia rubra (Scop.) McNeill (Stellaria rubra Scop.) – kipeča črvinka Del. 1, str. 316, tab. 17 (slika 11). Scopoli piše, da uspeva na sončnih gričih v okolici Vipave. Soldano (1988) navaja, da je to vrsto Scopoli poslal nemškemu botaniku Christianu Ludwigu Willichu (1718–1773) in da so v njegovem herbariju morda tipski primerki. Minuartia rupestris (Scop.) Schinz et Thell. (Stellaria rupestris Scop.) – skalna črvinka Del. 1, str. 317, tab. 18. Scopoli je zapisal, da uspeva v alpskem skalovju. Moehringia ciliata (Scop.) Dalla Torre (Stellaria ciliata Scop.) – resasta popkoresa Del. 1, str. 315, tab. 17 (slika 11). Scopoli je zapisal, da uspeva v Bohinjskih Alpah. Soldano (1988) piše, da jo je Scopoli v enem izmed svojih rokopisov kasneje prestavil v drug rod klinčnic in imenoval Arenaria prostata (vrstni pridevek ciliata je bil že zaseden). Šele leta 1882 je vrsto tirolski botanik Karl Wilhelm von Della Tore (1882) prestavil v rod Moehringia. Pulsatilla alpina (L.) Delarbre subsp. apiifolia (Scop.) Nyman (Anemone apiifolia Scop.) - žveplenorumeni kosmatinec Del. 1, str. 385. Scopoli je zapisal, da gre za vrsto kosmatinca z rumenimi cvetovi, ki uspeva v Bohinjskih Alpah. Praprotnik (2015) piše, da je vrsto okrog leta 1896 na Lipanci nad Pokljuko našel Alfonz Gspan, kar je navedeno tudi v Martinčič et al. (2007). Žveplenorumeni kosmatinec je vrsta silikatnih alpskih travišč ( Fischer et al. 2008), zato so navedbe za karbonatne dele naših Alp dvomljive. Neotinea tridentata (Scop.) R.M.Bateman, Pridgeon & M.W.Chase (Orchis tridentata Scop.) Del 2, str. 190. Scopoli je zapisal, da vrsta uspeva na gričih v okolici Idrije. Leta 1997 so Bateman et al. (1997) nekatere vrste rodu Orchis prestavili v nov rod imenovan Neotinea. Pedicularis acaulis Scop. – brezstebelni ušivec Del 1, str. 439, tab. 31. Scopoli je zapisal, da uspeva v Tolminskih Alpah v okolici Otaleža, majhne vasi v bližini Idrije ( Petkovšek 1977). Plantago holosteum Scop. – gredljasti trpotec Del 1, str. 108. Scopoli ne navaja nahajališč, v svoji prvi izdaji ( Scopoli 1760) pa ga ne omenja. Rhinanhus alectorolophus (Scop.) Polich (Mimulus alectorolophus Scop.) – kosmati škrobotec Del 1, str. 435. Scopoli navaja, da uspeva na podobnih rastiščih kot druga tudi v delu opisana vrsta – na pustih travnikih. O njem piše tudi Wraber (1990). Salix alpina Scop. – alpska vrba Del 2, str. 255, tab. 61 (slika 12). Scopoli je zapisal, da uspeva v alpskem svetu. Salix eleagnos Scop. – siva vrba Del 2, str. 257. Scopoli je zapisal, da raste »na naših gorah, pri izvirih in ob potokih«, Wraber (1990) pa naprej navaja, da jo je Scopoli imel za pogosto in jo je lahko videl v dolini Idrijce in Belce. 59 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Salix glabra Scop. – gola vrba Del 2, str. 257. Scopoli je zapisal, da je pogosta na višjih gorah Kranjske, kar je prevedel Wraber (1990). Soldano (1988) piše, da je Scopoli v enem izmed svojih rokopisov, ki so ohranjeni na Univerzi v Salix alpina Pavii, zapisal, da gre pri vrstnem pridevku te vrste za lapsus calami, torej napako med pisanjem, in bi se vrsta morala imenovati glauca in ne glabra. Salix serpillifolia Scop. – timijanovolistna vrba Del 2, str. 255, tab. 61 (slika 12). Scopoli je zapisal, da uspeva v Bohinjskih Alpah. Soldano (1988) opozarja, da je Scopoli zapisal serpillifolia in ne serpyllifolia, kot je bilo objavljeno v delu Flora Europaea (Rechinger 1964) in uporabljeno tudi v Martinčič et al. (2007) Sanicula epipactis E.H.L. Krause (Astrantia epipactis Scop.) – tevje Del 1, str. 185, tab. 6. Scopoli piše, da je pogosta v okolici Idrije in Gorice. Kot je zapisal Wraber (1990), je bila vrsta znana že Pietru Andrei Mattioliju, ki jo je imenoval Epipactis, a Scopoli jo je prvi veljavno opisal. Po bretonskem naravoslovcu Balthasarju Hacquetu, ki je delal tudi kot kirurg v Idriji sočasno s Scopolijem, jo je imenoval Augustin Pyramus de Candolle (1778–1841) in ustanovil rod Hacquetia. Leta 1904 so vrsto premaknili v rod ženikljev in imenovali Sanicula epipactis E. H. L. Krause, kar naj bi bilo v veljavi tudi danes ( WFO, 2023). Saxifraga hochenwartii Sternb. (Saxifraga trichodes Scop.) – Hochenwartov kamnokreč Del 1, str. 295, tab. 15 (slika 13). Scopoli piše, da uspeva v zahodnem delu Bohinjskih Alp, predvsem okoli Jezerc. Petkovšek (1977) piše, da gre za Planino Pri jezeru, medtem ko se Wraber (1978) ne strinja in meni, da gre bolj verjetno za opuščeno planino Jezerca pri Velem polju. Soldano (1977) piše, da glede na Scopolijevo risbo, kjer so listi na steblu nameščeni vse do cvetov, ne bi smelo biti dvomov, da gre za vrsto Saxifraga hochenwartii Sternb. in ne Linnéjevo vrsto Saxifraga sedoides L., ki jo kot sinonim navaja WFO (2023), a ima liste olistane samo v spodnjem delu stebla. Scorzonera villosa Scop. – dlakavi gadnjak Del 2, str. 97, tab. 46. Scopoli je zapisal, da uspeva v okolici Trsta. Senecio scopolii Hoppe et Hornsch. (Senecio lanatus Scop.) – Scopolijev grint Del 2, str. 165. Scopoli je zapisal, da uspeva v gorah v okolici Senožeč. Soldano (1988) navaja, da Scopolijevo ime ni obveljalo, saj je bila tri leta pred njegovim opisom z istim imenom poimenovana druga vrsta. Zato sta Hoppe & Hornschuch (1818) takson posvetila Scopoliju. Sesleria autumnalis (Scop.) F. W. Schultz (Phleum autumnale Scop.) – jesenska vilovina Del 1, str. 56. Scopoli piše, da uspeva na griču Medeja. Kot piše Petkovšek (1977), grič leži na desnem bregu Soče in na njem naj bi Benečani v začetku 17. stoletja sezidali trdnjavo. Tilia patyphyllos Scop. – lipa Del 1, str. 373. Scopoli je zapisal, da uspeva v gozdovih. Tragopogon dubius Scop. – velika kozja brada Del 2, str. 95. Scopoli navaja, da vrsta uspeva v hribovitem svetu v okolici Trsta in Senožeč. O veliki kozji bradi je pisal Jogan (2013), ki je preveril znana nahajališča te vrste v Sloveniji in ugotovil, da vrsta uspeva samo na motenih rastiščih (ob železnicah). Sprašuje se, ali se Scopolijev opis dejansko nanaša na takson, ki mu danes pravimo T. dubius, kar pa je brez Scopolijevih herbarijskih primerkov vsekakor težko preveriti. 60 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 12: Risbi alpske (Salix alpina) in timijanovolistne vrbe (Salix serpillifolia) iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 61). Figure 12: Drawings of Salix alpina and Salix serpillifolia from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 61). 61 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Slika 13: Risba vrste Saxifraga trichodes Scop. iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 15), ki se najverjetneje nanaša na Hochenwartov kamnokreč ( Saxifraga hochenwartii). Figure 13: Drawing of Saxifraga trichodes Scop. from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 15), probably referring to Saxifraga hochenwartii . Vicia g ra nd i fl ora Scop. – velecvetna grašica Del 2, str. 65, tab. 42 (slika 14). Scopoli je zapisal, da uspeva pri Trstu. Čeprav Mayer (1971) piše, da je je Scopoli kot novo vrsto opisal Erigeron polymorphus Scop., gre pri tej vrsti za neveljaven opis, saj je Scopoli vrsto enačil tudi z Linnéjevo vrsto Erigeron uniflorus (Huber 1995). Prav tako Mayer (1971) kot Scopolijevo novo vrsto navaja Linum liburnicum Scop., ki ga je Scopoli videl v Mygindovem herbariju iz Istre ( Scopoli 1722) in je naveden tudi v Martinčič et al. (2007). Novejše flore vrste ne priznavajo in za sinonim navajajo takson Linum corymbulosum Rchb. (npr. Rottensteiner 2014, Wfo 2023), ali pa to vrsto obravnavajo na podvrstnem nivoju kot Linum strictum L. subsp. corymbulosum (Rchb.) Riony (Nikolić 2020). Nekaj vrst, ki jih je opisal Karl Linné (1753), je Scopoli preimenoval v bolj ustrezno kombinacijo, ki je v veljavi še danes. To so: Cakile maritima Scop. (Bunias cakile L.) – obmorska gorjuša Del 2, str. 35. Scopoli je zapisal, da vrsta uspeva na morski obali v okolici Trsta. 62 SCOPOLIA No 105 – 2023 Slika 14: Risba velecvetne grašice ( Vicia grandiflora) iz dela Flora Carniolica (Scopoli 1772, tab. 42). Figure 14: Drawing of Vicia grandiflora from Flora Carniolica (Scopoli 1772, Tab. 42). 63 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Cotinus coggygria Scop. (Rhus cotinus L.) – ruj Del 1, str. 220. Scopoli je zapisal, da uspeva na gorah v okolici Vipave in Trsta. Medtem ko Meyer (1971) piše, da je vrsto opisal Scopoli, pa Soldano navaja tudi Linnéjevo ime, iz katerega naj bi Scopoli izpeljal novo kombinacijo imena. Onobrychis viciifolia Scop. (Hedysarum onobrychis L.) – navadna turška detelja Del. 2, str. 76. Scopoli je zapisal, da uspeva na gorah v okolici Senožeč. Ostrya carpinifolia Scop. (Carpinus ostrya L.) – črni gaber, gabrovec Del 2, str. 244. Scopoli piše, da uspeva na obrežjih rek Save, Idrijce in Kokre ter v okolici Devina, Gorice in Trsta. Sanguisorba minor Scop. (Poterium sanguisorba L.) – mala strašnica Del. 1, str. 110. Scopoli je zapisal, da uspeva na suhih in sončnih krajih. Poleg semenk je Scopoli v tej izdaji dela Flora Carniolica opisal tudi nekaj novih vrst gliv, ki pa jih je obravnaval že Voss (1881) in pred kratkim objavil Piltaver (2023). Opisal je tudi nekaj novih vrst mahov, med katerimi sta bili novi vsaj vrsti Marchantia triandra Scop. (danes Mannia triandra (Scop.) Grolle) in Marchantia quadrata Scop. Scopolijevo briološko in lihenološko delo bo v prihodnosti treba še obdelati. Zaključek Scopoli je z dvema izdajama dela Flora Carniolica postavil temelje vedenju o rastlinstvu Kranjske in prvi zapisal tudi kranjska imena rastlin in gliv. Navedel je imena za 139 vrst, večino smo lahko določili vsaj do rodu, za 9 imen pa nismo mogli ugotoviti, na kaj se nanašajo. Medtem ko je v prvem delu Scopoli vrste predstavil še s kratkimi diagnozami, je v drugem delu to popravil in jih poimenoval v skladu z dvojnim poimenovanjem. Z območja Kranjske je samo v svojem drugi izdaji Flore Carniolice veljavno opisal kar 40 taksonov, mnoge pa ustrezno prestavil v druge rodove. Številne vrste imajo po njegovi zaslugi tako klasično nahajališče prav na območju Slovenije. S priporočili o rabi travnikov in gozdov ter uvajanju novih poljščin je verjetno želel pomagati prebivalcem Kranjske, pri tem pa se je od njih tudi učil in npr. predstavil uporabnost islandskega lišaja. Povzetek Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) se je z botaniko in rastlinami ukvarjal že v mladosti in študiral takrat razpoložljivo botanično literaturo, tudi delo Species plantarum Karla Linnéja. v Idriji je delal kot rudniški zdravnik med letoma 1754 in 1769. Tolažbo v krutem življenju je našel v raziskovanju in popisovanju narave Kranjske. Leta 1760 je izdal delo Flora Carniolica, s katerim je postavil temelje poznavanju rastlinskih vrst na Kranjskem. V tej prvi izdaji je predstavil tudi 139 kranjska imen za rastline in glive, njihove zdravilne učinke in nekatera njihova nahajališča. Rastline v tej izdaji je predstavil s kratkimi diagnozami in ne z dvojnim poimenovanjem. V njej je veljavno opisal štiri rodove. Dopisoval se je z največjim taksonomom tistega časa – Karlom Linnéjem, kateremu je pošiljal tudi herbarijske pole, semena in dele rastlin. N. J. Jacquin je vrsto Scopola carniolica posvetil Scopoliju in po njem poimenoval nov rod, ki pa so ga kasneje 64 SCOPOLIA No 105 – 2023 iz Scopola preimenovali v Scopolia. O rastlinah je Scopoli pisal tudi v svojih naravoslovnih letopisih (Annus historico-naturalis II. in IV), kjer je razpravljal o rabi travnikov in gozdov na Kranjskem. Za uporabo je priporočil oljno bučo in opisal uporabnost islandskega lišaja. Kot novo vrsto je v teh letopisih opisal tudi rumeno milje (Paederota lutea). Po odhodu s Kranjske je delo Flora Carniolica nadgradil z drugo izdajo, ki je morda izšla že leta 1771 in ne leto kasneje. V tem delu je pri poimenovanju rastlin sledil svojemu vzorniku in dopisovalcu Karlu Linnéju. V delu je predstavil številne za Kranjsko nove vrste, za nekatera imena je ustvaril nove kombinacije, ki so veljavne še danes, in mnoge vrste prestavil v druge rodove. Scopolija imamo zato lahko upravičeno za začetnika moderne botanične znanosti pri nas. Summary Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) dealt with botany and plants already in his youth and studied botanical literature available at the time, including the work Species Plantarum of Carl Linnaeus. He worked as a mine doctor in Idrija between 1754 and 1769. Owing to a number of issues he was faced with in Idrija, he spent most of his time researching and cataloguing the nature of Carniola. In 1760, he published the work Flora Carniolica, with which he laid the foundations for the knowledge of plant species in Carniola. In this first edition, he also presented 139 Carniolan names of plants and fungi, their medicinal effects and some of their locations. He presented the plants in this edition with short diagnoses and not with binomial nomenclature. In it he validly described four genera. He corresponded with the greatest taxonomist of the time – Carl Linnaeus, to whom he also sent herbarium specimens, seeds and parts of plants. Nicolaus Joseph Jacquin dedicated the species Scopolia carniolica to Scopoli and named a new genus after him, which was later renamed from Scopola to Scopolia. Scopoli also wrote about plants in his Natural History Annals (Annus historico-naturalis II. and IV), where he discussed the use of meadows and forests in Carniola. He recommended oil pumpkin for use and described the usefulness of Icelandic lichen. In these annals, he also described the yellow millet ( Paederota lutea) as a new species. After leaving Carniola, he updated his Flora Carniolica with a second edition, which may have been published already in 1771 and not a year later. In this work, he followed his correspondent Carl Linnaeus in naming plants and named them using binomial nomenclature. There he introduced several new species for Carniola, created new combinations for some names that are still valid today, and moved many species to other genera. Therefore, Scopoli can be considered the founder of modern botanical science in Slovenia. Literatura Baldinger, E., 1768: Biographien jetzt lebender Äzte 4. Jena. Str. 161–170. Bateman, R. M., Pridgeon, A. M. & Chase, M. W., 1997: Lindleyana, Scientific Journal of the American Orchid Society 12(3): 122. Bezlaj, F., Suyer, V., 1974: Liber de simplicibus Benedicti Rinij. Jezik in slovstvo 19(6/7): 185–192. Candolle, A. P., 1830: Prodromus systematis naturalis regni vegetabilis, sive, Enumeratio contracta ordinum generum specierumque plantarum huc usque cognitarium, juxta methodi naturalis, normas digesta 4: 85. Code, 1966: International Code of Botanical Nomenclature. Utrecht. Regnum Veg. 46 str. De Lucca, I., 1778: Das gelehrte Oesterreich. St. 2. Wien. Str. 123–131. 65 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Della Tore, K. W., 1882: Anleitung zur Beobachtung und zum Bestimmen der Alpenpflanzen. Str. 78. Daponte, G. M., 1811: Elogio storico d. Sig. Gio. Ant. Scopoli. Bergamo. 40 str. Deschmann, C., 1856: Einiges über die naturwissenschaftlichen Forschungen in Krain. Jahresheft (I.) des Vereines des krainischen Landesmuseums, Laibach. Str. 5. Dolšak, F., 1924: . A. Scopoli: odličnemu botaniku v spomin ob dvestoletnici. Ljubljana. 64–69. Fischer, M., Oswald, K. & Adler, W., 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 3. Auflage. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der Oberösterr. Landesmuseen, Linz. Freyer, H., 1840: Beiblätter zur »Flora« 23(2): 57. Fritsch, K., 1899: Schedae ad Floram Exsiccatam Austro-Hungaricum 8: 119. Govaerts, R., 1994: World Checklist of Seed Plants 1(1): 8. Graf, R., 1853: Scopoli's Naturanschauung. Oesterr. bot. Wochenblatt 1853. Str. 204–206, 210–211, 217–219, 325–327. Gosar, M. & Petkovšek, V., 1982: Naravoslovci na Slovenskem. Scopolia 5: 1–38. Hohenwart, S., 1812: Botanische Reisen nach Kärnten. Ed. 2: 195. Hoppe, D. H. & Hornschuch F., 1818: Tagebuch einer Reise nach den Küsten des Adriatischen Meers und den Gebürgen von Krain, Knärnten, Tyrol, Salzburg, Beiern und Böhmen; vorzüglich in botanischer und entomologischer Hinsicht. Regensburg. Str. 251. Huber, W., 1995: Typification of Erigeron glabratus (Asteraceae). Taxon 44(1): 87–89. Jogan, N., 2013: Yellow goatsbeard Tragopogon dubius Scop. (Asteraceae): confirmation of its dubious occurrence in Central Slovenia. Natura Sloveniae 15(2): 5–11. Klemun, M., 2023: Tekmovanje proti sodelovanju: poklice poti naravoslovcev v Habsburški monarhiji 18. stoletja. Zgodba I. A. Scopolija in N. J. Jacquina. Str. 148–189. V: Bavcon, J. & Ravnjak, B. (ur.): Ioannes Antonius Scopoli polihistor v Deželi Kranjski. Ob 300 letnici rojstva. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Kocbek, F., 1888: Učiteljski tovariš 28(18–24): 18 (279–281), 19 (295–298), 21 (327–330), 22 (342–344), 23 (359–360), 24 (376–377). Kuntze, O., 1891: Revisio generum plantarum:vascularium omnium atque cellularium multarum secundum leges nomenclaturae internationales cum enumeratione plantarum exoticarum in itinere mundi collectarum 2: 516. Linne, K., 1753: Species plantarum, exhibentes plantas rite cognitas ad genera relatas, cum differentiis specificis, nominibus trivialibus, synonymis selectis, locis natalibus, secundum systema sexuale digestas. Stockholm: Impensis Laurentii Salvii. Tomus 1: 560 str. Linne, K., 1762: Species Plantarum: exhibentes plantas rite cognitas, ad genera relatas, cum differentiis specificis, nominibus trivialibus, synonymis selectis, locis natalibus, secundum systema sexuale digestas. Stockholm: Impensis Laurentii Salvii. Tomus 2: 561-1200. Link, J. H. F., 1821: Enumeratio plantarum horti regii berolinensis altera. Pars 1: 458. Jacquin, N. J., 1764: Observationum botanicarum, Pars 1. Vindobonae, str. 32–33. Mal, J., 2013: Hohenwart, Sigismund, pl. (1745–1825). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. http://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi236030/#slovenski-biografski-leksikon (1. maj 2023). Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. in Surina, B., 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 968 str. 66 SCOPOLIA No 105 – 2023 Mayer, E., 1971: Dvesto let »Kranjske flore« J. A. Scopolija. Proteus 34: 299–305. Mayer, E., 1972: Proslava 200-letnice Scopolijeve »Kranjske flore«. Proteus 35: 273–274. Mattioli, P. A., 1565: Senensis medici, Commentarii in sex libros Pedacii Dioscoridis Anazarbei De medica materia. Str. 1072. Müllner, A., 1900: Die Kürbispflanze in der k. k. Landwirthschaftsgesellschaft in Laibach. Argo 9(8): 167. Müllner, A., 1901: Das Waldwesen in Krain. Argo 9: 21–26. Müllner, A., 1906: Dr. J. A. Scopoli als Werskartst in Idria 1754–769. Nach den Akten des k. k. Hofkammerarchives. Berg- und Hüttenmännisches Jahrbuch der k. k. montanischen Hochschulen zu Leoben und Pribram 54: 261 –292. Nicolao, P., 1973, Giovanni Antonio Scopoli: nel 250. della nascita. Trento: Amministrazione comunale, Cavalese. 31 str. Petkovšek, V., 1977: J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru. Razprave. Razred za Prirodoslovne vede. Classis IV: Historia naturalis 20(2): 104 str. Piltaver, A., 1995: Podobe kranjskih gob, dragocen del Scopolijeve zapuščine. Proteus 58(1): 19–25. Piltaver, A., 1997: Podobe kranjskih lišajev. Drugi del zapuščine neznanega slikarja Thomasa Hörmana. Proteus 60(1): 22–29. Piltaver, A., 2023: Scopoli in glive. Str. 210–239. V: Bavcon, J. & Ravnjak, B. (ur.): Ioannes Antonius Scopoli polihistor v Deželi Kranjski. Ob 300 letnici rojstva. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pintar, I., 1954: Johannes Antonius Scopoli in njegovo prizadevanje za obrtno higieno. Arhiv za higijenu rada. Radovi. Vol. 5, BR. 3-4, str. 309–320. Praprotnik, N., 2007: Henrik Freyer in njegov seznam slovanskih rastlinskih imen iz leta 1836. Scopolia 61: 1–99. Praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia 83/84: 1–414. Praprotnik, N., 2016: Seznam praprotnic in semenk ter njihova nahajališča na Slovenskem v delih Franca Ksaverja Wulfena. Scopolia 86: 1–143. Praprotnik, N., 2018a: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788). Ob 230-letnici smrti znamenitega naravoslovca in zdravnika. Mohorjev koledar. Str. 189–193. Praprotnik, N., 2018b: Joannes Antonius Scopoli (1723–1788) in njegovo botanično delovanje na Slovenskem. Idrijski razgledi 63(1): 34–47. Praprotnik, N., Bavcon, J., Ravnjak, B., 2023: Botanično delovanje I. A. Scopolija na Kranjskem. Str. 62–146. V: Bavcon, J. & Ravnjak, B. (ur.): Ioannes Antonius Scopoli polihistor v Deželi Kranjski. Ob 300 letnici rojstva. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Pungaršek, Š., 2019: Žiga Zois – ljubitelj rastlin? V: Kryštufek, B. (ur.), Žiga Zois – popoln naravoslovec (dve stoletji po smrti). Scopolia 97: 180–190. Rottensteiner, W. K., 2014: Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Naturwissenschaftlishen Vereins für Kärnten, Klagenfurt. Str. 586. Siviero, M. & Violani, C., 2006: Drawings for an exacting author: illustrations from Giovanni Antonio Scopoli's "Deliciae florae et faunae insubricae". Arch Nat Hist. 33(2): 214–231. Scopoli, J. A., 1754: Methodus plantarum enumerandis stirpibus ab eo repertis destinata. Viennae. 26 str. Scopoli, J. A., 1760: Flora Carniolica. Viennae. 607 str. Scopoli, J. A., 1769: Annus II. Historico Naturalis. Lipsiae. 118 str. 67 Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola Scopoli, J. A., 1770: Annus IV. Historico Naturalis. Lipsiae. 150 str. Scopoli, J. A., 1772: Flora Carniolica. Edition secunda aucta et reformata. Vindobonae. 448 in 496 str. Scopoli, J. A., 1786–1788: Deliciae Florae et Faunae Insubricae. Pars I–III: 85 str., 115 str., 87 str. Sevnik, F., 1959: Iz zgodovine našega gozdarstva. Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti. Gozdarski vestnik 17: 252. Soban, D. 2004: Joanes A. Scopoli – Carl Linnaeus. Dopisovanje / Correspondence. 1760–1775. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. 349 str. Soldano, A., 1988: Nomenclator Scopolianus I. I generi e le specie della flora italiana e slovena descriti da Giovanni Antonio Scopoli: le combinazioni nuove ed i nomi nuovi ancora in uso (Phanerogamae). Atti dell'Istituto botanico e Laboratorio crittogamico dell'Università di Pavia. Ser. 7(7): 7–17. Smith, J. E., 1790: Plantarum icones hactenus ineditae, plerumque ad plantas in Herbario Linneano conservatas delineatae 2: 34. Speta, F., 2004: Österreichs Entomologen der ersten Stunde: Nikolaus Poda (1723-1798) und Joannes Antonio Scopoli (1723-1788). Denisia 13: 567–618. Sprengel, C., 1813: Plantarum minus cognitarum pugillus. Ed. 1. Hallae. Str. 46–47. Stafleu, F. A. & Cowan, R. S. 1985: Taxonomic literature. A selective guide to botanical publications and collections with dates, cornmentaries and types. Ed. 2. Utrecht. Bohn. Scheltema, Holkema. Surina, B., 2004: Arabis scopoliana Boiss. – Scopolijev repnjak. V: Čušin, B. (ur.), Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Str. 45–49. Rechinger, K. H., 1964: Salix L. V: Tutin, T. G., Heywood, V. H., Burges, N. A., Valentine, D. H., Walters, S. M., Webb. D. A., Flora Europaea 1: 43–54. Rindi, G., Violani, C., 1991: G. A. Scopoli. Dissertatio de diaeta litteratorum. Milano, Cisalpino. Voss, W., 1881: Ioannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines österreichischen Naturforschers un dessen Kenntnise der Pilze Krains. Separatabdruck aus den Verhandlungen der k.k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien. 52 str. Tomaselli, R., 1973: Ricorrenze storiche dell'Orto Botanico dell'Universita di Pavia negli anni settanta. Atti dell'Istituto Botanico dell'Universita, Pavia. 129 str. Wettstein, R., 1895: Die Natürlichen Pflanzenfamilien nebst ihren Gattungen und wichtigeren Arten, insbesondere den Nutzpflanzen, unter Mitwirkung zahlreicher hervorragender Fachgelehrten begründet 4(3b): 85. Wfo (2023): World Flora Online. http://www.worldfloraonline.org. (1. 5. 2023) Wraber, T., 1978: Razmišljanja ob Petkovškovi razpravi o Scopoliju. Proteus 41(3): 116–117. Wraber, T., 1985: Scopolijeva Flora carniolica: 1771 ali 1772? Proteus 48: 275–277 Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 str. Wraber, T., 1999: Zanimive drobtine iz mikološkega delovanja Janeza Antona Scopolija. Proteus 61(4): 152–154. Wraber, T., 2008: Scopolijeva razprava “Dubia botanica”. Idrijski razgledi 3(1-2): 63–67. 68 SCOPOLIA No 105 – 2023 Preglednica 1: Scopolijev seznam kranjskih imen za rastline in glive iz dela Flora Carniolica ( Scopoli 1760). Znak * nakazuje, da ime ni bilo navedeno v seznamu na začetku knjige. Table 1: Scopoli's list of Carniolan names for plants and fungi from his work Flora Carniolica ( Scopoli 1760). Asterisk indicates the names not listed at the beginning of the book. Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 1 / Abratezza / / Abraščica (Artemisia abrotanum) Scopoli vrste pri rodu Artemisia ali drugje v delu ne omenja. 2 578 Agrimonia Agrimonia foliis caulinis pinnatis , fructibus hißpidis. Species plantarum p. 448: Agrimonia eupatoria Navadni repik (Agrimonia eupatoria) 3 549 Aidosku ßele Dblphinium nectariis monophyllis, caule ßubdivifo. Species plantarum p. 530: Delphinium consolida Poljska ostrožnica (Consolida regalis) 4 373 Arman Achillea foliis pinnatis glabris: pinnis laciniatis acutis linearibus. Species plantarum p. 899: Achillea millefolium Navadni rman (Achillea millefolium) 5 277 Artezha Crasciza, Artezha Crashiza* Erica antheris bicornibus inclußis, corollis inaequalibus campanulatis mediocribus, foliis oppoßitis fagittatis. Species plantarum p. 352: Erica vulgaris Spomladanska resa (Erica carnea) 6 326 Artezhe Mezizhuia Acer foliis lobatis obtußis emarginatis. Species plantarum p. 1055: Acer campestre Poljski javor, maklen (Acer campestre) 7 401 Autza, Fohr* Pinus foliis ßolitariis emarginatis. Species plantarum p. 1001: Pinus picea Rdeči bor ( Pinus sylvestris) Zelo verjetno se Scopolijevo ime ne nanaša na to vrsto in ne na jelko ali smreko. Navaja še kranjski izraz »smola«. 8 273 Baraunitze* Vaccinium pedunculis unifloris , foliis ßerratis ovatis deciduis, caule angulato. Species plantarum p. 349: Vaccinium myrtillus Borovnica (Vaccinium myrtilus) 9 322 Barshlan, Prschlen Hedera foliis ovatis lobatis. Species plantarum p. 202: Hedera helix Bršljan (Hedera helix) 10 364 Beln, Peln*, Pelin* Artemisia foliis compoßitis multifidis, floribus ßubgloboßis pendulis, receptaculis vilioßis. Species plantarum p. 848: Artemisia absinthium Pravi pelin (Artemisia absinthium) 11 462 Betonie, Bethonica* Betonica alis trifloris , foliis lanceolato - linearibus ßeßilibus dentatis. Species plantarum p. 573: Betonica officinalis Navadni čistec (Betonica officinalis) 69 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 12 315 Beu-Blutschnik, beu blusthkick* Nymphaea calyce magno pentaphyllo. Species plantarum p. 510: Nymphaea lutea Rumeni blatnik (Nuphar lutea) 13 270 Bißouz, Croßbeg Sambuccus cymis quinquepartitis, caule arboreo. Species plantarum p. 269: Sambucus nigra Črni bezeg ( Sambucus nigra) 14 361 Blauezhle, Blautezhie* Centaurea foliis imis ßimplicibus dentatis, ßuperioribus ßemipinnatis, ßupremis linearibus. Species plantarum p. 911: Centaurea cyanus Plavica (Centaurea cyanus) 15 305 Boboungk Veronica racemis lateralibus oppoßitis laxis, foliis planis glabris. Species plantarum p. 12: Veronica beccabunga Studenčni jetičnik, bobovnik (Veronica beccabunga) 16 338 Bodizhuie perpode Eryngium foliis radicalibus pinnatis tripartitis. Species plantarum p. 233: Eryngium campestre Ametistasta možina (Eryngium amethistinum) Čeprav je Scopoli opis enačil z Linnejevo poljsko možino, je zapisal, da je vrsta ametistaste barve, zato gre bolj verjetno za Eryngium amethystyium 17 355 Bodizhuie, Botizhute* Carduus foliis ßpinofis ßemidecurrentibus, floribus cernuis, ßquamis calycinis ßuperne patentibus. Species plantarum p. 821: Carduus nutans Bodak (Carduus sp.) Čeprav Scopoli navaja kimasti bodak, se izraz verjetno nanaša na več vrst bodakov. 18 Borou drevu, Borouz / Bor (Pinus sp.) Pri rodu Pinus tega kranjskega imena ne navaja 19 412 Breßa, Breßia Betula foliis ovatis acuminatis ßerratis. Species plantarum p. 982: Betula alba Navadna breza (Betula pendula) 20 404 Brine Juniperus foliis ternis patentibus mucronatis. Species plantarum p. 1040: Juniperus communis Navadni brin (Juniperus communis) 21 ? broßu ? ? ? Morda gre za proso ( Panicum sp.), saj tudi Praprotnik (2007) za navadno proso (Panicum miliaceum) navaja izraz »proßu«. 22 518 Brun grös, brungros Turritis foliis pinnatis, caule angulato. Species plantarum p. 657: Sysimbrium nasturtium Navadna vodna kreša (Nasturtium officinale) 23 417 Buckqua, Buknie, Bukou, Bukou drevu Fagus foliis ovatis obßolete ßerratis. Species plantarum p. 998: Fagus sylvatica Navadna bukev (Fagus sylvatica) Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 70 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 24 399 Cichoria, Cikoria Cichorium caule ßimplici, foliis dentato-ßinuatis. Species plantarum p. 813: Cichorium intybus Navadni potrošnik (Cichorium intybus) 25 427 Copriva Urtica foliis oppoßitis cordatis, racemis geminis. Species plantarum p. 984: Urtica dioica Velika kopriva (Urtica dioica) 26 327 Corene Daucus feminibus hißpidis. Species plantarum p. 242: Daucus carota Navadno korenje (Daucus carota) 27 273 Dernoule* Cornus arborea floribus umbellatis, foliis ovatis. Species plantarum p. 117: Cornus mas Rumeni dren (Cornus mas) 28 528 Detela dougo Trifolium corollis polypetalis, racemis lateralibus, filiquis monoßpermis rugoßis. Species plantarum p. 765: Trifolium officinalis / Melilotus officinalis Navadna medena detelja (Melilotus officinalis) 29 524 Detela, Petela* Trifolium corollis monopetalis inaequalibus, ßpicis ßubrotundis,ßtipulis ßetaceis , foliis integerrimis. Species plantarum p. 768: Trifolium pratense Črna detelja ( Trifolium pratense) 30 233 Divye Tzeß߀n* Allium caule teretifolio bulbifero, foliis ßcabris ßemiteretibus, ßubtus ßulcatis. Species plantarum p. 299: Allium oleraceum Zelenjadni luk (Allium oleraceum) Čeprav se Scopoli sklicuje na določeno vrsto luka, se kranjsko ime morda nanaša tudi na druge vrste lukov (Allium sp.). 31 459 Dobra mißßu, shinie*, volia* Origanum ßpicis ßubrotundis panicuiatis conglomeratis, bracteis calyce longioribus ovatis. Species plantarum p. 590: Origanum vulgare Navadna dobra misel (Origanum vulgare) 32 452 Dovie Saibl* Salvia foliis cordato-oblongis ßerratis: ßummis amplexicaulibus, verticiilis ßubnudis, corolis galea glutinoßis. Species plantarum p. 25: Salvia pratensis Travniška kadulja (Salvia pratensis) 33 300 Encian, Entzian* Gentiana corollis quinquefidis rotatis verticillatis, calycibus ßpathaceis. Species plantarum p. 227: Gentiana lutea Rumeni svišč (Gentiana lutea) Omenja njegovo aromatično grenko korenino, ki zdravi želodčne težave. Navaja samo rastišče na Nanosu in Coli 34 324 Farshe capzales Evonymus pedunculis ßolitariis, petalis oblongis, fructibus glabris. / Navadna trdoleska (Euonymus europaea) 35 443 Gabes Symphytum foliis ovato - lanceolatis decurrentibus. Species plantarum p. 136: Symphytum officinale Navadni gabez (Symphytum officinale) 71 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 36 530 Gladesch Ononis floribus ßolitariis lateralibus, ßpinis rameis terminalibus folioßis. Species plantarum p. 716: Ononis spinosa Navadna gladež (Ononis spinosa) 37 200 Glistneck, Trava Bromus ßpiculis ßeßlilibus alternis trifloris calyce brevioribus. Species plantarum p. 86: Triticum repens Navadni bored (Elymus repens) ali plazeča pirnica (Elytrigia repens) Scopoli piše, da Kranjci z izrazom trava označujejo vsako travo, ime za to vrsto pa je »glistneck« 38 293 Goutshiza* Primula pedunculis radicalibus unifloris. / Trobentica (Primula vulgaris) Scopoli se ne sklicuje na noben binaren opis trobentice, saj je bila vrsta v skladu z dvojnim poimenovanjem opisana leta 1762. 39 538 Grahoz, Grashiza Vicia axillis ßubbifloris , floribus fßubßeßlilibus erectis, calycibus ßemiquinqueßidis: ßegmentis linearibus. Species plantarum p. 736: Vicia sativa Navadna grašica ( Vicia sativa) 40 479 Granzolle, Trenk Gratiola floribus pedunculatis , foliis lanceolatis ßerratis. Species plantarum p. 17: Gratiola officinalis Navadna božja milost (Gratiola officinalis) 41 580 Grushovo dervo, Drobnize* Pyrus ßoliis ßerratis, floribus corymboßis. Species plantarum p. 479: Pyrus pyraster Hruška drobnica (Pyrus pyraster) 42 270 Hebath, Hbat* Sambuccus cymis tripartitis, ßtipulis foliaceis. Species plantarum p. 269: Sambucus ebulus Smrdljivi bezeg, habat (Sambucus ebulus) 43 417 Hmel Humulus Species plantarum p. 1028: Humulus lupulus Navadni hmelj (Humulus lupulus) Pri hmelju (Humulus lupulus) imena ne navaja. 44 415 Hraßtovo drevo, Sholod, Zehod* Quercus foliis deciduis oblongis ßuperne latioribus ßinibus acutioribus , angulis obtußis. Species plantarum p. 996: Quercus robur Dob (Quercus robur) Scopoli navaja, da se ta izraz nanaša na plod. 45 572 Jagada, Jagode, jagada* Potentilla foliis ternatis , flagellis reptans. Species plantarum p. 494: Fragaria vesca Navadni jagodnjak (Fragaria vesca) 46 411 Jagned, Tagnet tou perßt.*, Tehitza*, Tagned* Populus foliis deltoidibus acuminatis ßerratis. Species plantarum p. 1034: Populus tremula Trepetlika (Populus tremula) 47 171 Jeleno jeßik, Jeleno jeßegk* Phyllitis Species plantarum p. 1079: Asplenium scolopendrium Jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium) Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 72 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 48 / Jetenek / / Jetrnik (Hepatica nobilis) ali zdravilni jetičnik ( Veronica officinalis) Scopoli ime navaja samo na začetku in ni jasno, za katero vrsto gre. Freyer (Praprotnik 2007) v svojem seznamu navaja jeteknek za zdravilni jetičnik ( Veronica officinalis) in jetrnek za jetrnik (Hepatica nobilis). 49 / Jetitza / / ? Scopoli ime navaja samo na začetku, med besedilo pa ne, zato ni jasno, za katero vrsto gre. Ime ni omenjeno niti v Freyerjevem seznamu (Praprotnik 2007), morda gre za vrsto iz rodu jetičnik ( Veronica sp.) 50 / Jödla, Jödlavo drevo Jelka (Abies alba) Scopoli to ime navaja samo na začetku, v delu pa ne. Najverjetneje gre za jelko ( Abies alba), saj Praprotnik (2007) izraz »jedlovka« navaja za to vrsto. 51 286 Judouske Zeshne*, Zhreshe* Physalis foliis geminis. Species plantarum p. 183: Physalis alkekengi Navadno volčje jabolko (Physalis alkekengi) 52 374 Kamilza Matricaria foliis ßupradecompoßitis ßetaceis, receptaculis oblongis. Species plantarum p. 891: Matricaria chamomilla Navadna kamilica (Matricaria chamomilla) 53 487 Kervamozenzel Geranium pedunculis bifloris, calycibus piloßis decemangulatis. Species plantarum p. 681: Geranium robertianum Smrdljička (Gernium robertianum) 54 486 Kisla detela* Oxalis ßcapo unifloro, foliis ternatis, radice ßquamofo - articulata. Species plantarum p. 433: Oxalis acetosella Navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) 55 418 Kißßelza Rumex floribus dioicis, foliis oblongis ßagittatis. Linnejevega dela ne navaja. Navadna kislica (Rumex acetosa) 56 552 Koßia brada* Spiraea foliis ßupradecompoßitis, ßpicis paniculatis, floribus dioicis. Species plantarum p. 490: Spiraea aruncus Navadno kresničevje (Aruncus dioicus) 73 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 57 / Koßie repiza / / Ciklama (Cyclamen purpurascens) Scopoli to ime navaja samo na začetku, v delu pa ne. Najverjetneje gre za ciklamo, saj jo ponekod še vedno imenujejo kozja repica, ta izraz zanjo pa navaja tudi Praprotnik (2007). 58 416 Koßstanou devo Fagus foliis lanceolatis acuminato - ßerratis: ßubtus nudis. / Pravi kostanj (Castanea sativa) 59 315 Kriunka mlecka, Kriunca Mlecka* Chelidonium pedunculis umbellatis. Species plantarum p. 505: Chelidonium majus Krvavi mlečnik (Chelidonium majus) 60 / Kuria zhriviza / / Navadna zvezdica (Stellaria media) Scopoli to ime navaja samo na začetku, med besedilom pa ne. Praprotnik (2007) za to ime navaja vrsto Stellaria media in je še danes v uporabi (»kurja črevca«). 61 369 Lepuch Petasites ßcapo unifloro, floßculis in ambitu linguiatis. Species plantarum p. 865: Tussilago farfara Navadni lapuh (Tussilago farfara) 62 415 Lesnik* Corylus ßtipulis ovatis obtußis. Species plantarum p. 998: Coryllus avellana Navadna leska (Coryllus avellana) 63 581 Lesnika* Pyrus foliis ßerratis, umbellis ßeßlilibus Species plantarum p. 479: Pyrus sylvestris Lesnika (Malus sylvestris) 64 240 Lilie* Lirium (Lilium) foliis ßparßis, floribus campanulatis erectis: intus ßcabris. Species plantarum p. 302: Lilium bulbiferum Brstična lilija (Lilius bulbiferum) 65 313 Lipa, Lipau drevu Tilia floribus nectario deßtitutis. Species plantarum p. 514: Tilia europaea Lipa/lipovec (Tilia sp.) Omenja, da si podeželski pastirji iz notranjega lubja izdelujejo vrvi. 66 / Lißizik / / ? Morda gre za enega od lisičjakov (Lycopodium sp.) - Praprotnik (2007) to vrsto navaja za ime leßizhjek. 67 182 Lulika* Lolium ßpica arißtata Species plantarum p. 83: Lolium temulentum Navadna ljulka (Lolium perenne) 68 151 Mah Hypnum fronde ßubpinnata ramoßa , foliis undatis cripis, capßulis ovatis. / Bryophyta (mahovi) Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 74 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 69 376 Marietizza* Bellis ßcapo nudo. Species plantarum p. 886: Bellis perennis Navadna marjetica (Bellis perennis) 70 587 Matschoke Rosa calycibus ßemipinnatis, caule aculeato erecto, ramis multinoris. Species plantarum p. 491: Rosa canina Pasji šipek (Rosa canina) 71 50 Mauroche Phallvs avolvatus , pileo plicato utrinque pervio, / Mavrah, užitni smrček (Morchella esculenta) 72 471 Mazhkana ßele, Matschena ßeele* Nepeta floribus ßpicatis, verticillis ßubpedicellatis, foliis petiolatis cordatis dentato-ßerratis. Species plantarum p. 570: Nepeta cataria Navadna mačja meta (Nepeta cataria) 73 / Meh / / ? Morda gre tudi za mahove (Bryophyta) 74 434 Meitßek* Euphorbia umbella multifida: dichotoma, involucellis cordatis, foliis lanceolatis. Species plantarum p. 461: Euhorbia sp. (Ni mogoče določiti, za katero vrsto gre) Mlečki ( Euphorbia sp.) 75 466 Mertuive coprive* Lamium foliis cordatis petiolatis, corolla galea crenulata tubi longitudine. Species plantarum p. 579: Lamium album Bela mrtva kopriva (Lamium album) 76 346 Mertuize Valeriana floribus triandris , foliis omnibus pinnatis. Species plantarum p. 31: Valeriana officinalis Zdravilna špajka, baldrijan (Valeriana officinalis) 77 471 Metha Mentha noribus ßpicatis, foliis oblongis ßerratis. Species plantarum p. 576: Mentha spicata (opis te vrste v Linnejevem delu se nahaja ne strani 576 in ne 577, ko piše Scopoli) Klasasta meta (Mentha spicata) 78 365 Metlicka Artemisia foliis pinnatifidis planis incißis ßubtus tomentoßis, racemis ßimplicibus, floribus ovatis, radio quinquefloro. Species plantarum p. 848: Artemisia vulgaris Navadni pelin (Artemisia vulgaris) 79 589 Metulloue jaghe Rhamnus ßpinis terminalibus, floribus quadrifidis divißis. Species plantarum p. 193: Rhamnus catharticus Čistilna kozja češnja (Rhamnus catharticus) 75 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 80 2 Muchne gobe*, Mußchenze* Amanita Agaricus pileo plano miniato verrucoßo; verucis & lamellis albis, ßtipite albo volvato bulboßo anulato longo: apice dilatato, pleno. / Rdeča mušnica (Amanita muscaria) 81 359 Neßchiue* Carlina caule unifloro. Species plantarum p. 828: Carlina acaulis Bodeča neža, brezstebelna kompava (Carnila acaulis) 82 223 Paludie, Paludiet*, Lozhie* Juncus culmo nudo tereti, panicula laterali ßparßa. Species plantarum p. 326: Juncus effusus Navadno ločje ( Juncus effusus) 83 440 Paßßie jeßik* Cynoglossum fructu echinato, foliis imis petiolatis: caulinis ßeililibus ampiexicaulibus. Species plantarum p. 998: Cynoglossum officinale Navadni pasji jezik (Cynoglossum officinale) 84 314 Perpeluze Papaver capßulis glabris globoßis , caule piloßo multifloro , foliis pinnatißidis incißis. Species plantarum p. 507: Papaver rhoes Poljski mak, purpelica (Papaver rhoeas) 85 574 Petaperstnegk, Petaprßtnegck Potentilla foliis digitatis, caule repente, pedunculis unifloris. Species plantarum p. 499: Potentilla reptans Plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) 86 35 Petshenitze* Agaricus lateritii coloris, pileo concavo, croceo & acri lacte turgido, lamellis ramoßis, ßtipite cylindrico maculato brevi. Species plantarum p. 1172: Agaricus deliciosus Užitna sirovka (Lactarius deliciosus) 87 513 Pleschitsch Thlaspi ßiliculis obcordatis, foiiis radicalibus pinnatifidis. Species plantarum p. 647: Thlaspi bursa-pastoris Navadni plešec (Capsella bursa-pastoris) 88 442 Pluzhenigek Pulmonaria foliis radicalibus in petiolum decurrentibus: caulinis ßeßlilibus ßemiamplexicaulibus. Species plantarum p. 135: Pulmonaria angustifolia Pljučniki ( Pulmonaria sp.) Čeprav Scopoli navaja vrsto, se ime verjetno nanaša na vse vrste pljučnikov. 89 61 Poerntaizelni, Glive* Clavaria ramoßa flava: ramis teretibus erectis. / ? 90 167 Prapart* Aßplenium fronde pinnatifida : lacniis alternis adnatis. Species plantarum p. 1085: Polypodium vulgare Sladka koreninica (Polypodium vulgare) Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 76 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 91 387 Regrat Leontodon calyce inferne reflexo. Species plantarum p. 798: Leontodon taraxacum Navadni regrat (Taraxacum officinale agg.) 92 354 Repie Arctium foiiis cordatis inermibus petioiatis. Species plantarum p. 816: Arctium lappa Navadni repinec (Arctium lappa) 93 453 Rosmarin* Rosmarinus. Species plantarum p. 23: Rosmarinus officinalis Rožmarin (Rosmarinus officinalis) Scopoli se sprašuje, če uspeva v »Gartsch?« in od Trsta ter Gorice proti morju. Petkovšek (1977) predvideva, da je Scopoli z izrazom Gartsch preimenoval Wulfenov izraz za skalnato pokrajino ob današnji južni slovensko-hrvaški meji - Kartsch (zemljevid v Petkovšek, 1977). 94 318 Rutiza, Weinrutiza* Ruta foliis decompoßitis. Species plantarum p. 383: Ruta graveolens Vinska rutica (Ruta graveolens) 95 451 Saibl, Shalvei, Shaubei Salvia foliis lanceolato - ovatis integris crenulatis, floribus ßpicatis, calycibus acutis. Species plantarum p. 23: Salvia officinalis Žajbelj ( Salvia officinalis) Scopoli piše, da dvomi, da sta žajbelj in rožmarin na Kranjskem domorodna, a je slišal, da uspevata v »Gartschu«, kjer se z njima hranijo ovce, ki imajo zato zelo okusno (»dišeče«) meso. Če se hranijo z drugo krmo, tega okusa hitro ni več. Petkovšek (1977) predvideva, da je Scopoli z izrazom Gartsch preimenoval Wulfenov izraz za skalnato pokrajino ob današnji južni slovensko-hrvaški meji - Kartsch (zemljevid v Petkovšek, 1977). 96 588 Sant Joannesh goushize Ribes inerme, racemis glabris pendulis, fioribus planiußculis. Species plantarum p. 200: Ribes rubrum Rdeči ribez ( Ribes rubrum) Scopoli kot nahajališče te vrste navaja gozdove v okolici Struga in Idrije, zato je bolj verjetno, da se ime nanaša na katero od negojenih vrst. 97 / Schabnick / / ? Za izraz shabjek Prapotnik (2007) navaja vrsti Anthemis arvensis in Xanthium strumarium, a slednje Scopoli v delu ne omenja. 98 501 Schaiffen ßchelze Lychnis floribus digynis corymboßis, capßulis quadrivalvibus. Species plantarum p. 408: Saponaria officinalis Navadna milnica (Saponaria officinalis) 77 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 99 420 Schavi, Schavie Rumex floribus hermaphroditis: Valvulis dentatis graniferis , foliis cordato-oblongis. Species plantarum p. 335: Rumex acutus Kislica (Rumex sp.) Scopoli se sklicuje na Linnejev takson, ki je danes veljaven le kot križanec in pri nas ne uspeva. Bolj verjetno je, da se Scopolijev izraz »šavje« nanaša na topolitno kislico (Rumex obtusifolius), ali na celoten rod kislic. 100 571 Schegnan koren Geum fructu globoßo calycibus infidente, arißtis uncinatis nudis caudatis. Species plantarum p. 501: Geum urbanum Navadna sretena (Geum urbanum) 101 353 Schetizhuie Dipsacus foliis laciniatis aßperis, capitulis ßubrotundis. Species plantarum p. 97: Dipsacus fullonum Navadna ščetica (Dipsacus fullonum) 102 / Schies / / ? Scopoli ime navaja samo na začetku, med besedilom pa ne. Imena ne omenja niti Praprotnik (2007). 103 236 Schimarniza* Convallaria acaulis bifolia , ßcapo nudo. Species plantarum p. 314: Convallaria majalis Šmarnica (Convallaria majalis) 104 173 Shabia breßelza Equißetum caule laevi frondoßo. Species plantarum p. 1061: Equisetum arvense Njivska preslica (Equisetum arvense) 105 495 Sher Portulaca foliis cuneiformibus, floribus ßeßlilibus. Species plantarum p. 445: Portulaca oleracea Navadni tolščak (Portulaca oleracea) 106 550 Shleni gloubuk Aconitum foliorum laciniis linearibus, ßuperne latioribus, linea exaratis. / Preobejda (Aconitum sp.) Scopoli navaja modre cvetove, glede na opis listov, pa je nemogoče določiti vrsto. Osredotoča se na uporabnost rastline. Omenja npr., da »zdobljena korenina pobija mrčes, tak prašek zmešan z maslom, pa je nadomestek arzenu proti mišim. Rastlina povzroča smrt vsem živalim z vnetjem črevesja in razjedami žil.« 107 485 Slis, Schles* Althea foliis ßimplicibus tomentoßis. Species plantarum p. 686: Althea officinalis Navadni slez (Althea officinalis) 108 465 Smarn slack Glechoma foliis reniformibus crenatis. Species plantarum p. 578: Glechoma hederacea Bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea) 109 402 Smreka, Smrökau drevo Pinus foliis geminis, cono pendulo, nucleis ßtrigoßis. Species plantarum p. 1000: Pinus sylvestris Navadna smreka (Picea abies) Scopoli je očitno zamenjal kranjsko ime smreke za ime za rdeči bor. Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 78 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 110 289 Sobnik* Hyosciamus foliis amplexicaulibus. Species plantarum p. 179: Hyoscyamus niger Črni zobnik ( Hyoscyamus niger) 111 473 Sporisch Verbena tetrandra, ßpicis filiformibus paniculatis, foliis multifido laciniatis, caule ßolitario. Species plantarum p. 20: Verbena officinalis Navadni sporiš (Verbena officinalis) 112 336 Suanichl Astrantia floribus ßeßilibus, feminibus aculeatis. Species plantarum p. 235: Sanicula europea Navadni ženikelj (Sanicula europaea) 113 484 Sußeno*, Tschershen Kloubuk* Malva caule repente, foliis cordato - orbiculatis obßolete quinquelobis. Species plantarum p. 688: Malva rotundifolia Drobnocvetni slezenovec (Malva pusilla) Najverjetneje se ime nanaša na več vrst slezenovcev (npr. Malva neglecta ali M. sylvestris) in ne samo na to pri nas redkejšo vrsto. 114 311 Svet. Janesheve roshe* Hypericum floribus tryginis, petalis uno latere crenatis, caule ancipiti. Species plantarum p. 785 (in ne 385, kot piše Scopoli!): Hypericum perforatum Šentjanževka (Hypericum perforatum) 115 449 Sveta ursha rooha Teucrium foliis ovato-incißis crenatis petiolatis, floribus ßubverticillatis. Species plantarum p. 565: Teucrium chamedrys Navadni vrednik (Teucrium chamaedrys) 116 292 Svinski kruh, Svenske Kruh* Cyclamen corolla retroflexa. Species plantarum p. 145: Cyclamen europaeum Navadna ciklama, kokorik (Cyclamen purpurascens) 117 267 Svinski repa, Svenska repa* Bryonia foliis palmatis utrinque calloßo-ßcabris. Species plantarum p. 1012: Bryonia alba Črnojagodasti bluščec (Bryonia alba) 118 319 Tamarisch Tamarix floribus decandris. Species plantarum p. 271: Tamarix germanica Nemški strojevec (Myricaria germanica) 119 301 Taushent roße, taushent roshe* Gentiana corollis quinquelidis infundbuliformibus, caule dichotomo. Species plantarum p. 229: Gentiana centaurium Navadna tavžentroža (Centaurium erythraea) 120 280 Terpetez, Terpotz, Trapotez* Plantago foliis ovatis glabris, ßcapo nudo tereti, ßpica floßculis imbricatis. Species plantarum p. 112 (in ne 117, kot piše Scopoli): Plantago major Veliki trpotec (Plantago major) 121 / Terpolez / / Trpotec (Plantago sp.) Ima Scopoli navaja samo v začetnem seznamu, med besedilom pa ne, a verjetno se tudi nanaša na trpotce (Plantago sp.). 79 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 122 / Titsha / / Tisa (Taxus baccata) Ima Scopoli navaja samo v začetnem seznamu, med besedilom pa ne, a verjetno se nanaša na tiso (Taxus baccata). 123 448 Touge Conoble* Bugula foliis trifldis, floribus ßparfis in alis foliorum. Species plantarum p. 562: Teucrium chamepitys Rumeni skrečnik (Ajuga chamaepitys) 124 519 Touge ßcheneff Erysimum. Na Linnejevo Species plantarum se ne sklicuje, pač pa na druga dela, ki še ne uporabljajo dvojenega poimenovanja. Gozdni šebenik (Erysimum sylvestre) Verjetno je šlo za kasneje opisani gozdni šebenik ( Erysimum sylvestre) 125 384 Toußti korin, Velke koren* Inula foliis ovatis rugoßis: ßubtus tomentoßis, calycum ßquamis ovatis Species plantarum p. 881: Inula helenium Veliki oman (Inula helenium) 126 / Tschericka / / ? 127 477 Tshernaben Scrophularia foliis cordatis: baßi transverfßis, caule obtußangulo. Species plantarum p. 619: Scrophularia nodosa Navadna črnobina (Scrophularia nodosa) 128 / Tzeßßen dovie / / Luk (Allium sp.) Scopoli vrsto omenja samo na začetku in ne med besedilom. Najverjetneje gre za vrsto luka, morda čemaž ( Allium ursinum) 129 / Urednigck / / Vrednik (Teucrium sp.) Scopoli vrsto omenja smao na začetku, med besedilom, npr. pri vredniku in sorodnih vrstah, pa ne. 130 168 Ußidi Ruthiza* Acrosticum fronde ramoße divißa, foliolis ßubrotundis ternato - connexis. Species plantarum p. 1081: Asplenium ruta-muraria Pozidna rutica (Asplenium ruta-muraria) 131 409 Verba,Verbauza, Vuerba* Salix foliis ßtipulatis lanceolatis ßerratis: utrinque pubeßcentibus: ßerraturis infimis glanduloßis. Species plantarum p. 1021: Salix sp. Vrba (Salix sp.) 132 283 Vinersca ßcheleshe, Vinersca Schleshe* Lysimachia pedunculis axillaribus angulatis folitariis, foliis ovatis, caule repente. Species plantarum p. 148: Lysimachia nummularia Okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia) 133 265 Virch Asarum foliis reniformibus obtußis binis. Species plantarum p. 442: Asarum europeum Navadni kopitnik (Asarum europaeum) Špela PUNGARŠEK: Scopolijeva kranjska imena rastlin in njegov prispevek k flori Kranjske/ Scopoli's Carniolan names of plants and his contribution to the flora of Carniola 80 SCOPOLIA No 105 – 2023 Stran v delu (Scopoli 1760) Kranjsko ime rastline (Scopoli 1760) Latinska diagnoza (Scopoli 1760) Latinsko ime, na katerega se Scopoli sklicuje v delu Species Plantarum (Linne 1953, 1962) Slovensko in latinsko ime rastline (Martinčič & al. 2007) Opombe 134 445 Volouski jeßik Anchusa foliis lanceolatis, ßpicis imbricatis ßecundis. Species plantarum p. 133: Anchusa officinalis Navadni volovski jezik (Anchusa officinalis) 135 363 Vratezh Tanacetum foliis bipinnatis incißis ßerratis. Species plantarum p. 844: Tanacetum vulgare Navadni vratič (Tanacetum vulgare) 136 170 Welka parbret, Velka praprat*, parbret* Pteridium / Orlova praprot (Pteridium aquilinum) 137 209 Wika* Arundo calycibus quinquefloris, panicula laxa. Species plantarum p. 81: Arundo phragmites Navadni trst (Phragmites australis) Scopoli piše, da na Kranjskem iz njega delajo tudi metle. 138 582 Zhesnavu drevo Prunus pedunculis ßimplicibus, foliis ovato-lanceolatis conduplicatis. Species plantarum p. 474: Prunus cerasus Višnja (Prunus cerasus) Čeprav se Scopoli sklicuje na višnjo, je bolj verjetno, da gre za češnjo ( Prunus avium). 139 46 Zhesneve gobe Boletus acaulis, pileo rugoßo lobato ex flavo & rubro vario, inferne flavo. / ? Scopoli se pri tem gobanu ne sklicuje na noben vir, zato je očitno to vrsto imel za novo. V svoji drugi izdaji Flore (Scopoli 1772, 1, str.469) se na ta opis v prvi izdaji sklicuje pri vrsti Boletus Caudicinus, kar je danes žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus)