PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Letnik: VI - ISSN 1580-0547	Marec 2005 • Številka 2
SOTOČJE
Za vas beležimo čas	5
Zanimivosti
PRILOCA GORKNJSKCUA GLASA O OBČINI MKDVOUK
Foto: Tina Dokl
Sotočje je redna priloga časopisa
Gorenjski Glas
Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem.
Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z cele Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.
NAROČAM Gorenjski Glas
Ime in priimek:
Naslov:
Davčna številka:
Podpis:
Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd.
□ DA □ NE
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/20142-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 2 je priloga 20. številke Gorenjskega glasa, 11. marca 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode
Na naslovnici: Spomin na Finžgarjeve čase
Kostumi, kot jih vidite na fotografiji na prvi strani, so bili izdelani lani ob 30-letnici folklorne dejavnosti, ki deluje pod okriljem Kul-turno-umetniškega društva Oton Župančič Sora. Klemen Jurčič (deček) in Barbara Šušteršič (deklica) predstavljata otroška oblačila iz začetka 20. stoletja, ko je v Sori služboval Fran Šaleški Finžgar, zato so jih poimenovali kar "Finžgarjeve obleke”. Takšne obleke so nosili otroci za vsakdanje priložnosti, na primer za igro (deklica) in za v šolo (deček). Andreja Gaber pa predstavlja mamo, ravno tako iz tega časa. Oblekla se je pražnje, saj pričakuje otroke, ki ji bodo prinesli rože. To soboto, 12. marca, se bodo na kulturni prire-
ditvi z naslovom Moji materi predstavili prav v teh kostumih. Prireditev bo ob 19. uri v Domu krajanov Sora. Nastopile bodo tri domače otroške folklorne skupine in nepogrešljive Polončiče. Prišli bosta tudi Otroški folklorni skupini iz Passonsa v Italiji in iz Železne Kaple v Avstriji.
Cvetje na naslovnici simbolizira dva praznika, dan žena in materinski dan. Mamice in žene pa same že veste, kateri vam bolj seže do srca. Zahvaljujemo se Cvetličarni Zala iz Preske, ki je pripravila cvetlični aranžma. Fotografijo smo posneli v hiši, ki se ponaša z letnico 1765, to je Pr’ Dolinčk v Dolu.
Suzana P. Kovačič
Vabilo vsem občanom občine Medvode
Vse prebivalce naše občine prisrčno vabimo, da v dneh od torka, 29. marca, do sobote, 2. aprila, obiščete Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kjer bo potekala sejemska prireditev z naslovom POČITNICE 2005. Tudi naša občina se bo že drugo leto zapored udeležila tega sejma in zato vas vabimo, da se oglasite na našem razstavnem prostoru, ki bo v hali A2.
Pričakujemo vas!
Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/ 36-17-500
Ezcellence
GOOD$YEAR
Bolšji trg v Medvodah
Običajno se pri temeljitem spomladanskem čiščenju nabere kar nekaj starih predmetov, knjig in številnih drugih izdelkov, ki jih ne potrebujete več. Turistična zveza Medvod bo v soboto, 16. aprila, dopoldan pred občinsko stavbo prvič organizirala bolšji sejem. Občani boste lahko svoje stvari prodajali ali pa zamenjali. Postavitev na stojnicah bo brezplačna, za vse dodatne informacije pa se lahko obrnete na Tbristični biro Medvode, ki se nahaja na cesti ob Sori, paviljon I, v Medvodah ali pa jim pošljete elektronsko sporočilo na naslov: ti-biro@medvode.si.
Prireditve
Žene in matere še praznujejo
Kljub temu da se včasih zdi, da sta dan žena in materinski dan že skoraj šla v pozabo, smo v tokratni anketi ugotovili, da marsikatera žena in mama še vedno praznuje ta dva praznika. Le katera ni vesela lepe besede in rožice? Osmi marec, dan žena, je sicer že mimo, čaka pa nas še materinski dan.
Patricia Eremida, Medvode: ”V naši družini smo vajeni obdarovanja za dan žena in materinski dan. Oče naju z mamo vsako leto preseneti z rožico. Tudi od fanta jo ponavadi dobim. Mlada generacija vse Jrolj pozablja na ta dva paznika.”
Sašo Zagoršek, Škofja Loka: ”Kako ne bi praznoval 8. in 25. marca, ko sem pa glasbenik? Ženo vsako leto obdarim z rožico, to bom ob materinskem dnevu podaril
tudi mami. Ta dva praznika že od nekdaj praznujemo in prepričan sem, da jih bomo tudi v prihodnjih letih.”
Jožica Sivec, Medvode: "Dneva žena in materinskega dneva ne praznujem in ga tudi nikoli nisem. Ne vem, zakaj ne. Sem pač skromna. Bila pa bi zelo vesela, če bi se kdo spomnil name. Th ne mislim na darila. Veliko bi mi pomenilo, če bi me na primer kdo obiskal.”
Anton Rajterič, Ljubljana: "Ponavadi ženi prinesem kakšno malenkost, ne bi se pa preveč hvalil. Ponavadi je to rožica. Dneva žena in materinskega dneva danes ne praznujemo več tako, kot smo to počeli včasih. Še danes se spominjam, kako smo se nekoč vrteli ob zvokih glasbe.”
Tjaša Kovač, Medvode: "Vsako leto se 8. marca name spomni moj partner in me obdari z rožico. Mama še nisem, da bi praznovala materinski dan. Sicer pa se tudi doma obdarujemo, mamo vedno presenetim za materinski dan. Če imam čas, poskušam sama izdelati darilo zanjo.”
Tadeja Koprivec,
Škofja Loka: "Dneva žena ne praznujem, mama pa tudi še nisem.
Obdarovana nisem nikoli. Vsako leto pa mamici prinesem rožico. Obdarovanja za materinski dan so nas navadili že v šoli, ko smo zanje izdelovali različna majhna darila oziroma čestitke.”
Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH MARCA 2005
DATUM	KRAJ IN ČAS	NASLOV PRIREDITVE	ORGANIZATOR	INFO
12.03.2005	Dom krajanov Sora ob 19.00 uri	Mednarodno srečanje otroških	KUD Oton Župančič Sora	TURISTIČNI BIRO
		folklornih skupin z naslovom		361 43 46
^ 15.03.2005		MOJI MATERI		
	Knjižnica Medvode ob 19.30 uri	Literarni večer-predstavitev knjige	Knjižnica Medvode	KNJIŽNICA MEDVODE
		BELE SANJE MIRNE LOGAR		361 30 53
19.03.2005	Dom krajanov Sora ob 19.30 uri	Tone Partljič	KUD Oton Župančič Sora	TURISTIČNI BIRO
		ČAJ ZA DVE		361 43 46
20.03.2005	Zbirno mesto:	POHOD NA 0STREŽ (856m)	Planinsko društvo Medvode	g. Jože KRŠINAR
	Parkirišče pred BC Medvode,	Posavsko hribovje		361 32 30
	odhod ob 7.00 uri			TURISTIČNI BIRO
				361 43 46
22.03.2005	Knjižnica Medvode ob 19.30 uri	Ozdravimo bolečine hrbta	Knjižnica Medvode	KNJIŽNICA MEDVODE
		MIRAN ŠUBELJ SEIGMEISTER		361 30 53
				TURISTIČNI BIRO
				361 43 46
24.03.2005	Kulturni dom Medvode ob 16.30 uri	POZDRAV POMLADI	Baletna šola STEVENS	TURISTIČNI BIRO
		IN DAN ODPRTIH VRAT		361 43 46
OD 29.03.	Ljubljanski sejem	SEJEM POČITNIC 2005	Turistična zveza Medvod,	TURISTIČNI BIRO
DO 2.04.2005	Gospodarsko razstavišče		Odbor za turizem in gostinstvo	361 43 46
			ter Občina Medvode	
31.03.2005	Kulturni dom Medvode, ob 17.00 uri	PRIREDITEV Z NASLOVOM:		OŠ Preska
		PRIHOD POMLADI	OŠ Preska	361 26 36
Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v Koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu Turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu, na naslov: Turistični biro Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode ali po elektronski pošti ti-biro@medvode.si. Najave so brezplačne.
Aktualno
Obnova doma krajanov -(nedo)končana zgodba?
Je ali ni - dodatnih 35 milijonov tolarjev dovolj za dokončanje funkcionalne obnove Doma krajanov Pirniče? O luksuzu (še) ni sledu.
Na 20. seji v torek, 15. februarja, so člani občinskega sveta sprejeli popravek 2,1 milijarde vrednega proračuna za leto 2005 in na novo opredelili 94 milijonov tolarjev. Toliko več se jih je namreč zbralo v občinski blagajni. Največ pozornosti so namenili dodatnim 35 milijonom za obnovo doma krajanov v Pirničah oziroma obrazložitvi, ”da je za občino s tem naložba zaključena”. Člani sveta so potrdili predvideno višino sredstev, iz obrazložitve pa črtali sporni stavek.
Tik pred sejo občinskega sveta je Krajevna skupnost Pirniče, skupaj z društvi in organizacijami, ki delujejo na njenem območju, povabila na ogled obnove vse svetnike in župana. Z namenom, da se na lastne oči prepričajo, kakšno je dejansko stanje in si odgovorijo na vprašanje, ali je dodatnih 35 milijonov tolarjev v proračunu za letošnje leto dovolj za dokončanje obnove. Povabilu sta se odzvala le dva -Anton Gustinčič in Ivan Regoršek in odgovorila nikalno. Prvi je menil, daje dolžnost svetnikov, da se takšnim vabilom odzovejo, drugi pa že dalj časa zahteva popis vseh nedokončanih naložb v naši občini.
Karel Jemec, predstavnik KS Pirniče v gradbenem odboru, je prepričan, da z dodatnimi sredstvi ne morejo obnove dokončati do te mere, da bi zadostili zakonodaji. "Pred kratkim je bilo namreč narejeno poročilo o opravljenih delih, v katerem piše, da je potrebnih še dodatnih 60 milijonov tolarjev, da bi lahko objekt začel funkcionirati v svojem osnovnem delu, torej dvorana in pripadajoči prostori. V poročilu je zapisano tudi, da v to oceno ni vključena odrska oprema. Vsi, ki sodelujemo pri obnovi, tudi vemo, da v to oceno ni vključeno še vrsto del potrebnih v drugih spremljajočih objektih.” Iz tega dokumenta, podpisanega s strani občine, nadzorne službe in izvajalca del, je razvidno tudi, daje že v tem trenut-
Vzorčni stol v napol obnovljeni dvorani.
ku, ko je dom v takem stanju v kakršnem je, izvedenih in neplačanih del za 24 milijonov tolarjev. Jemec sicer priznava, da je bila predvidena fazna gradnja, ki pa zavoljo praktičnih in funkcionalnih rešitev menda ni bila možna pri tovrstni obnovi dotrajanega objekta, ki so mu inšpekcije že sicer grozile z zaprtjem. "Moja osebna ocena je, da smo z razpoložljivimi sredstvi doslej naredili veliko.” Dom krajanov v Pirničah je v slabem letu dni, kar traja obnova, dobil novo streho v celoti, kar sprva ni bilo predvideno in obet, da bo imel nov primernejših vhod in sanitarije, tudi za invalide, novo garderobo, večnamensko avlo in obnovljeno dvorano. In kako Jemec odgovarja na očitek, da so nekateri hoteli preveč. ”Če s tem mislite na nadzidek, kjer naj bi bila večnamenska dvorana, naj povem, da bo KS Pirniče kot lastnica doma, lahko pristopila k njegovi izgradnji le ob finančni pomoči potencialnih uporabnikov prostorov, baletne šole in društev, saj je občina dvignila roke stran od njega.” Predsednica KUD Pirniče Anica Horvat je ogorčena predvsem, ker se v javnosti pojavljajo podatki o ”dragi odrski opremi”, ki jo želijo kulturniki. "Vse, kar si želimo v tem trenutku, so pogoji, kakršne smo imeli pred obnovo. Če dela še dolgo ne bodo zaključena, se bojim, da bodo naši igralci, ki sedaj delajo v nemogočih pogojih in na mrazu, sprejeli povabilo drugih društev. Tudi ljubiteljstvo ima namreč svoje meje. Bojimo se tudi, da nas bodo zapustili zvesti abonenti. Kar 380 jih je letos in se drenjajo v Kulturnem domu Medvode.”
125 milijonov dovolj za zaključek "funkcionalne” obnove?
Tudi med člani občinskega sveta je največ hude krvi povzročila obrazložitev, daje z dodatnimi 35 milijoni, poleg že porabljenih 90, "investicija v obnovo doma zaključena”. Petru Militagv revu (LDS) seje pridružil Ivan Regoršek (LDSygP kije menil, da nikakor ni pričakovati, da bo 125 milijonov tolarjev za obnovo in dozidavo doma dovolj, "če že mrliške vežice stanejo več kot 56 milijonov tolarjev". Še enkrat je zahteval pregled vseh nedokončanih investicij v občini, saj je prepričan, da bi njihova vrednost prekoračila milijardo. Janeza Barleta (SDS) je zanimalo, kdo stoji za sporno obrazložitvijo. Župan Stanislav Žagar je spretno obrazložil, da so se tako odločili svetniki sami, ko so v proračunu za dve leti potrdili le 95 milijonov, obnove doma pa niso uvrstili' v plan naložb v prihodnjih letih. Sicer pa meni, da bo 35 milijonov tolarjev dovolj za dokončanje del v dvorani in preddverju, kar je bil začetni cilj, preden so "nekateri hoteli veliki projekt prinesti skozi stranska vrata”. Nadzorni svet naj bi ugotovil, zakaj je prišlo do večje prekoračitve, kolje 20 - 25 odstotkov, kolikor je običajno pri obnovi starih objektov. To je še dodatno potrdil v pogovoru na TV Medvode naslednji dan, ko si je obnovo doma ogledal na licu mesta. Kritiko je namenil ne le politizaciji problema, temveč tudi prehodu v populizem, kakor je označil akcije KS Pirniče in društev. Občina naj bi svojo naložbo v objekt, ki ni njena lastnina, tudi ustrezno zavarovala, kar so že sicer pričakovali člani občinskega sveta. Silvana Knok
Aktualno
Kakšna so naša zaklonišča?
Pred 40 leti je bila že v celoti uveljavljena zahteva, da mora vsak investitor gradnje objekta v objektu zgraditi zaklonišče v merilu glede na velikost in namembnost uporabe objekta.
Graditelji hiš so se lahko odločili, da namesto svojega zaklonišča prispevajo dva odstotka oziroma štiri odstotke vrednosti celotnega objekta za gradnjo centralnih javnih zaklonišč, ki so se gradila in ta so se gradila v zelo strnjenih mestnih Leopold Knez in občinskih urbano gosto naseljenih delih. Njihov namen uporabe nam je bil takrat in je tudi še danes znan. Za razliko, da sedaj graditelji individualnih hiš in Brugih manjših objektov ne gradijo oziroma ne plačujejo posebnega prispevka za njihovo centralno gradnjo.
Ali je takšna gradnja še potrebna, so danes različna mnenja. Stroka jo zagovarja. Ob prebiranju raznih člankov po časopisih v rubriki "črna kronika” pa nemalokrat zasledimo, da se danes v marsikaterem takšnem objektu dogajajo tudi stvari, ki niso najbolj primerne. Človek se sprašuje, kakšna je cena vzdrževanja in ali se takih objektov ne bi dalo uporabiti še v kakšne druge namene. O tem smo se pogovarjali s svetovalcem župana za civilno zaščito in požarno varnost mag. Leopoldom Knezom.
Pred več desetletji se je veliko pisalo in govorilo o nujnosti zaklonišč, da sc morajo graditi. Ali je ta potreba še danes tako nujno prisotna in kje?
"Zaklonišča so vsekakor potrebna. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti kakšna nesreča. Nihče si je ne želi in najlepše bi bilo, da je ne bi nikoli Jailo. Žal pa je življenje drugačno. Vsak dan
smo priča raznim nesrečam, kjer se v določenem trenutku uporabijo tudi klasična zaklonišča.”
Obstoji več vrst zaklonišč. Kakšna in zakaj tako?
"Če pogledamo primer naše občine, imamo: javna, blokovna, šolska ter zaklonilnike v večjih podjetjih. Javno zaklonišče imamo samo eno in sicer na Kržišnikovi ulici 2 v bližini stare samopostrežne trgovine pod Svetjem. Imamo nekaj blokovnih zaklonišč ter zaklonišča v šolah, VVZ, ZD Medvode in NL banka. V večjih podjetjih so imenovani zaklonilniki, kjer so prirejeni za zaščito njihovih zaposlenih v primeru nesreče. Naj večje zaklonišče je javno, s katerim upravlja in ga vzdržuje neposredno občina. Opremljeno je z vso potrebno opremo in je tudi redno vzdrževano in kontrolirano. V primeru kakršnekoli nesreče bi bilo takoj sposobno sprejeti ustrezno število ljudi. Ostala zaklonišča pa so v upravljanju lastnikov - upraviteljev posameznih objektov ali ustanov.”
Kakšna je kapaciteta vseh teh zaklonišč na območju naše občine, ki šteje 14.151 prebivalcev in kaj nam v njih lahko nudijo v primeru nesreče?
"Vseh zakloniščnih mest v občini je več kot tisoč. Največja kapaciteta je v javnem zaklonišču v Medvodah, ki nudi 200 ležišč. Zaklonišča v blokih imajo kapacitet okoli 100 mest, približno toliko jih ima tudi ZD Medvode, šole in podobne ustanove imajo približno po 50 mest. Večja podjetja imajo kapaciteto glede na svojo velikost in število ljudi.V primeru naravnih in drugih nesreč so institucije, ki imajo poleg zaklona tudi kuhinje (šole ...) dolžne
ponuditi tudi pripravo hrane za omenjeno število oseb, ki bi bile nameščene v njihovem objektu.”
Vemo, da se zaklonišča redkokdaj uporabljajo. Zakaj jih ne bi uporabljali za razne druge dejavnosti, kot so kultura, šport, prirejanje raznih delavnic in podobno. Res je, da so v Ljubljani z oddajanjem prostorov že ukvarjali, vendar so kasneje opustili in smo večkrat zasledili celo razna nedovoljena -kazniva početja v teh prostorih. Kako je s tem v Medvodah?
"Lahko govorim za naše javno zaklonišče. Tudi mi smo ga pred leti oddali v najem in smo imeli s tem enake probleme kot v Ljubljani. Za prekinitev dogovora oziroma izpraznitev zaklonišča smo porabili nekaj mesecev. Kakšno je bilo zaklonišče po njihovem odhodu, bolje, da ne govorim. Upam, da se kaj podobnega ne bo nikoli več zgodilo. Vem, da so v marsikaterem tako najetem zaklonišču našli embalažo vseh vrst pijače, narkomanske igle in še kaj bi se našlo. Zato naj bodo zaklonišča uporabljana za namen, za katerega so bila zgrajena. Zakon zahteva, da se zaklonišče usposobi v 24 urah. Nesreča nikoli ne počiva in se nikoli ne "napove”.”
Ali je danes še obvezna gradpja zaklonišča pri gradnji stanovanjskih in industrijskih objektov?
”Še vedno, vendar samo pri gradnji blokov -stanovanjskih naselij, večjih industrijskih podjetjih in objektov, kjer se zadržuje večje število ljudi (trgovski centri ...). Za zasebne hiše ni več predpisano graditi svojega zaklonišča ali plačevanje potrebnega prispevka.” J .J.
Vseh zakloniščnih mest v občini je več kot tisoč. Največje je javno zaklonišče v Medvodah. Foto: Tina Dokl
so(to)čnica
Otroci varovani doma - drugorazredni?
Ko občinski svet občine Medvode razpravlja o Vrtcu Medvode, se največkrat oglasi Boštjan Štrukcti iz vrst Nove Slovenije, letnik 1974, ki je pred mesecem dni prvič postal očka. Običajno ”benti” nad visokimi cenami in išče vzroke, zakaj je temu tako. Že pred časom je na eni izmed sej dobil zagotovilo vodstva vrtca, da bi bil oproščen plačila za vse štiri otroke, če bi na mesec njegovi dohodki znašali le 100 tisočakov. Šlo je zgolj za "hipotetično” vprašanje.
Na zadnji seji pa je dal v presojo predlog, ”kaj ko bi staršem, ki sami poskrbijo za varstvo otroka doma, prispevali na primer 50 tisočakov mesečno iz občinskega proračuna”. Toliko namreč občino mesečno v povprečju stane otrok, vključen v vrtec, saj mora kriti razliko med ekonomsko ceno posameznih programov, izračunano po posebni metodo-
logiji, in med ceno, ki jo morajo plačati starši, glede na svoje dohodke in premoženjsko sta-nje. Menil je celo, da so otroci, varovani doma, zatoj "drugorazredni” občani. Ostali svetniki so se strinjali, daje vprašanje vredno vsaj odgovora. Sicer pa so vsi skupaj potrdili, da se cene programov za prvo starostno skupino in kombinirane oddelke ponovno uskladijo, kar za starše pomeni, da se povečajo za dovoljenih deset odstotkov. Cena programa za drugo starostno skupino pa je že usklajena s končno ekonomsko ceno, ki bo za vse programe stopila v veljavo z začetkom leta 2006. Do takrat za starše veljajo naslednje cene programov: prva starostna skupina (1-3 let) 90.446 tolarjev, kombinirani oddeledffi) (3-4 let) 75.526 tolarjev in druga starostmr skupina (3-6 let) 62.568 tolarjev.
Silvana Knok
Kvaliteta bivanja v Zbiljskem gaju
V četrtek, 3. marca, je bila v sejni sobi občine Medvode že druga prostorska konferenca za pripravo novega lokacijskega načrta, s katerim želi Gradis inženiring, novi investitor v Zbiljskem gaju, graditi tudi zunaj dosedanjega zazidalnega načrta in legalizirati posege, ki jih je opravil že bivši investitor Mebles IMS v stečaju. Čeprav naj bi bila prostorska konferenca prvenstveno namenjena strokovni javnosti, ki naj bi investitorju dala svoja priporočila, pa se je sprevrgla v predhodnico javne razprave - ”dialog” med prebivalci Zbiljskega gaja in investitorjem.
Dejansko želi novi investitor legalizirati že zgrajenih 95 in zgraditi še 38 stanovanjskih enot v skupaj 17 dodatnih stanovanjskih objektih. Bivši investitor, podjetje Mebles IMS v stečaju, je namreč 24 hiš iz načrtovanih enostanovanjskih na črno preoblikovalo v večstanovanjske hiše s kar 95-timi t.i. varovanimi stanovanji. Prav tako je že bivši investitor naredil poseko na zahodnem robu naselja in načrtoval gradnjo osmih hiš, kar si želi tudi novi investitor. Namesto predvidene trgovine, saj zanjo med potencialnimi investitorji menda ni interesa, namerava prav tako kot bivši investitor urediti stanovanjsko hišo z desetimi stanovanji. Poleg tega pa želi graditi še osem eno ali večstanovanjskih hiš na zemljišču, kije bilo maja lani, ko je potekala prva prostorska konferenca, še kmetijsko in v lasti enega izmed domačinov. Ta pa je že v zakonitem roku vložil predlog za spremembo namembnosti, kar je občinski svet tudi potrdil. Zato je bilo na tokratni drugi prostorski konferenci številnim predstavnikom Zbiljskega gaja jasno povedano, da širitve zazidalnega območja ne morejo preprečiti, lahko pa v postopku javne razgrnitve in razprave, za katero upajo, da bo čim prej, dajo svoje pripombe. Ti so ponovno opozorili predvsem, da že za sedanjih 166 stanovanjskih enot namesto dovoljenih 80 individualnih hiš ni ustrezne komunalne ureditve, ohraniti pa želijo predvsem tisto, kar je bilo zapisano že v zazidalnem načrtu iz leta 1999. "Ta je bil namreč podlaga za odločitev, da kupimo nepremičnino v Zbiljskem gaju. V okviru novega lokacijskega načrta želimo ohraniti med drugim predvideno trgovino, vaški trg, otroško igrišče in čim več zelenih površin,” je v imenu stanovalcev dejala Greta Cof in nanizala kup nepravilnosti, ki jih je za sabo pustil prejšnji investitor, novi pa se je zavezal, da jih bo uredil. Milan Pukšič, član uprave Gradis skupine G, je ponovil že povedano, da jim bo le dodatna gradnja omogočila, da pokrijejo stroške, ki nastajajo z izpolnjevanjem obveznosti iz pogodbe z A banko, stečajno upraviteljico Meblesa IMS in Meblesom inženiring. Kot je še povedal, poskušajo v novem lokacijskem načrtu
izkoristiti predvsem tiste možnosti, ki je jih načrtoval že Mebles, in tiste, ki so bile dejansko že nakazane tudi v spremenjenem dolgoročnem planu občine Medvode.	S. Knok
Višja cena oskrbe s pitno vode
Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki potrdili tudi za 7,1 odstotka višjo ceno oskrbe s pitno vodo za uporabnike storitev javnega podjetja Komunala Kranj, ki seje zadnjič povišala pred skorajda tremi leti. Za uporabnike dejansko to pomeni, da se bo na položnici zvišala le postavka voda z dosedanjih 99,13 tolarja za kubični meter na 106,17 tolarja. Vse ostale postavke bodo ostale nespremenjene, med drugim tudi najvišja med njimi 126,52 tolarja po kubičnem metru takse za obremenjevanje vode. Pri mesečni porabi 15 kubičnih metrov vode bo torej položnica višja za 114,58 tolarja. Kot je ob tej priložnosti povedal Roman Udir, vodja kranjskega vodovoda, so stroški oskrbe s pitno vodo v naši občini višji kot v ostalih občinah, saj jo morajo več kot 90 odstotkov na črpati. Svetniki so ob tej priložnosti spregovorili tudi o škodljivost azbestno-cementnih vodovodnih cevi, ki jih bo potrebno zamenjati, bo diši zaradi škodljivosti zdravju, čemur nekateri še vedno oporekajo, al pa vsaj zaradi manjših izgub vode na omrežju. Kot je še povedal Udir, bodo do konca prve polovice leta, če bo šlo vse po načrtih, uspeli opraviti vsa potrebna dela za nadomestitev vode iz zajetja na Senici z vodo iz nove vrtine v Preski. V občinskem proračunu za letošnje leto je v ta namen predvidenih 27 milijonov tolarjev. S. Knok, foto: Tina Dokl
Varovanje na daljavo
Storitev je namenjena starejšim nad 65 let, invalidom in bolnikom s kroničnimi boleznimi, ki živijo sami ali vsaj del dneva preživijo sami doma.
Ena od oblik pomoči starostnikom in ljudem s posebnimi potrebami je varovanje na daljavo po posebnem telefonskem aparatu. Storitev je namenjena starejšim od 65 let, invalidom in bolnikom s kroničnimi in akutnimi boleznimi, ki živijo sami ali vsaj del dneva preživijo sami doma. Uporabniki lahko s posebnim rdečim gumbom, ki ga na primer nosijo okoli vratu, sprožijo klic z razdalje do 25 metrov od telefonskega aparata in se tako povežejo z Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana, kije tudi ponudnik te storitve. Klic sprejme operater in organizira ustrezno pomoč. Pokliče sorodnike, zdravstveno službo ^li koga drugega, odvisno od tega, kakšno pomoč potrebuje klicatelj. Storitev je na razpolago vse dni v letu, 24 ur na dan. Osnovni pogoj za uporabo te oblike varovanja je, da ima uporabnik že napeljano telefonsko linijo.
Prvi center za varovanje na daljavo je začel delovati leta 1992 v Ljubljani. Februarja letos so imeli 100 uporabnikov, od tega dve uporabnici z območja občine Medvode. Ena od njiju je 73 letna gospa, ki storitev uporablja nekaj manj kot leto dni in ki je želela ostati neimenovana: "To mi daje občutek stabilnosti in varnosti. Če se karkoli zgodi, veš, kam lahko pokličeš in da bodo prišli na pomoč.” Občina subvencionira plačilo te storitve, ki je v osnovi draga. "Občina Medvode upravičencem storitve varovanja na daljavo mesečno subvencionira 60 odstotkov cene storitve. Razlika do polne cene storitve je 11.818 tolarjev ali 40 odstotkov, kar je os-
nova, od katere se zaračunava mesečni prispevek upravičenca. Na to osnovo imajo upravičenci storitve, glede na dohodek, še dodatne olajšave tako, da bodo plačevali od 0 do 50 odstotkov navedenega zneska. Postopek o delni ali celotni oprostitvi plačila vodi Center za socialno delo Ljubljana - Šiška ter z ustrezno odločbo določi prispevek upravičenca,” je zapisano na spletnih straneh občine Medvode.
Zakaj torej v občini ni večji odziv na to ponudbo? Morda je posredi nezaupanje do novosti, ki se pojavljajo na trgu ali zgolj slaba obveščenost? Moji sogovornici je za storitev povedala zdravnica, po pogovoru s svojci in patronažno sestro pa se je odločila za to možnost. "Enkrat se je že zgodilo, da sem na dvorišču padla in sem poklicala na pomoč.” Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl
OBVESTILO
Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov
Prevzemanje kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, se bo na območju Občine Medvode letošnjo pomlad zagotavljalo po naslednjem urniku:
KS Preska	1.4.2005
KS Seničica- Golo Brdo	4.4.2005
KS Vaše - Goričane	5.4.2005
KS Senica, VS Studenčice, VS Tehovec	6.4.2005
KS Medvode, KS Zbilje	7.4.2005
KS Smlednik	11.4.2005
KS Pirniče	12.4.2005
KS Sora	13.4.2005
KS Trnovec - Topol	14.4.2005
Uporabniki so dolžni kosovne odpadke dostaviti na prevzemna mes-	
ta do 6. ure na dan prevzema, vendar ne več kot 24 ur pred dnevom prevzema. Kosovni odpadki morajo biti razvrščeni po vrstah (kovine, les, bela tehnika,...), saj se na odlagališče odložijo le za predelavo neuporabni odpadki.
Med kosovni material ne sodijo:
-	gospodinjski odpadki,
-	gradbeni material,
-	zemlja,
-	listje in veje,
-	nevarni odpadki,
-	avtomobilske gume.
Uporabnike obveščamo, da kosovnih odpadkov, ki ne bodo pravočasno pripravljeni oziroma ne sodijo med kosovne odpadke, izvajalec javne službe ne bo odpeljal.	Foto: Gorazd Kavčič
Pogovor
Poslanec Mitja Ljubeljšek
Na razpolago ljudstvu, stranki
in državi
”Če hočeš biti res dober poslanec, potem 24 ur na dan skorajda ni dovolj,” pravi Mitja Ljubeljšek, ki nam je vsak ponedeljek na voljo v poslanski pisarni.
Poslanec Mitja Ljubeljšek
Dolenjec, ali kot pravi sam sedaj že 35 let "Gorenjec z napako”, Mitja Ljubeljšek je za Miroslavom Mozetičem drugi član Državnega zbora RS, ki ima stalno prebivališče v naši občini. Je eden redkih poslancev, ki ima kar dve diplomi, strojno in ekonomsko. Tri leta je sicer že bil upokojenec, pred tem pa je kar štirideset let služboval v Saturnusu, najprej kot projektant v razvojnem oddelku, kasneje kot vodilni delavec na različnih položajih, na koncu kot svetovalec generalnega direktorja. Pravi, da je bilo podjetje zaradi usmerjenosti v razvoj in izvoz vedno pred novimi izzivi in s tem tudi vsi zaposleni. Slovenski javnosti je znan tudi kot dolgoletni predsednik Avto-moto društva Saturnus in organizator najprestižnejše mednarodne avtomobilistične prireditve v Sloveniji -Rallyja Saturnus. Vse od leta 1992, ko je pristopil v SDS, je njen aktiven član tako na občinski, regijski in na državni ravni. Zadnjih pet let pa je tudi predsednik Občinskega odbora SDS Medvode. Pravi, da je bila odločitev za to stranko logična posledica njegovega strinjanja s programom in dolgoletnega stika z zaposlenimi, tako zaradi svoje vodstvene funkcije kot čisto po človeški plati. Širši medvoški javnosti se je vtisnil v spomin kot prvi predsednik občinskega sveta na novo ustanovljene občine Medvode in kot doslej najbolj resen protikandidat za županski stolček. Svojih 63 let dobro skriva. Je mož in oče dvema sinovoma, Matjažu in Juretu ter dedek vnukinji Maši.
Kakšen je vaš komentar trditve, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna žena?
”Bo kar držalo. Ne bi šlo brez njene podpore in podpore cele družine. Ko se lotiš tako velike zadeve, kot je biti poslanec v državnem zboru, vendarle potrebuješ razumevanje, spodbudo in tudi nasvete. S sabo domov prinesem tudi probleme in dileme, za katere v pogovoru včasih z ženo ob kavi iščeva odgovore. Ravno pred kratkim je pregledala ugotovitve mednarodne raziskave Timss 2003 o znanju oziroma neznanju pri matematiki in naravoslovnih predmetov naših osnovnošolcev v primerjavi s tujino. Opozorila me je na nekatere, za nas neugodne ugotovitve, o tem razpravljala z nekaterimi pedagogi in mi bila skratka v pomoč.”
Zakaj poslanska kandidatura? Ste se v teh dneh že kdaj vprašali, kaj mi je vendar tega treba bilo?
”Bil sem v dvomih, ali kandidirati ali ne. Vsakdo, ki gre skozi predvolilno kampanjo, ve, da s tem izpostaviš sebe in celo družino. Vsi domači sicer zagovarjamo enako politično opcijo, vendar prav pri tej kandidaturi se je včasih pojavil dvom "kaj nam je vendar tega treba bilo”.”
Vsak ponedeljek, če le ne pride kaj vmes, kot je na primer seja državnega zbora, ste na razpolago občanom? V javnost ste dali tudi številko svojega mobilnega telefona?
"Poslanci imamo vsak ponedeljek rezerviran za delo v volilnem okraju, kjer smo bili izvoljeni. Naša dolžnost je imeti vsaj eno poslansko pisarno. Naletel sem na razumevanje župana Stanislava Žagarja in dobil prostor v občinski stavbi. Podobno sem želel odpreti še poslansko pisarno tudi v sosednji občini Vodice, kjer pa primernega prostora dejansko nimajo na razpolago, ponudili pa so mi možnost souporabe prostora v primeru razgovora z občani. Sicer pa nameravam organizirati predvsem okrogle mize oziroma tematske večere po določnem terminskem planu, na katere bom povabil, po potrebi in glede na temo, poleg lokalnih interesnih skupin in posameznikov tudi nekatere druge poslanke in poslance, ministre ali državne sekretarje, župane in ostale, da bomo v odprtem pogovoru odgovarjali na vprašanja in izmenjevali mnenja tako o dnevni državni kot o lokalni problematiki. Eno prvih takih srečanj s šolskim ministrom dr. Milanom Zverom načrtujem že v prihodnjih mesecih.”
Kljuka na vaši poslanski pisarni je kar topla? S kakšnimi problemi se obračajo na vas občani Medvod?
"Prav presenečen sem, kakšen je odziv med ljudmi. Name se obračajo z različnimi problemi, bodisi s področja delavne zakonodaje, komasacije, urejanja in načrtovanja prostora. Nekateri pa potrebujejo le pogovor, tolažbo in spodbudo. Kot poslanec lahko zavrtim kakšen telefon ali pa odprem kakšna vrata, ki so sicer
za druge večkrat zaprta. V stroko se sicer ne morem vtikati, lahko pa pomagam, da so strokovno pripravljeni in argumentirani projekti, tudi primerno obravnavani na državni ravni.”
Doslej ste sc že uspešno prilagodili tempu dela v državnem zboru in posameznih matičnih delavnih telesih. Kaj si lahko obetamo tudi občani Medvod?
"Moram priznati, da sem si izbral kar težka pdjgft dročja delovanja, predvsem pa taka, kjer menim, da bom kot poslanec lahko največ naredil tudi za medvoško občino. Že po poklicni usmeritvi, se mi zdi prav, da sem član odbora za gospodarstvo, kjer svojo vlogo vidim pri razvoju, urejanju in vzpostavljanju pogojev za bodočo obrtno cono. Vključen sem tudi v odbor za kulturo, šolstvo in šport, kjer vidim možnost državnega sofinanciranja v občinske naložbe. Dejaven pa sem tudi v odboru za notranjo politiko, ki bdi nad vso zakonodajo, pravosodjem in policijo. Določeno vlogo sem že odigral pri podaljšanju veljavnosti t.i. azbestnega zakona in aktivno sem vključen v pripravo novega. Kot namestnik vodje poslanske skupine SDS si prizadevam, da bi bili poslanci vključeni že pri v kreiranju posameznega zakona in ne šele pri njegovem sprejemanju. Res, delaje veliko in čez glavo ...”
Katera je tista najbolj akutna problematika, s katero se trenutno ukvarjate in je povezana z našo občino?
"Glavna problematika je prav gotovo cesti! povezava Jeprca - Ljubljana, o kateri sanjamo in govorimo že vrsto let. Na tem področju mi je uspelo že marsikaj narediti. Glavni cilj namreč je, da to cestno povezavo uvrstimo v nacionalni program izgradnje avtocest, kar v praksi pomeni, da je prioritetna in so zanjo zagotovljena proračunska finančna sredstva. Imel sem že razgovor s prometnim ministrom Janezom Božičem. Napisali smo pisni protokol in določili okvirne roke za izgradnjo. Mislim, da nam dobro kaže in da bo cestna povezava dograjena do leta 2010. Res pa bo, po mojem videnju, potreben kompromis na lokalni ravni med občani Medvod, Medanci in krajani Stanežič ter Šentvida o tem, kje naj bi potekala obvoznica. Odločilno besedo pa bo na koncu morala imeti stroka.”
Ste sc v teni kratkem času že morda znašli v dilemi, kako ravnati, če bi bili lokalni interesi v navzkrižju s strankarskimi ali državnimi?
"Prvenstveno sem poslanec, zato moram na lokalno problematiko gledati iz državnega makro vidika. Predvsem si ne bi rad kadarkoli očital, da kdaj nisem storil vsega, kar je bilo v moji moči. Če hočeš biti dober poslanec, je 24 ur na dan komaj dovolj.” Silvana Knok
Tomaž bi bil dober politik
Med stotimi mladimi parlamentarci, ki so se zbrali na 15. nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani, je občino Medvode zastopal Tomaž Tratnik iz Vzgojno izobraževalnega zavoda
Frana Milčinskega iz Valburge.
Valburga - Osmošolec Tomaž Tratnik je imel prvič v 15 letih, odkar obstaja otroški parlament, v njem čast zastopati omenjeni zavod. Sodeloval je v razpravi na temo izob-raževanja. "Zavzemal sem se za večje število štipendij, za pogostejše mednarodne izmenjave učencev in za zagotovitev delovnih mest za mlade ter izrazil nestrinjanje z uvedbo nivojskega pouka.”
Tomaž Tratnik si niti v sanjah ni predstavljal, da bo kdaj sodeloval na otroškem parlamentu. ”Ko sem izvedel, da so izbrali mene, bi skoraj potočil nekaj solz sreče,” se spominja. Letos so učenci razpravljali na temo Mladi in Evropa. Mladi parlamentarci so izoblikovali skupna stališča v štirih delovnih skupinah. V prvi so se pogovarjali o položaju otrok, v drugi o demokraciji in diskriminaciji, v tretji pa o globalizaciji, vojni, miru in revščini. Tomaž, ki sicer prihaja z Raven na Koroškem, je sodeloval v skupini, ki je razpravljala o izobraževanju.
"Razpravljali smo v veliki dvorani državnega zbora v Ljubljani. Nikoli si nisem predstavljal, da je ta dvorana tako velika. Najprej smo razpravljali v skupinah, temu pa je sledila 2-urna parlamentarna razprava,” se spominja Tomaž in nadaljuje: "Vnela seje burna razprava. Včasih je bilo težko priti do besede. Najbolj me moti nivojski pouk v devetletkah. Učenci v nižjih nivojih so preveč izpostavljeni, vrstniki jih pogosto obravnavajo kot slabše,” je prepričan Tomaž, ki se je zavzemal tudi za večje število štipendij. "Veliko otrok prihaja iz družin s
Tomaž Tratnik skupaj z mentorico Gabrijelo Grosar Zupan.
finančnimi težavami in vsem takim bi štipendije morale biti odobrene. Poleg tega je veliko mladih brezposelnih, kljub temu da so svoje znanje in izkušnje pridobivali v tujini. To je zelo žalostno,” meni Tomaž. Žal mu je bilo, da se otroškega parlamenta ni udeležilo več poslancev. Upal je namreč, da bo med odmorom lahko poklepetal s katerim od njih. Tomaževa mentorica Gabrijela Grosar Zupan pravi, da
se je Tomaž v vlogi mladega politika zelo dobro znašel. ”Po eni stani bi bil politik, saj lahko marsikatero stvar izboljšaš in rešiš kakšen problem, po drugi pa ne, ker politiki v službi preživijo praktično ves dan. Poleg tega pa so ves čas izpostavljeni očem javnosti,” razmišlja Tomaž, ki bo septembra začel obiskovati trgovski šoli. Rad bi postal vodja skladišča.
Ana Hartman
Poiskali smo odgovor!
Dušan iz Zbilj sprašuje: Pred 15 leti sem se preselil v Zbilje. Naselje je med tem časom zraslo, tako da so sedaj vse hišne številke pomešane. To nam povzroča težave s pošto, še posebej, kadar se menjajo poštarji. Iz tega razloga predlagam, da ulice v naselju Zbilje dobijo svoja imena.
Odgovor občinske uprave: "Takšne pobude prihajajo tudi od krajanov Pirnič. Pobudo g. Dušana bomo naslovili na KS Zbilje, kot tudi na KS Pirniče, naj sledijo pobudi ljudi in predlagajo rešitve. Ena izmed boljših rešitev je uvedba uličnega sistema.
Dušan iz Zbilj še sprašuje: Zakaj javna služba že nekaj let ne čisti snega v ulicah v Zbiljah?
Ne prezrite: Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna skala. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar (še) nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za župana in občinsko upravo nam lahko pošljete na elektronski naslov: suzana.kovacic@g-glas.si. Potrudili se bomo in poiskali odgovore, ki jih bomo objavljali v Sotočju. Ob tem bo zapisano le vaše ime in kraj bivanja. Naslednja številka izide drugi petek meseca aprila.
Odgovor občinske uprave: "Za izvajanje zimske službe na javnih poteh v KS Zbilje skrbi KS Zbilje. Za pojasnitev konkretnega primera potrebujemo naslov občana.”
Odmevna so(to)čnica
V prejšnji številki Sotočja smo v eni izmed So(to)čnic pohvalili vodstvo goričanske papirnice, ki vsako leto povabi upokojence na prednovoletno srečanje. Vse lepo in prav, so nam sporočili iz podjetja, le da smo si zamislili čisto napačno sliko. Direktor Andraž Stegu upokojence namreč ni seznanil s podatkom, koliko čistega dobička v letu 2003 so ustvarili, ampak jim je povedal, daje "družba po nerevi-diranih podatkih v letu 2004 ustvarila čisti dobiček v višini 926.418 tisoč SIT”. Za netočnost informiranja se opravičujemo, za nove podatke pa zahvaljujemo.	S. Knok
Ali ste vedeli?
-	da sončnica porabi ob sončnem dnevu liter vode na dan.
-	da naj večja ptica na svetu - noj znese tudi največje jajce, veliko je za približno dvajset do petindvajset kokošjih jajc. Je hranljivejše, kuhati pa se mora 40 minut.
-	daje voda, v katerem operemo meso, zelo dobro gnojilo za lončne cvetlice.
-	da je učinkovito sredstvo proti strahu ali če si se česa prestrašil pitje
sladke vode, melisnega ali kamiličnega čaja.	J.J.
Medvode - turistično mesto?
Kolesarske in sprehajalne poti, urejeno Zbiljsko jezero z okolico, je le nekaj predlogov
za razcvet turizma.
Tokrat smo vas spraševali, s čim bi lahko v Medvode privabili več obiskovalcev. Nekateri menite, da bi Medvode lahko že dolgo časa bile mesto, kamor bi zahajali turisti. Po vašem mnenju bi jih lahko privabili z atraktivnejšo ponudbo ter urejenimi sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. Drugi pa menite, da Medvode nimajo nobenih možnosti za razvoj turizma.
Ciril Ložar, Medvode:
"Mislim, da bi bile Medvode lahko veliko bolj zanimive za obiskovalce, kot so sedaj. V turistični pisarni bi morali zaposliti mlade ljudi, ki imajo vedno nove in sveže ideje. Marsikoga bi se dalo privabiti z rekreacijsko ponudbo. Po okoliških hribih bi na primer lahko uredili kolesarske poti.
Zdi se mi, da v sedanji turistični pisarni lahko naredili veliko več za promocijo Medvod.”
Rafael Jerala, Mavčiče: "Mislim, daje v Med-
vodah malo možnosti za turizem. Največji problem je slaba organizacija, nimamo pravih ljudi, ki bi kaj ukrenili glede tega. Včasih je marsikoga privabilo Zbiljsko jezero, sedaj je pa tudi to bolj umazano kot ne.”
Pia Delalut, Reteče: ”V Medvodah je zelo s katerimi bi lahko dobro promovirali to mesto. Težko bi dalo kaj tržiti. Tildi Zbilj-skega jezera ne. Na eni strani vidim stare hiše, I na drugi pa bloke. Nič kaj posebno lepega. Mogoče bi koga lahko privabili s sprehajalnimi potmi, ki bi jih lahko uredili v gozdovih.” Aleš Kus, Medvode:
"Zbiljsko jezero z okolico bi se dalo precej bolj urediti, ker je sedaj precej zanemarjeno. Ponudba bi morala biti veliko bolj atraktivna. V Medvodah se v soboto popoldne konča vsakršno dogajanje. To se mi zdi zelo, zelo narobe. Ravno med vikendi bi se moralo največ dogajati.”
Andrej Čarman, Valburga: "V našem koncu je za obiskovalce zelo dobro poskrbljeno. KS Smlednik ima kar tri turistična društva. Veliko ljudi se ustavi na Starem gradu, ker je Šmarna gora včasih že kar preveč obljudena. Imamo tudi pohodno pot. V zadnjem času zelo lepo skrbijo tudi za Zbiljsko Jezero. Upam, da bomo v prihodnje uspeli privabiti še več obiskovalcev.”
Danilo Kosmačin, Reteče: ”V zadnjem časffl so v tu naredili veliko za turizem, Seveda pa bi lahko še kaj postorili. Slišal sem, da bodo uredili kolesarske in sprehajalne poti. Thdi sam se bom sprehajal po njih. Živim na meji med Medvodami in Škofjo Loko in reči moram, da so mi Medvode nekako bolj prirasle k srcu.”
Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medveška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com
PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, 1 FOTOKOPIRANJE, VSE ZA SOLO 1
Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure
POVABILO!
Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja
Urejeno in čisto okolje je sestavina kakovosti življenja, naš skupni interes in osnova turizma. Temu je namenjena vseslovenska akcija na vsakoletnem spomladanskem urejanju okolja. Letošnje urejanje povezujemo s 100-letnico Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Medvodah ter pripravam na glavno turistično sezono. Dejavnosti bodo potekale 9. aprila 2005, v primeru slabega vremena pa 16. aprila, povezane tudi s svetovnim dnevom voda, kar je za Medvode izrednega pomena, kajti 22. marca je svetovni dan voda, 22. aprila pa svetovni dan zemlje.
Pri čiščenju in urejanju okolja naj bi zavzeto in organizirano sodelovali:
-	profesionalne organizacije, zadolžene za komunalo in naravovarstveno urejanje krajev, cest, vodnih tokov in nabrežij rek in jezera.
-	podjetja in ustanove, ki naj uredijo svoja dvorišča, okolico stavb in ostalih površin.
-	najširši krog ljudi, ki bodo zavestno, prostovoljno in učinkovito uredili svoje bivalno okolje.
Vse prostovoljne dejavnosti bodo organizirala in vodila turistična društva, vzporedno s krajevnimi skupnostmi, Planinsko društvo Medvode, lovske in ribiške družine, kulturna in športna društva. Pomembne so tudi aktivnosti osnovnih šol v Medvodah.
K sodelovanju ste vabljeni vsi občani, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo in se družimo.
Ne vedo, kje se je rodil Jakob Aljaž
Letos mineva 160 let od rojstva Jakoba Aljaža. Njegova rojstna hiša je le eden od
številnih spomenikov v občini.
V občini Medvode je štiristo spomenikov naravne in kulturne dediščine. Med naravnimi omenimo krajinski park Polhograjski Dolomiti, oazo hribovske ekološke raznolikosti v prostoru med Škofjo Loko in Ljubljano, topli vrelec Straža v Pirničah ter obrežja rek in potokov. Sakralno kulturno dediščino predstavljajo številne cerkve, znamenja, kapelice in kar trije gradovi. Čeprav naselja niso več takšna, kol so bila včasih, pa se je po posameznih vaseh, ^Ijub spremembam v bivalni kulturi, ohranilo še veliko dragocene ljudske stavbne dediščine. Tehnično kulturno dediščino predstavljajo stara oprema v goričanski tovarni papirja, mostovi, mlini ter ostanki rudnika svinca in živega srebra Knapovže v dolini Ločnice. Spomeniki novejšega obdobja pa so povezani predvsem z morijami obeh svetovnih vojn na naših tleh.
Za bogato dediščino je treba skrbeti, zato je bila tudi iz tega razloga v občini ustanovljena Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine. Njen predsednik je Lojz Tršan: ”Naša osnovna naloga je, da spremljamo, v kakšnem stanju je dediščina. V preteklih letih je občina v ta namen namenila precejšnja sredstva, med osem in devet milijonov tolarjev na leto. V celoti se je iz tega denarja financiralo dvojezične table za označevanje kulturnih spomenikov, sistematično fotografiranje dediščine, obnova črk na vseh spomenikih prve in druge svetovne vojne ... Občina je tudi sofinancirala obnovo »Kalvarije v Smledniku, kmečke hiše "pri Do-pnčku”, kozolcev v Zbiljah ... Posebej pa je
treba omeniti dokončni odkup rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrhu in obnovo smledniškega starega gradu.”
Letos mineva 160 let od rojstva Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. Že pred dvema letoma so stekli pogovori o prepotrebni obnovi njegove rojstne hiše, vendar se je zataknilo. "Ugotovili smo, da nimamo urejenih lastniških odnosov, saj se je pojavil "izgubljeni” sin od bivše lastnice hiše Cecilije Burgar - Murgel. Namreč, ko seje lastnica odločila, da gre zaradi svoje starosti v Dom starejših občanov, je hišo zapustila nečaku, ki ji je v zameno plačeval oskrbnino v domu. Nečak je hišo ponudil občini v odkup. Prepričani smo bili, daje stavba brez bremena. Ko pa je lastnica umrla, je po 14 letih iz tujine prišel njen sin, ki je zahteval svoj delež. Občina je morala počakati, da se to pravno formalno uredi. Lani smo mu iz občinskega proračuna izplačali pripadajoči nujni delež," pravi Vladimir Bertoncelj, član Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, in pojasnjuje, da bo obnova veliko bolj zahtevna, kot so sprva mislili: "Hiša je bila večkrat dozidana in prenovljena. Za obnovo je potrebno gradbeno dovoljenje in ne le priglasitev del. Arhitekturno hiša ni pod spomeniškim varstvom, je pa zaščitena kot moralni spomenik. Iz Zavoda za spomeniško varstvo smo zato dobili le priporočilo, kako naj hišo obnovimo.” Letos naj bi z zagotovljenimi sredstvi iz občinskega proračuna hišo gradbeno obnovili, naslednje leto, če bo šlo po načrtih, pa naj bi se
lotili sanacije notranje infrastrukture. "Želimo, da bi hišo odprli za širšo javnost in da bomo imeli na razpolago tudi redna sredstva za vzdrževanje. S tem bomo ohranili spoštljiv odnos do znanih Slovencev, kajti žalostno je, da mnogi sploh ne vedo, kje se je Jakob Aljaž rodil,” zaključuje Bertoncelj.
Večina spomenikov v občini je v zasebni lasti, z izjemo smledniške Kalvarije in grobišča talcev v Medvodah. "Vendar to še ne pomeni, da niso dostopni. Znamenja, kapelice, smled-niški Stari grad in spomeniki iz druge svetovne vojne so že postavljeni tako, da so vedno dostopni. Bolj problematične so cerkve, predvsem podružnične, ki so pogosto zaklenjene, predvsem zaradi tega, ker bi bile v primeru, da bi bile stalno odprte, možne kraje dragocene kulturne dediščine. Komisija si bo prizadevala, da bo na vratih cerkva vsaj naslov in telefonska številka oskrbnika, ki bi lahko obiskovalcem razkazal notranjost,” pravi predsednik komisije Lojz Tršan, ki si v prihodnje želi tudi več plodnega sodelovanja in odziva s strani turističnih delavcev v občini.
Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl
Zasvojena s kleklanjem
Marija Plešec je gospa, ki me je prijetno presenetila s svojo prijaznostjo, vedrino in
neizmerno voljo do življenja.
Domačini iz Sore jo poznajo pod imenom Plešceva Mici. 77-letna gospa, ki poleg tega, da je zelo zgovorna ter bistrega in živahnega pogleda, tudi odlično kleklja. To znanje je pri-
nesla s seboj iz rojstnega kraja, Žirov. Že kot sedemletna deklica, ki je bila rojena v družini s 15 otroki, seje tega naučila. Predvsem oče je bil tisti, ki ji je potrpežljivo kazal, kako se kleklja. Iz okrilja domačega ognjišča je odšla še zelo mlada, tako kot veliko drugih otrok v tistem času: "Bila sem pri enem kmetu, kjer so me imeli radi. Tam smo služila tri dekleta, prva je morala hraniti pujse, druga molsti krave, jaz pa sem pazila na otroke. Ko so spali, sem klekljala za gospodarjevo družino. Za to so mi v povračilo kupili kakšno obleko in čevlje,” se spominja gospa Marija. Pravi tudi, da si je leta 1947 s kleklanjem prislužila radio: "Naredila sem velik prt za v Ameriko, zraven pa prtičke za čajanko.”
V Medvode je prišla leta 1949. "Bilo je tako, da smo se morali odločiti: ali gremo delat v tovarne ali pa v brigado. Tu sem imela znance, pa sem prišla sem.” In ostala, saj je v Sori našla tudi svojo ljubezen. Družina, služba v tovarni Goričane in kmetija, na moževi domačiji so imeli nekaj glav živine in zemljo, so ji zapolnili dni in noči. Zato je kleklanje odložila na stran. "Zadnjih deset let spet klekljam. S tem sem postala že kar zasvojena, saj tudi ponoči, kadar ne morem spati, vstanem
in kakšni dve uri klekljam.” Doma ima čez tisoč vzorcev, od nageljnov, motivov živali, snežink, svetih podob do srčkov, ki jih je na-klekljala za Valentinovo in za katere pravi, da sojih kar razgrabili. Zdaj ima že nova naročila za prtičke, saj se bliža cerkveni praznik. Veliko izdelkov podari za rojstne dneve in obletnice. Ljudje to ročno delo znajo ceniti, je prepričana. "Zdaj sem končno začela klekljati prtiček tudi zase, saj ponavadi vse razdam,” dodaja. Imela je nekaj učencev, ki jih je naučila klekljati, to mojstrsko delo je pokazala tudi mladim v Podružničnih šolah v Sori in na Katarini ter na nekaj razstavah v domači občini.	4|
Gospa Marija je članica Kulturno umetniške™ ga društva Sora. Na bolj aktivne dni v društvu jo spominjajo številna priznanja, saj je veliko let prepevala, skupaj s pokojnim možem Francijem, v tamkajšnjem zboru. Dolgčasa ne pozna. Družbo ji delajo sin Drago, hčerka Boža z družino in številni prijatelji. Pred dobrim letom in pol je hudo zbolela, a staji vedrina in volja do življenja povrnili moči. Na rojstne Žiri pa ne pozabi: ”Še vedno vlečem čisto po žirovsko, to mi je ostalo,” se nasmehne.
Suzana P. Kovačič
Pol stoletja gasilstva v Zbiljah
V petek, 25. februarja, so se na jubilejnem petdesetem rednem letnem občnem zboru sešli člani PGD Zbilje. Pridružili so se jim številni gostje in jim čestitali predvsem za dobro in uspešno delo z mladimi. Ob tej priložnosti so podelili priznanja članom za dolgoletno delo v društvu in v operativni enoti ter odlikovanja za naziv specialnosti. Posamezniki in uspešni enoti na državnem tekmovanju sta prejeli občinsko odlikovanje, poveljnik Jože Šiler pa gasilsko odlikovanje 1. stopnje Gasilske zveze Slovenije.
Zbiljsko gasilsko društvo je s pol stoletja delovanja resda med mlajšimi, ne le v Sloveniji, temveč tudi v naši občini, vendar je po številu članov glede na število vseh krajanov, med večjimi. Kar 120 jih je, od tega 50 mladih. Začetki zbiljskega gasilstva segajo v februar leta 1955, zato so na tokratnem jubilejnem letnem občnem zboru osvežili spomin na začetke gasilstva v kraju, še bolj pa ga bodo v mesecu juliju, ko pripravljajo slovesno akademijo. Takrat naj bi predstavili tudi kroniko društva, ki jo pripravlja Stane Zorman. Med drugim bo zapisan tudi podatek, da so imeli prvo leto delovanju kar tri gasilske veselice, da so zbrali dovolj sredstev za nakup motorne brizgalne.
Minulo leto so ocenili za uspešno, tako na področju usposabljanja, predvsem pa so bili zadovoljni z rezultati na tekmovanjih. Na državnem tekmovanju v Celju so namreč pionirke zasedle odlično 4. mesto in mladinke 16. mesto. Odlične rezultate so ponovili tudi na tekmovanju mladine pod okriljem Gasilske zveze Medvode, saj so pionirke, mladinke in mladinci dosegli prvo mesto, pionirji pa tretje. Na članskem tekmovanju so člani A zasedli drugo mesto, člani B ohranili prvo mesto, prvič v zgodovini zbiljskega gasilstva pa so nastopile tudi ženske in zasedle tretje mesto.
V minulem letu so pregledali hidrante, sodelovali pri odstranjevanje podrtega drevja s ceste in pri treh požarih, dežurali zavoljo nevarnosti velikih voda, se udeležili petih vaj in pripravili že tradicionalni dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti je poveljnik Jože Šiler izrazil upanje, da
Predsednik PGD Zbilje Rajko Bobnar in poveljnik Jože Šiler. (Foto: Iztok Pipan)
so s svojim večletnim uspešnim delom dokazali vodstvu GZ Medvode in občini, da so vredni novega avtomobila GV-VI, ki ga potrebujejo tudi zaradi bližine Zbiljskega gaja in Centra za starejše občane.
Na tokratnem jubilejnem občnem zboru so se jim pridružili predstavniki sosednjih gasilskih društev, med drugim tudi sorški gasilci, ki bodo v prihodnjih dneh prav tako imeli jubilejni že stoti občni zbor, predstavniki Gasilske zveze Medvode, Ivančne Gorice in mestne gasilske zveze, svetovalec župana za požarno varnost Leopold Knez in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Podobnik, ki jih je opozoril tudi na aktualne dogodke na področju zavarovanja operativnih gasilcev in na državne razpise, namenjene nakupu gasilske opreme.	S. Knok
Občni zbor DU Medvode
”Ne, ne drži, da imamo upokojenci manj časa, samo počasnejši smo in iste stvari delamo dlje, pa nam zmanjka časa,” je bila duhovita ena članica, med skoraj sto petdesetimi udeleženci letošnjega
občnega zbora članov Upokojenskega društva Medvode.
Nasploh so bili navzoči izjemno dobre volje, bolj mrkih obrazov so bili kvečjemu med govorom Anke Tominšek z Mestne zveze upokojencev Ljubljana, morebiti zaradi dolgega govora, ki se je mešal z vonjem po prigrizku ali pa zaradi resnično zaskrbljujočih podatkov o nenaklonjenosti slovenske politike do upokojencev.
Izletništvo in šport sta dejavnosti, ki sta najbolj popularni. Upokojenci so se lani kar osemkrat odpeljali na celodnevni izlet v Izolo. Tam se nekateri kopajo, drugi pa izkoristijo priložnost za pohajkovanje po bližnji okolici in druženje s prijatelji. Tildi za ostale izlete vedno zmanjkuje prostora na avtobusu. Petkrat so se odpravili po krajih v naši državi, dvakrat pokukali v tujino, na prednovoletnem srečanju ob dobri hrani, glasbi in pijači pa se je veselilo več kot 100 članov.
Na občnem zboru se jih je zbrala desetina. (Foto: S. Knok)
Medveški upokojenci so zelo aktivni na športnem področju, saj se kar šestdeset članov redno ukvarja vsaj z enim izmed športov, ki potekajo pod okriljem upokojenskega društva. Tako so lani kegljači, šahisti, balinarji in strelci posegali po najvišjih uvrstitvah na medobčinskih tekmovanjih, strelke in strelci pa so odšli tudi na regijsko tekmovanje. Strelke so tam dosegle odlično drugo mesto, strelci pa četrto. Kadar se upokojenci odpravijo na pohod in kolesarski izlet, se nikoli ni bati, da bi izlet odpadel zaradi premajhnega interesa, saj vsi prav dobro vedo, da je rekreacija zelo pomembna. Zelo solidarni so medvoški upokojenci do svojih članov, ki živijo v domovih za ostarele. Lani so opravili 27 obiskov. Obiskali so tudi 138 članov, ki sicer živijo doma, pa so bili bo-
disi bolni ali pa so praznovali kakšen častitljiv jubilej. Zanje imajo v društvu vedno pripravljeno, zaradi šibkih finančnih možnosti sicer skromno, vendar uporabno darilo. Konec lanskega leta je Društvo upokojencev Medvode štelo 1113 članov, med njimi je 413 moških in 700 žensk. Društvo se v večji meri preživlja s članarino. Višji prihodki so sicer s strani bifeja, vendar se s prihodki pokrivajo stroški. Nekaj sredstev vsako leto prida še občina, še kakšen tolar pa upokojenci pridobijo preko razpisov. Na tokratnem občnem zboru so se lotili tudi volitev v nadzorni in upravni odbor in v disciplinsko komisijo. Večjih sprememb ni bilo, tajnica ostaja Angelca Mežnaršič, blagajničarka Urška Jenko, predsednik pa še za dve leti ostaja Jože Golob.	N.P.
Optiko moli
OPTIKA IN OČESNA ABULANTA
Medveška cesta 3, 1215 MEDVODE, tel.: 01/36 178 36
V naši novi očesni ambulanti lahko opravite: e pregled vida
•	pregled za kontaktne leče
•	OKULISTIČNI PREGLED ZA ŠOFERJE (A in B kategorije)
AVTO MEDVODE
•	Gotovinski odkup vozil
•	Prepisi vozil
•	Kredit na položniee
•	Lea* ing
Gorenjska c. 12, Medvode
tel./fax: 01/36 11 601 www.avtomedvode.com gsm: 04 1 330 578	0RSKY, j.0.0., lUlneijno mi. 2'>. Skolje Lik*
TBGOVINA TRAMA
(nasproti BC Medvode)
JENKO MABIJA, s.p.
Kržisnikova ulica 10. Medvode
SE PRIPOROČAM!
Z domišljijskimi podobami prek meja resničnosti
Ilustratorka Jožica Rade iz Vaš - barvito duhovito v Mačjih receptih z mišjo prilogo, poetično v Sledeh, igrivo v otroških revijah, ”hudo” resno v plakatih in brošurah ...
Zfatarstvo ‘Trtnik^
Medvode
DELOVNI ČAS:	Seškova c. 9
PON.-PET.: 9.-18. ure 1215 Medvode, SOBOTA 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694
• PESTRA IZBIRA NAKITA
•	POPRAVILO NAKITA
# OBLIKOVANJE IN IZDELAVA NAKITA PO VAŠI ŽELJI
•	35 LET TRADICIJE • UGODNE CENE
ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM!
Prvi studio, urejen po načetih FENG-SNUI, kar pomeni boljše počutje za stranko in večjo učinkovitost postopkov MEDICINSKO ESTETSKI CENTER
STUDILmst
MARIJA ZAPLOTNIK, s.p., BLEIWEISOVA 6, 4000 KRANJ, tel.: 04 20 26 794
• lasersko odstranjevanje dlak
• permanentni make-up
• alternativne oblike delovanja na telo: masaža s tibetansko soljo
•	najsodobnejši kozmetični postopki
oblikovanja telesa pri hujšanju in odpravi celulita: endodermna terapija
•	nega obraza s preparati Dermalogica
• manikura
Nagrada tega meseca za bralce Sotočja (podarja Studio MA)
-30% popusta
za sončenje v solariju
”Z Irmo sva bili sodelavki na OŠ Pirniče, kjer sem dve leti poučevala likovni pouk, tako da je približno poznala moje delo. Pokazala sem ji nekaj svojih del in skupaj sva izbrali najprimernejši stil za ilustracije v knjigi. Skuša biti mehak, poetičen, taka kot se mi namreč zdi narava, saj, kot je dejala že Irma, je bil njen cilj v črticah prikazati, da so lovci lahko prijazni, prisrčni in topli,” je povedala ilustratorka Jožica Rade na predstavitvi knjige Irme Jančar z naslovom Sledi, ki je bila sredi februarja v medvoški knjižnici. Na vprašanje, katera izmed črtic ji je bila najbolj blizu in ji jo je bilo najlažje ilustrirati, ni našla enovitega odgovora, saj je bila zanjo prav vsaka nekaj posebnega in pri vsaki se je potrudila, da bi ilustracijo spojila z zgodbo. Njuno tokratno sodelovanje pa naj ne bi ostalo osamljeni primer, saj pri Irmi že nastajajo nove črtice, ki naj bi jih Jožica ilustrirala in celo obratno - pri Jožici so že nastale ilustracije, okrog katerih naj bi zgodbo, verjetno pravljično, napletla Irma. ”Imam nekaj ilustracij, ki so nastale iz mene in še nimajo zgodbe. Medtem ko rišem, je v moji glavi nekaj preprostih stavkov in želela bi, da jih Irma razširi v zgodbo. Mislim, da bi nama skupaj morda uspelo.”
Sama ima sicer izkušnje tudi s pisano besedo, saj je leta 2002 pri založbi Didakta izšel njen prvenec Mačji recepti z mišjo prilogo. "Napisala sem nekaj malega teksta in ga ilustrirala. Knjižica je namenjena predvsem kot darilo prijateljem in tistim, ki jih imamo radi. Nastala je kot zahvala skupini učenk z OŠ Pirniče, s katerimi sem pripravila muzikal Mačja šola. Navdušile so me s svojimi pevskimi in igralskimi talenti. Tako sem dobila navdih.” V knjižici nam mačke in miši zaupajo 13 receptov in 11 prilog za trdno prijateljstvo in iskreno ljubezen. Čeprav so recepti nerealni in prisrčno neumni, nas vendarle spravijo v dobro voljo in narišejo nasmeh na ustnice. Za pokušino, recept za prisrčen nasmeh se glasi: "Speci deset piškotov v obliki srca. Tri lahko pohrustaš, ostalih sedem pa razporedi v usta tako, da se ti usta razpotegnejo v prisrčen nasmeh. Uporabi po potrebi.” Svoje ilustracije je prispevala tudi za otroški reviji Polžek in Trobentica, oblikovala in ilustrirala je nekaj plakatov in brošur za Generalno policijsko upravo in nevladno organizacijo Ključ. Prav v teh dneh je pri založbi Didakta izšla knjižica, v kateri so med drugim tudi njene ilustracije, z naslovom Moji mamici - pesmi o mamah znanih slovenskih pesnikov. Trenutno pa piše tekst in ilustrira še dve knjižici. Ena bo darilna in hudomušna, druga pa slikanica z ekološko tematiko.
Jožica Rade
Pravi, da se doslej, razen na skupinskih razstavah, širši javnosti še ni predstavila s čisto lastnim likovnim izrazom, ki se bistveno sicer ne razlikuje od predstavljenega, le tehnika je nekoliko drugačna. V delih se v secesijskem stilu prepletajo realistične in domišljijske podobe, ki nas skušajo popeljati prek meja resničnega. "Svojega stila še ne znanji) prodati,” pravi smeje. "Kup ilustracij še čaka na založnika, ki bi si jih upal objaviti. Nekateri menijo, da je za otroke stil preveč abstrakten, sama pa v otroke in njihovo sposobnost dojemanja, glede na izkušnje z njimi, sploh ne dvomim.” Prav zato, ker jo veseli raznolikost umetniškega izražanja in tudi delo z otroki se je odločila in končala študij likovne pedagogike na pedagoški fakulteti. "Zanima me predvsem otroška risba in izražanje. Otroci delajo po svoje, eksperimentirajo, ne poznajo omejitev, v njihovem svetu je vse mogoče in to mi je všeč. Z ustvarjanjem se sproščajo, razvijajo in zdravijo ... Dokler jih na žalost ne pokvarimo in ne vsilimo svojega pogleda na svet.”
Tekst in foto: Silvana Knok
Rešitve ugank iz dana.ši\jcga Sotočja:
1.	Domovino
2.	Ob-i-čaj
3.	Kokoš
4.	Kladivo drži z obema rokama
5.	Premikalnica: Prcški center
6.	Tiskarska napaka: Kril
Portret
Navdušili so jo Bobri
Marjeta Žebovec iz Smlednika seje že od nekdaj navduševala nad pisateljem Janezom Jalnom, zato seje popolnoma posvetila raziskovanju njegovega življenja in del. Ob vsem tem Marjeta skrbi še za osem otrok.
Marjeta Žebovec z najmlajšo hčerko Ano, ki ima še tri sestre in štiri brate.
Smlednik - Marjeta Žebovec iz Smlednika je pred dobrimi tremi leti začutila, da bi bilo treba Janeza Jalna Slovencem botj podrobno predstaviti. Danes se lahko pohvali z njegovim življenjepisom, ki ga je naslovila Janez Jalen - pisatelj in duhovnik za vse Slovence, poskrbela je tudi za ponoven natis njegovih kratkih pripovedi z naslovom Previsi ter povesti Razpotja in Sončne sence. Lotila sc je celo snemanja dokumentarnega filma.
Marjetino zanimanje za Jalna izhaja še iz najstniških let, ko je na domači knjižni polici na-^la Jalnove Bobre. Ti sojo tako zelo pritegnili, da si je v knjižnici sposodila vse njegove knjige, kar jih je bilo takrat možno dobiti. Marjeta, ki je po izobrazbi profesorica slovenščine in diplomirana etnologinja, pravi, da je čisto vsa njegova dela z navdušenjem prebirala znova in znova. "Jalen me je tako prevzel, da sem si vedno želela kaj več izvedeti o njem. V svoji diplomski nalogi na slavistiki sem se lotila raziskovanja njegove kratke pripovedne proze,” se spominja Marjeta, ki je se je konec leta 2001 odločila, da bo Jalnovo življenje in njegova dela vzela pod drobnogled. "Njegova besedila so na prvi pogled preprosta, a zelo globoka. Nikakor tu ne gre za plehkost,” pravi Marjeta, ki je prepričana, da mladi še vedno radi vzamejo v roke Jalna in da bo tako še nekaj časa tudi ostalo. "Čeprav njegove knjige niso več v obveznem branju, Jalen še vedno živi med ljudstvom. Trdim celo, da je Jalen najbolj bran slovenski pisatelj. Po drugi strani pa literarna ^godovina nanj še vedno gleda nekako zviška. iPriznavajo mu status dobrega mladinskega pisatelja, čeprav sodi v vrh slovenske literature,” trdi Marjeta. Med drugim si želi tudi, da bi posneli film Bobri.
Pri njenem projektu ji je veliko pomagal lastnik njegove zapuščine, pisateljev pranečak Jani Mulej iz Rodin, ki je izrazil željo in pripravljenost, da pisatelja prikažeta objektivno, brez olepševanja ali zamolčevanja njegovih napak. "Čeprav sem pisateljevo življenjsko pot v obrisih že poznala, sem jo morala sestaviti po koščkih. Kar dolgo sta nastajala pisateljev življenjepis in knjiga njegovih pripovedi. Potem pa še dve manj znani povesti: Sončne sence in Razpotja. Zelo veliko mi pomeni, ko mi ljudje, ki so Jalna poznali, povedo, da so med branjem življenjepisa podoživljali trenutke, ki so jih preživeli skupaj z njim. Najzahtevnejši del projekta pa je bil zame vsekakor dokumentarni film. Predstavljal mi je velik izziv,” razlaga Marjeta, ki se poleg raziskovanja ukvarja še z lektoriranjem, prevajanjem in urejanjem.
Marjeta seje pred leti znašla tudi v vlogi učiteljice slovenščine v osnovni šoli. "Ker sem takrat imela že štiri otroke, sva se z možem odločila, da je bolje, če si poiščem drugačno zaposlitev. Kot lektorica in redaktorica sem bila zaposlena tudi na Delu in Financah,” se spo-
minja Marjeta, ki je občasno delala tudi kot prevajalka, saj seje učila pet tujih jezikov. Med študijem je razmišljala, da bi vzporedno začela študirati še kakšen tuj jezik, vendar je to misel opustila, saj sta se z možem takrat želela čim prej poročiti. Trenutno je povsem zaposlena s pripravljanjem zelo obsežnega dela o slovenskih književnikih, izšlo bo v treh knjigah, zajetih pa bo okrog tristo književnikov. Ob tej knjigi Marjeta bolje spoznava sodobno slovensko književnost. "Že od nekdaj rada berem, le v zadnjih letih mi je zaradi vsega dela in vzgajanja osmih otrok primanjkovalo časa. Kar se proze tiče, v roke zelo rada vzamem kakšno bolj optimistično delo, v poeziji me pa najbolj pritegne pisanje, ki je odsev avtorjevega razmišljanja.”
Žebovčevi imajo srečo, da njihova mama dela doma. ”Za družino je to veliko bolje. Moje delo zahteva popolno koncentracijo, zbran pa si lahko le nekaj ur. Med premori si
tako lahko vedno vzamem čas za otroke,” pravi Marjeta, ki ima štiri hčere in štiri sinove. "Povedati moram, da me niso pri delu nikoli ovirali, pa tudi starejši otroci so velikokrat pazili mlajše. Pohvaliti jih moram tudi, da mi v hiši marsikaj postorijo. Otroke imava oba z možem zelo rada. Pari, ki se ne odločajo za otroke, sploh ne vedo, kaj vse zamujajo,” je prepričana Marjeta. Dve hčerki sta po mamici podedovali ljubezen do branja. "Drugi pa niso knjižni molji.”
Marjeta največ knjig proda na literarnih večerih. Žal pa Slovenci knjig ne kupujemo pogosto. "Samo večja naklada bi jih lahko pocenila," se zaveda Marjeta, ki ima do sedaj povrnjenih približno 80 odstotkov stroškov celotnega projekta. Marjeta se tudi v prihodnje želi ukvarjati z Jalnom.
Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
Ljubiteljski zbiralec Zvonko Žagar
V rokah moraš imeti dokaze
Če o zapisanem dvomi, pač preveri ... Če ga zanima več, pa brska še naprej.



Prav vsak podatek, ki mu vsaj malo "štrli” iz konteksta, še posebej če gre za opis preteklosti ali njemu ljube teme, bo preveril v leksikonu, kakšni stari knjigi, v že pred časom izrezanem časopisnem članku, na zemljevidu ... "Če obstaja še tako majhen dvom, rad razčistim. Če hočeš neki podatek dokazati kot zgodovinsko dejstvo, moraš imeti nekaj v rokah, nekaj zapisanega, nekaj z datumom, podpisom ali pečatom,” pravi Zvonko Žagar. Kdo bi rekel, daje pač Nejeverni Tomaž, spet drugi bi dejal, daje zgolj dlakocepski, tretji bi zamahnil z roko in rekel, da ima pač časa na pretek. To slednje bo res držalo, saj je že četrt stoletja upokojenec, že sedemnajst let je, kar mu je umrla žena ii^|) zato prizna, da je postal malo bolj samotarski. Čeprav ima hčere v bližini in so vedno na uslugo, rad še vedno sam poskrbi zase. Spet drugi pa bodo priznali, da je prav, da so med nami tudi taki, ki so jim dejstva sveta. Preveri, ali zapisani podatek drži ali pa ga zgolj zanima še kaj več, kot je pisec hotel ali znal napisati. Pokara me, da tudi v Sotočju kakšen zapis iz pob pretekle zgodovine ne drži povsem. Najbrž je po očetu podedoval to doslednost pri opremljanju fotografij, razglednic in časopisnih odrezkov z datumi in opombami, ki mu vedno znova odpirajo še nove zgodbe. Enajst fotografij Medvod in okolice, tam iz začetka prejšnjega stoletja, je že pred časom dal zgolj v "preslikavo” županu, zato upa, da jih bo po koristni uporabi dobil nazaj. ”Ne, z županom pa nismo v sorodu, vsaj da bi jaz vedel, ne. Moj oče je iz Bazovice, moja mama pa iz rodbine pesnika Jenka.”
Zvonko Žagar - s povečevalom nad stare zemljevide.
Rodil se je februarja leta 1921 v Vašah. Tako, kot poltretje leto starejši brat Vinko, s kateriimi še danes rada vržeta karte. Po letu dni se je družina preselila v Bohinj, saj je oče delal na železnici. Sledila je šola in najmanj ducat različnih služb. Sedem let, do leta 1946, je pri železnici opravljal različna dela, od popravila signalizacije do telefonije na železniških postajah. Med drugim je v najbolj hudih vojnih letih popravljal železniško signalizacijo v Beljaku in okolici. "Kadar je bilo potrebno, smo reševali železnico po bombardiranju. Takole trikrat na teden. Se mi zdi, daje bilo to najbolj bombardirano mesto.” Ko se je še pred koncem vojne vrnil domov, je dobil delo v Kranju kot signalni delavec na progi do Lesc.
"Tole knjigo sem nekoč potegnil iz ognja,” pokaže na knjigo nemškega pesnika NVielanda iz osemnajstega stoletja, ki je bila očitno last Emine Kosler, saj seje podpisala na njej. Poročila se je v družino slovitega Petra Koslerja, avtorja Prvega zemljevida slovenskih dežel in ustanovitelja Pivovarne Union. "Očitno je bil to del zapuščine iz njihove bogate knjižnice v Ljubljani. Ko so Ljubljano zavzeli Nemci, so jo očitno izropali in del tega se je znašlo tudi na železniški postaji na Jesenicah. Po vojni pa je bilo nezaželeno vse, kar je bilo nemško. Iz ognja sem rešil kakšnih trideset knjig, jih skril
in jih postopno prinesel domov v Vaše, kamor so se starši vrnili po dvajsetih letih.”
Iz Kranja so ga premestili v signalno delavnico v Šiško in pod njegovim budnim očesom sta bili gorenjska proga in proga proti Kamniku. Potem pa je moral za dve leti k vojakom. Najprej za dobro leto v Makedonijo na mejo z Grčijo, kjer je divjala revolucija, potem pa še v Niš. Teden dni pred vojsko seje poročil, saj je bila Vida, prva od treh otrok, že na poti. Ženo Slavko je spoznal na srečanju tekstilcev v med-voškem Partizanu. ”Ooo, o Partizanu bi se pa tudi dalo marsikaj povedati,” pravi in z očmi že išče pravo škatlo, kjer ima prav gotovo spravljeno kaj takega, kar bi potrdilo njegove besede.
Po vrnitvi domov se je zaposlil v goričanski Celulozi, najprej na izžemalnem stroju, potem pa 30 let na delavnem mestu dežurnega električarja. ”Ko sem se leta 1980 upokojil, so mene in Gabrovega Jaka prosili, če bi hotela prevzeti tovarniški "arhiv”, ki je bil zmetan na Ikupu v sindikalni dvorani. Ker je bilo na raz-™ olago le malo prostora, sva uredila le najbolj pomembne dokumente, neuporabno gradivo sva zmetala stran, res dragocene, sto in več let
stare dokumente pa sva shranila v posebnih škatlah. Med drugim je bil tudi načrt za parni stroj iz leta 1880 in načrt nemške osnovne šole, kjer je pouk poučeval tudi Finžgar."
Pravi, da so bila najlepša leta tista, ko so otroci "gor” rasli in je delal z ljudmi, s katerimi se je rad družil tudi izven delavnega časa. "Odhod v "penzijo” smo proslavili na eni izmed kmetij odprtih vrat. Na tejle fotografiji so sodelavci, med drugim Veber z Ladje, dolgoletni kulturnik, Plešec iz Sore, predsednik kulturnega društva, pa Šušteršič, zaslužni sorški gasilec ...”
Zanima ga veliko stvari. O rodnih Vašah vam bo znal povedati skorajda vse tam nazaj do leta 1820. Njegova priljubljena tema je tudi gospodarski razvoj Medvod. "Med drugim me je zanimala tudi povezava s Fidelisom Terpincem, velepodjetnikom in preprodajalcem, ki je bil dejaven sredi 19. stoletja. Zmotno je prepričanje, da je kaj velikega gradil, bil pa je velik "kšeftar”. Iskal je surovine za oljarno in tovarno firneža in barv na Fužinah pri Vevčah in tako prišel tudi do Medvod. Mavelščica s pritoki se mu je zdela kot nalašč, da kmetje postavijo mline za mletje lanenega semena, ki
jim ga je sam dostavljal. Robo je imel včasih prodano, še preden je bila narejena. Kot piše Koblar v svoji zgodovini sorške fare, je bilo mlinov kar 32. Sam sem na Terpinca naletel, ko sem preverjal zgodovina papirnega mlina v Goričanah oziroma na Ladji 17, kjer so ročno izdelovali papir, najverjetneje do leta 1880.
Veliko bi se dalo še povedati o vsem skupaj.
Želim si le, da bi odgovorni za medvoško zgodovino vedeli, kaj imam shranjeno in kaj sem na podlagi dejstev ugotovil. Naj mi pošljejo nekoga, da bo vse popisal in zapisal. Ne, pisati se mi pa res ne da več.”
Nanj se mnogokrat obračajo ljubiteljski zgodovinopisci, novinarji ali pa zgolj krajani, ki jih zanima kakšen podatek, ki bi jim pomagal priti resnici do dna ... "Zanima jih na primer tudi poreklo parcele, ki so jo kupili. Najprej jih običajno pošljem v arhiv, pa na zemljiško knjigo, pa na "farovž” ali škofijo.” Sam sicer nerad podaja kljuko na teh ustanovah, v naravi pa se rad prepriča, če so na primer še vidne kakšne sledi mostu, poti, hiše ali mlina, "na-malanega” na kakšnem starem zemljevidu.
Silvana Knok
Zavetišče za zapuščene živali
Občina Medvode je pred dobrim mesecem dni končno rešila problem, kam z zapuščenimi in najdenimi živalmi. Občina svojega lastnega zavetišča nima, stroški zanj bi bili tudi sicer previsoki, v naši občini najdenih živali pa v ljubljanskem zavetišču Gmajnica niso hoteli sprejemati, če so imeli svojih preveč. Zato je občina sklenila pogodbo z zasebnikom Brankom Pircem z ranča Perun v Lipcah na Blejski Dobravi, ki ima poleg zavetišča za zapuščene živali za večino gorenjskih občin tudi pasji hotel, šolanje in dresuro psov in jahalno šolo. Zavetišče z 26 boksi za "najdenčke” ustreza vsem
pogojem pravilnika. Po 27. členu Zakona o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča za zapuščene živali lokalna zadeva javnega pomena, torej v pristojnosti občine. V naši občini preko leta najdejo okrog 40 zapuščenih ali izgubljenih živali. Po pravilniku mora lastnik zavetišča zagotoviti namestitev živali v zavetišču v roku 24 ur od sprejetega obvestila, oziroma v roku štirih ur, če je žival poškodovana. Za praviloma deset dni jo mora namestiti v poseben prostor in poskrbeti, da ji odstranijo morebitne notranje in zunanje zajedavce in jo preventivno cepiti proti kužnim boleznim. Medvode so že sicer
območje, kije ogroženo s steklino. Po obdobju tridesetih dni v zavetišču, če seveda ne najdejo lastnika, lahko lastnik zavetišča to žival odda ali tudi usmrti, če ni nobenih realnih zgledov za oddajo, kar pa po dosedanjih izkušnjah menda ni pogosto. V primeru, da lastnik živali ni znan, mora stroške tridesetdnevne nege in oskrbe kriti občina, v kateri so žival našli.
V izogib zlorabe, kajti vse sosednje občine še nimajo urejenega tega področja, lahko prijavo zapuščene živali na številko 041/666 187 (zavetišče Perun) opravi le občan Medvod.
S.	Knok
URARSTVO
GROBELNIK
ŠENTVID, PRUŠNIKOVA 77
Telefon: 01/51 22 454
Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure
MEDVODE, Pritličje blagovnega centra
POTUJOČA PRODAJALNA
Začetki so bili veliko težji, kot smo pričakovali, na srečo pa smo imeli take prijatelje, da nismo potrebovali sovražnikov in zaradi takšne pomoči branžnih podjetij smo prodajo uredili po vseh predpisih.
Sedaj pokrivamo del Slovenije, prodajo pa bi radi razširili na vso Slovenijo.
Izlivamo vas, da se nam pridružite na obmoejih:
- Notranjske, Istre, slovenskega Primorja, celotne Gorenjske, celjske kotline, Koroške; Hlebček d.o.o.. Koroški hlebček d.o.o., Brumat d.o.o., Ledona d.o.o.
Kontakt:
Pekarna Blatnik, d.o.o.
Podgorica 25 1312 Videm-Dobrepolje tel: 01/7807-847(ga. Suzana) fax: 01/7807-836 e-pošta: pekarna.blatnik@s5.net
Šport in rekreacija
Julij Novljan, predsednik ŠD Partizan Medvode
Predsednik z najdaljšim stažem
Julij Novljan, kije pred kratkim praznoval že osemdeseti rojstni dan, je predsednik Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo oziroma Partizana Medvode že vrsto let. Lažje je povedati, da ni bil predsednik društva najverjetneje le šest let konec sedemdesetih, ko je bil službeno odstoten, na delu v Švici kot direktor prodajne organizacije kranjske ISKRE. Kar 44 let je bil zaposlen v tem podjetju, na različnih delovnih mestih, upokojil pa se je pred petnajstimi leti na delovnem mestu direktorja izvoznega sektorja. Vmes pa je ves čas krmaril medvo-škega športnega velikana.
Dejansko je bil že leta 1946 pobudnik za ustanovitev Fiskulturnega društva Medvode, ki naj bi nadaljeval bogato in uspešno delo predvojnega Sokola, katerega dejavni član je bil tudi on sam. Nadaljeval je delo očeta, ki je bil med ustanovnimi člani te predvojne organizacije. Zaradi pomanjkanja vodnikov je poleg predsednikovanja dolga leta tudi vodil članske vrste moških in ženskih oddelkov, opravil vodniški izpit in pomagal pri vzgoji svojih naslednikov. Organiziral je takrat zelo priljubljene in številne telovadne nastope in akademije, na katerih se je zbralo po več sto mladih.
Leta 1966 je bil izvoljen za podpredsednika, štiri leta kasneje pa tudi za predsednika Partizana Slovenija. Za svoje delo je prejel številna priznanja takratne občine Ljubljana Šiška, Partizana Slovenije in Jugoslavije ter državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem.
Pravi, daje ves čas živel športno življenje, čeprav po vrhunskih rezultatih ni nikoli posegal. Precej je telovadil, tekal, tekmoval na krosih, kolesaril in smučal, danes, po infarktu lansko leto, pa poleg vsakodnevnega sprehoda pride v poštev še pohodništvo po Polhograjcih. Svojih osem križev skratka (še vedno) ne kaže.	S. Knok
Visok jubilej telesne vzgoje in športa v Medvodah
Ko je skozi naš kraj leta 1870 stekla železnica in se je začela razvijati industrija, so postali ljudje bolj razgledani in zahtevni. Med drugim so začeli ustanavljati razna društva, tudi telovadno. Prva telovadna organizacija so bili "ORLI”, ki pa niso bili številni in so kmalu prenehali z delovanjem. Po prvi svetovni vojni se je v naši kotlini porajal "SOKOL”, ki je v kratkem doživel velik razmah in v marsičem vplival na razvoj Medvod do druge svetovne vojne. Članstvo je nenehno raslo in kmalu so ugotovili, da brez dvorane ni mogoče računati na večji razmah. Z najetimi krediti in predvsem s prostovoljnim delom so kupili zemljišče in začeli graditi svoj dom in ga tudi zgradili. Ker pa niso mogli odplačevati kreditov, so ga morali kmalu prodati državi. Namesto sokolskega doma smo dobili zdravstveni dom z javnim kopališčem. Sokol je moral zaradi tega svojo dejavnost opravljati po privatnih dvoriščih in prostorih, kot je salon v gostilni Jesih, kar je zelo omejevalo telovadno, športno in kulturno dejavnost v društvu. Želja po svojem domu je tlela naprej in leta 1933 so jo tudi uresničili. Zgradili so tudi strelišče v stanu (danes Zbiljsko jezero) in smučarsko skakalnico v Žlebeh.
Redno so prirejali telovadne nastope poleti in akademije pozimi. V dvorani so organizirali dramske igre, silvestrovanja, miklavževanja in pustne prireditve, ki so bile med Medvoščani zelo priljubljene. Redno so organizirali pohode na okoliške Polhograjske Dolomite. Medveški Sokoli so se udeleževali telovadnih nastopov po raznih sokolskih društvih po Sloveniji, posamezni člani pa tudi vsesokolskih zletov v Pragi in "Junaka” v Sofiji. Redno so prirejali tudi strelska in smučarska tekmovanja na Čere-nu in Žlebeh, ki so postale pravo smučarsko središče.
Telovadne organizacije so imele v stari Jugoslaviji tudi politično obeležje, ki so ga kaza-
le v medsebojnem strankarskem boju, kar je nedvomno vplivalo tudi na tako številno članstvo. Vzgoja je bila "patriotska”, kar seje pokazalo pri osvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno. Zato ni naključje, da so bili ravno člani telovadnih organizacij med prvimi organizatorji partizanskega gibanja v naši kotlini. Delo v društvih so zamenjali za osvobajanje domovine izpod fašističnega jarma. Žal premnogi tudi s svojimi življenji. Vojna je v našem telovadnem gibanju napravila svoje. Italijanske horde so nam izropale dobro opremljeno telovadnico, Nemci sojo pozneje spremenili v nekakšno utrdbo, vso obdano s strelnimi jarki in bodečo žico. Zamrla je tudi vsa telesni^ kulturna dejavnost. Zaradi zahtev in potreb mladine smo se po vojni lotili obnove doma in okolice. Februarja 1946 pa so že ustanovili fi-skulturno društvo. Začetek je bil težak, večina izkušenih predvojnih vodnikov in vodstvenih kadrov je namreč padla v partizanih ali pomrla v taboriščih. Ob otvoritvi je imelo društvo 90 članov, priliv pa je bil zaradi privlačnega programa zelo velik. Društvo je gojilo predvsem telovadbo, atletiko, pohodništvo, smučanje ter kulturne prireditve, kasneje pa še odbojko, rokomet, košarko in tenis. Na Zbiljskem jezeru smo imeli pristan s kanuji, kjer je bilo v poletjih zelo živahno. V glavnem smo vse te objekte gradili s prostovoljnim delom ob pomoči medvoških podjetij in občine.
Zaradi preštevilnega članstva so planinci, nogometaši in kulturniki ustanovili svoja društva.
Leta 1952 je prišlo do reorganizacije Fiskul-turne zveze, ustanovili smo telesno vzgojno društvo Partizan in pomagali ustanoviti dru-. štva v Pirničah, Sori in Smledniku. Zaradi po$P manjkanja vodnikov smo organizirali šolanje teh kadrov, tako da smo bili uspešni pri strokovnem delu. Poudariti moram, da je vse delo slonelo na prostovoljnem delu. Prirejali smo nepozabne telovadne nastope in akademije,
Zadnja uprava Sokola pred drugo svetovno vojno.
Telovadni nastop leta 1948.	Gradnja igrišča v jami.
dB^cjer se jih je zbralo več sto. Pri tem so uživali tudi starši in ostali, saj so se lahko prepričali, da so njihovi otroci v dobrih rokah. Udeleževali smo se telovadnih nastopov in tekmovanj po Sloveniji in Jugoslaviji. Uspehe so dosegali atleti, posebej pa košarkarji, ki so celo igrali v prvi slovenski ligi. Bili smo med najboljšimi in najboljše vaško društvo v Sloveniji. O vsem tem pričajo tudi pokali in priznanja, ki poleg lepega društvenega prapora krasijo naše vitrine.
Med članstvom je vladalo prisrčno prijateljstvo, saj nismo imeli nesporazumov. Dobrodošel je bil vsak, ne glede na nazorsko prepričanje, sicer društvo ne bi doseglo takih uspehov.
Za Medvoščane smo redno prirejali silvestrovanja in pustovanja, ki so bila med prebivalci zelo priljubljena, in vsakoletno taborjenje, ki
so našemu članstvu omogočila poceni in prijetno letovanje. Mnogi otroci so se naučili plavati, poleg tega pa tudi življenja v večji skupnosti.
Skozi šolo Partizana, ki je bilo po vojni edino zbirališče mladih, je šlo na stotine Medvoš-čanov in še danes vsi menijo, da so bili to lepi časi.
Partizan je tudi edino društvo, ki nepretrgoma deluje vse od druge svetovne vojne. V šestdesetih letih so se začele razmere spreminjati. Prišla je televizija, mladini pa so bile ponujene še druge možnosti. V igrah z žogo ni bilo več mogoče tekmovati na prostem, temveč samo v dvoranah. Nekaj časa smo še vztrajali z gostovanji po obstoječih dvoranah, vendar čisto nekaj drugega je igrati pred domačim občinstvom. Upanje je naraslo z začet-
kom gradnje dvorane konec osemdesetih let, razočaranje pa je bilo toliko večje, ko je zadeva propadla. Za naše društvo je nastala še dodatna škoda, saj smo zgubili urejen atletski štadion in dobili neurejeno okolico. Najhuje pa je, da so tožbeni stroški, ki so posledica neplačanih stroški propadajoče dvorane, dosegli milijonske zneske, ki pa jih društvo ne zmore plačevati. Če se te zadeve ne uredijo, bodo ogrozile dejavnost in delovanje društva.
Kljub zgoraj navedenim težavam skozi celo leto pri nas vadi in se ukvarja z rekreacijo in ostalimi športi, kot so alpsko smučanje, atletika, tenis in košarka, okoli 400 članov društva in to tudi v telovadnici, kije stara skoraj 70 let, vendar zgledno vzdrževana.
JulU NovUan, predsednik ŠD Partizan
Članska košarkarska ekipa 2004/2005.
Voziček zmore tudi klance v Zlebeh
Dejan Bukovec iz Žlebov pri Medvodah, ki je s pomočjo donatorjev prišel do novega
invalidskega vozička, se že vozi z njim.
Dejan z novim vozičkom v krogu družine in darovalcev.
"Prišel je zame res velik trenutek, saj sem lahko šel z očijem po električni voziček. Doma sem mamici, sestrici in sorodnikom takoj pokazal, kako se vozi z njim. Zelo sem vesel, saj se lahko vozim čisto sam, le na strmini mi pomaga oči. Zelo rad tudi prestavljam v višje prestave: kar pet jih je. Najraje dam v tretjo in kar zdrvim po klancu navzgor, mamica pa pravi: joj, Dejan, pojdi vendar bolj počasi (hi, hi, hi). Peljem sem se tudi že zvečer in zelo užival s prižganimi lučmi. Voziček je res enkraten in mi je v veliko veselje. Zato bi se rad zahvalil vsem donatorjem in vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali. Vedno za akcijo (na vozičku) vaš Dejan.”
Tako hudomušno prijazno zahvalo je Humanitarnemu zavodu Vid zapisal Dejan Bukovec iz Žlebov pri Medvodah, ki so mu pomagali pri doplačilu električnega invalidskega vozička.
S prošnjo so se Dejanovi starši nanje obrnili preteklo pomlad. Njihov zdaj skoraj desetletni fant seje namreč mnogo prezgodaj rodil, zato ima cerebralno paralizo in je že vse življenje popolnoma odvisen od pomoči drugih. Dokler je bil še manjši, so ga naokrog vozili starši, sestra in drugi sorodniki, na katere je zelo navezan. Ampak rado^ vedni in vztrajni fant bi toliko stvari rad počel sam! Ravno zato, da bi bil kar se le da samostojen, potrebuje udoben električni voziček s posebno močnim motorjem, ki zmore vse tiste strme klance okoli hiše v Žlebeh. Starši bi zanj morali doplačati skoraj milijon tolarjev, kar je bil za družino, ki mora zaradi invalidnega otroka popolnoma preurediti vso hišo, prevelik strošek. TUdi zato, ker je v družini zaposlena le mama. Oče je namreč ostal doma, da lahko Dejana vozi v šolo, na rehabilitacijo in ga neguje. Na prošnjo Bukovčevih so se hitro odzvali številni donatorji, kar 49 jih je bilo, odločilno donacijo pa je prispeval Viktor Bizant, lastnik in direktor podjetja Elektro-montaža Bizant, d.o.o., iz domače vasi. Zbrali so 1,1 milijona tolarjev.
Dejan se novega vozička zelo veseli. Starši pravijo, da mu niti hud mraz ne prepreči, da se ne bi ure in ure dolgo vozil naokrog po vasi. Kako tudi ne, ko pa je končno vsaj v nečem lahko samostojen.	Danica Zavrl Žlebir
rast.
Garažna dvižna vrata	NOVOST!!!	Industrijska vrata
izdelana po meri. Vrata v vratih skoraj brez spodnjega praga. ■ dodatna varovanja proti poškodbam
UftlVaatoK
/MFsyšiems
DVIŽNA VRATA
ROČNO ALI DALJINSKO ODPIRANJE
o
S
o
MKL systems, proizvodnja, storitve in trgovina, d.o.o.
Mlakarjeva ul. 107,
Šenčur (nova ind. cona),
www.mkl-syslems.si
tel.: 04/251 69 69
fax: 04/251 69 68
gsm: 041/522 101, 041/642 552
KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE
•	krmila in krmne komponente za domače živali
•	sredstva za varstvo rastlin
•	poljedelska in specialna gnojila
•	semena vrtnin in poljščin
•	sadilni in okrasni lončki
•	orodje, škropilna tehnika
•	pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji
•	hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program)
•	gospodinjski in industrijski plin
AKCIJA |
•	semenska koruza
•	semenski krompir
•	mineralna gnojila
•	koruza za krmo
•	zemlje in substrati
PRODAJALNE:
MEDVODE,
Cesta ob Sori 11, tel: 01/3613-300, VODICE,
Kamniška 8, tel: 01/8324-011, VIŽMARJE,
Tacenska 67, tel: 01/5124-666
DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!!
Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave,
BOSCH
servis
PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS!
AVTO JAMNIK, d.o.o.
AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA
Sp. Senica 19c	tel.: 01/3611279
1215 Medvode	GSM: 041/568-353
e-mail: grega.jamnik@email.si
SAVSKA C. 34.
Majhna nadloga, velike težave
Okuženi klopi lahko povzročijo hude zdravstvene težave. Preventivno cepljenje je učinkovita zaščita, za katero lahko poskrbimo že pozimi. O slednjem smo se pogovarjali s specialistko šolske medicine in direktorico Zdravstvenega doma Medvode Vido Šušteršič Bregar, dr. med.
Vida Šušteršič Bregar, dr. med.
Slovenijo je zajela epidemija virusnih obolenj, zato je pozornost ljudi usmerjena predvsem k zdravljenju gripe in manj k preventivi pred težavami, ki jih lahko povzročijo okuženi klopi. Vendar so prav zimski meseci pravi čas za preventivno cepljenje?
"Epidemija je res preusmerila pozornost ljudi k boleznim dihal, vendar se moramo zavedati, da so klopi ob sedanjih milih in toplih zimah dejavni tudi pozimi. Kljub temu da so ljudje nekoliko "pozabili” na klope, pa so mrzli zimski meseci zelo ugodni za preventivno cepljenje."
Zakaj so klopi tako nevarni in katere bolezni prenašajo?
"Omeniti moramo klopni meningoencefali-tis, to je vnetje možganskih ovojnic in možganov, ki ga prenašajo klopi. Pred leti so odkrili še boreliozo, v zadnjem času pa so znane tudi nekatere hujše in redkejše bolezni, vendar prve primere v Sloveniji šele ugotavljajo.”
Kako hude so lahko posledice omepjenih bolezni?
"Klopni meningoencefalitis je lahko zelo usodna, smrtna bolezen, ki, če so prizadeti možgani, povzroča celo invalidnost. Otroci sicer ne prebolevajo tako hudih oblik, pri mladostnikih in odraslih pa se omenjena bolezen lahko pojavi v zelo hudi obliki. Borelioza v nekaterih primerih prizadene le kožo, lahko pa tudi sklepe in ostale organe. V težji obliki vodi celo v invalidnost. Ugodnejše pa je, da jo lahko zdravimo z antibiotiki, medtem ko slednje ne velja za klopni meningoencefalitis.”
Po katerih znakih lahko prepoznamo boreliozo in klopni meningoencefalitis?
"Klopni meningoencefalitis je vročinska bolezen, ki poteka v dveh fazah; najprej je vročinsko stanje, ki mu po sedmih do desetih dnevih lahko sledijo še hud glavobol, visoka temperatura, bruhanje, skratka vsi znaki prizadetosti možganskih ovojnic. Bolezen poteka tudi samo s povišano temperaturo, lahko pa takoj nastopi hujše stanje - meningitis ali vnetje možganov. Pri boreliozi pa se običajno pojavi izpuščaj, rdečina na mestu, kjer je bil klop pri-
sesan, pri otrocih se lahko pojavi tudi ohromitev obraznega živca, ki ga pogosto spremlja še meningitis.”
Ali so vsi klopi okuženi?
"Ne, vsi klopi niso okuženi. Na medvoškem območju je okuženost precejšnja, težava pa je tudi v tem, da sedanje mile zime večina klopov preživi. Zato ljudje tudi na svojih vrtovih niso varni, ne dobimo klopa le v gozdovih. Seveda pa vsak ugriz klopa ne povzroči bolezni. Če hodimo v gozdove, se moramo zaščititi z mazili in primernimi oblačili. Po vsakem izletu se temeljito pregledamo in če opazimo klopa, ga odstranimo. Pri tem ne hitimo in ga ne odstranjujmo na silo, da ga ne zatrgamo."
Zimski meseci so ugodni za preventivno cepljenje. Ali nas slednje povsem zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom in boreliozo?
"Cepimo se le proti klopnemu meningoence-falitisu, proti boreliozi pa cepiva ni. Kot sem že povedala, jo zdravimo z antibiotiki, ki so ob pravočasnem odkritju bolezni uspešni. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu zelo priporočamo, saj skoraj ni več kraja, kjer se ne bi srečali s tem virusom. Klopi so povsod. S cepljenjem lahko preprečimo hude posledice bolezni. Seveda pa moramo vedeti, da nobeno cepljenje ni povsem zanesljivo, kajti v medicini ni nič stoodstotnega.”
Kolikokrat se moramo cepiti, oziroma koliko doz cepiva moramo dobiti?
"Cepimo vse leto, za prvo dozo cepiva pa so najugodnejši zimski meseci. V obdobju enega do treh mesecev dobijo prvi dve dozi cepiva, tretjo pa čez eno leto. Osvežilna doza cepiva sledi čez pet let."
Ali so cepiva varna in nimajo stranskih učinkov?
"Cepivo je varno, saj cepimo tudi majhne otroke. Cepljenje lahko prvi dan spremljata glavobol in slabo počutje.”
Pravite, da je cepivo varno tudi za otroke. Od katere starosti naprej jih cepite proti klopnemu meningoencefalitisu?
"Cepili smo že predšolske otroke, običajno pa šoloobvezne otroke. Pred cepljenjem se pogovorimo tudi s starši.”
Otrokom se letos obeta novost. Novo cepivo.
"Doslej nismo imeli posebnega cepiva za otroke, zdaj ga končno imamo. Novo cepivo za otroke do 15. leta starosti, kije prilagojeno prav njim. V našem zdravstvenem domu cepivo še čakamo, bomo pa z njim letos že cepili otroke.”
Kje se občani medvoške občine lahko cepijo proti klopnemu meningoencefalitisu?
"Za cepljenje se lahko dogovorijo z izbranim zdravnikom. Ker pa je to cepivo nekoliko dražje, se ljudje zanj odločajo redkeje kot za cepljenje proti gripi. Kljub temu zadnja leta cepimo vse več ljudi."	Renata Škrjanc
Starejši----------------------------------------------
O prostem času v Centru starejših
Likovno ustvarjanje.
Pred dnevi smo obiskali Center starejših v idiličnem Zbiljskem gaju. V centru res prebivajo večinoma starejši ljudje, vendar smo takoj opazili, da si prav starejša generacija zna v marsičem sedaj lepše popestriti življenje, kot v času največje delavnosti. Mnogokrat v delovno najbolj zahtevnem času niso imeli ne volje in tudi ne pravega časa. Sedaj pa to z vso vnemo in veseljem želijo nadomestiti. Prav o tem smo se pogovarjali z delovno terapevtko go. Natašo Dobnikar in socialno delavko Marjano Hlupič, ki sta glavni organizatorki tovrstnih dogajanj v hiši.
Center starejših je s svojim delovanjem začel pred dobrimi tremi leti. Od takrat ste v njem začeli tudi z raznimi dopolnilnimi dejavnosti za razvedritev ter popestritev vsa-
kodnevnega življenja vaših oskrbovancev. Kaj vas je pri tem vodilo?
”V Centru nas je veliko in sem prihajajo ljudje z različnimi interesi in željami, kar se tiče prostega časa, in prav to je vzrok tovrstni organiziranosti. Vsak oskrbovanec že ob prihodu v našo hišo v prvih dneh izve, kakšne možnosti za družabnost in izrabo prostega čas ima na razpolago.”
Katerim dejavnostim posvečate največ pozornosti in kakšen je odziv?
"Redno tedensko se srečujemo pri osmih različni dejavnostih. To so: pogovorna skupina, literarna skupina, pevska skupina, družabna urica ob orglicah, kreativna delavnica, gospodinjske aktivnosti, branje časopisa ter študijski krožek: naše korenine - naša prihodnost. Glede
na interes pa kakšno dejavnost še dodamo. Obisk je različen. Povprečno prihaja od 15 do 20 oskrbovancev. Na nekatere tudi manj, predvsem zaradi tega, ker je delo boljše in zanimivejše, če jih je manj, tako vsak aktivnejše sodeluje in s tem je za njega zanimivejše.”
Ali se omenjenih skupin udeležujejo isti ljudje ali različni, glede na tematiko?
"Udeleženci si sami izbirajo teme oziroma skupine, kjer bodo sodelovali. Nekateri posa-mezniki sodelujejo tudi pri več skupinah glede na interes. Udeležba je vsekakor zelo pestra in ■ tudi njihovo sodelovanje je izredno plodno. Za ™ mnoge je takšna oblika druženja z ostali stanovalci in voditelji skupin še posebno všeč.” Omenili ste prostovoljce. V tem času je to delo deklarativno cenjeno, v resnici smo pa do tovrstnih potreb bolj gluhi. Pri vas je t^ delo tako rekoč tedenska obveznost, saj imate vsak dan najmanj eno dejavnost, včasih tudi dve. Kdo so in od kod prihajajo?
"Vse skupine (razen ene) vodijo prostovoljci iz Medvod. Veliko tudi prostovoljcev - članov Karitas iz naše občine (največ iz preške župnije) nam veliko pomagajo ob raznih priložnostih. Pri tem imamo kar veliko sreče in odlično se med seboj razumemo. Večina teh prostovoljcev prihaja k nam že od vsega začetka, tako da so tu postali že nepogrešljivi sodelavci."
Na oglasnem panoju sem prebral še nekatere druge dejavnosti, o katerih obveščate svoje stanovalce, da imajo možnost sodelovanja. Kaj nam lahko poveste o tem?
”V hiši imamo najmanj enkrat mesečno in ob večjih cerkvenih praznikih mašo in druga tovrstna opravila, ki jih vodi Ladislav Kovačič iz Preske. Za vse stanovalce, ki se želijo udeležiti in sami težko pridejo v kapelo, poskrbijo prostovoljci Karitasa, da jih pripeljejo iz svoy jih sob.
Občasno organiziramo obisk zunaj naše hiše raznih kino in gledaliških predstav (Medvode, Pirniče, Sora...). Večkrat obiščemo medvoško knjižnico, kjer so občasne razstave ali potopisna predavanja in podobno. To organiziramo takrat, ko je dovolj prijav.”
Ko ste omenili knjižnico, se spominjamo začetkov, ko ste zbirali kpjige. Ali jih imate sedaj dovolj?
"Knjižna zbirka je zares zelo bogata. Dobili smo jih na raznih krajih, marsikateri naš stanovalec jih je podaril ob svojem prihodu, tako da nam žal že zmanjkuje prostora. Stanovalci jo pogosto obiskujejo in kar veliko berejo. Obstoji pa problem, daje za mnoge predroben tisk in žal ne morejo več brati, čeprav bi želeli.” Omenili ste tudi nekatere druge oblike rekreacije. Opazil sem reklamo za posamezne storitve. Je to redno ali samo občasno?
"No, nekatere stvari so kar redne, nekatere dejavnosti pa organiziramo terminsko. Seveda to ne obiskujejo samo stanovalci, ampak prihajajo tudi drugi občani. Organiziramo telovadbo, jogo in podobno. V hiši imamo na razpolago frizerja, pedikerja in maserko.”
J.J.
Obiskal jih je Polde Bibič.
Portret
Jamnikovi so predani kulturi
Jamnikovim iz Senice pri Medvodah kulturno udejstvovanje predstavlja način življenja.
Najbolj uživajo v glasbi in igranju.
Senica - Jamnikova družina šteje pet članov. Vsi trije sinovi, Grega, Miha in Rok, že 17 let igrajo pri Godbi Medvode. Pri tem sta jih vsa ta leta spodbujala mama Marjeta in oče Matevž, oba amaterska igralca. Marjeta je že več kot 25 let aktivna na kulturnem področju v KS Senica, organizirala pa je tudi veliko prireditev in pripravila veliko predstav v Medvodah, še zlasti v OŠ Medvode, kjer tudi poučuje. ”Vse to počnemo za dušo. V tem neizmerno uživamo,” pravijo Jamnikovi.
Marjeta je že od nekdaj oboževala otroke, zato ji je poklic učiteljice pisan na kožo. Pri pripravi lutkovnih predstav in drugih prireditev v šoli in zunaj nje so bili tako otroci skoraj vedno njeni glavni sodelavci. Pohvali se lahko, da je v tem času marsikaterega otroka navdušila za igranje in glasbo. Kot mentorica jih je uspešno vodila v svet kulture. "V OŠ Medvode že 30 let vodi gledališki krožek. Ogromno mi pomeni, da vi-mim otroke srečne in nasmejane," pojasnjuje Marjeta, ki je 12 let tudi predsedovala kulturnemu društvu Frana Šaleškega Finžgarja in poskrbela, da seje na Senici ves čas nekaj dogajalo. Pripravljala je igre, v katerih so pogosto igrali vsi Jamnikovi. Sicer pa seje Marjeta kulturi "zaobljubila” že v otroških letih. "Rodila sem se v družino, kjer so bili vsi igralci in to je zaznamovalo moje življenje,” razlaga Marjeta. V igrah rad nastopa tudi njen mož Matevž, čeprav ima ogromno dela v svoji avtomehanični delavnici.
Marjeta za igranje ni navduševala samo svojih učencev, ampak tudi svoje tri sinove. Najstarejši sin Grega, ki bo po očetu prevzel delavnico, je kot osnovnošolec redno nastopal kot igralec v kulturnem društvu. "Drugi sin Miha, ki je policist, je v društvu celo nekaj časa vodil filmsko delavnico za otroke. Najbolj aktiven pa je bil ves čas najmlajši Rok, ki je igral v predstavah, recitiral in povezoval različne prireditve. Poleg tega pa vsi trije že 17 let igrajo pri Godbi Medvode. Začeli so istočasno, Grega pri 12 letih, Miha pri devetih, Rok pa je štel osem let. Bili so eni izmed najmlajših otrok, ki so se pridružili godbi,” razlaga Marjeta, ki godbenikom večkrat pripravi vezne tekste za koncerte, na katerih se pogosto znajde tudi v vlogi napovedovalke. Grega je med godbeniki našel tudi svojo izbranko Špelo, s katero sta danes srečno poročena.
Vsi trije sinovi so vsa ta leta zvesti godbi. Kljub pomanjkanju časa ni .nihče nikoli razmišljal, da bi nehal igrati zanje. Za svoje udejstvovanje !>o bili nagrajeni s srebrnimi Gallusovimi priznanji. Miha in Rok sta sedem let plesala standardne in latinsko ameriške plese. Na turnirjih sta pogosto posegla po visokih uvrstitvah. ”Zal pa mi je ples vzel veliko
Jamnikovi med praznovanjem Marjetine petdesetlenice.
Grega, Miha in Rok pred 17 leti, ko so se pridružili godbenikom.
časa. Trenirali smo vsak dan, poleg tega pa sem sodeloval še pri godbi. Kmalu sem začel popuščati v šoli, zato sem moral odločiti za eno dejavnost. Izbral sem glasbo in ni mi žal,” pravi Rok, je že v tretjem razredu sanjal, da bo nekoč imel svojo glasbeno skupino. "Takrat sem izdelal inštrumente iz stiropora, v sedmem razredu pa smo skupaj z vrstniki že ustanovili skupino, s katero smo nastopali na šolskih prireditvah,” se spominja Rok, ki je šolanje želel nadaljevati na glasbeni akademiji, vendar se tja ni mogel vpisati, ker ni znal igrati klavirja. Danes je absolvent matematike in tehnike. Kljub temu se Rok, ki igra kitaro, bobne in klaviature, ni vdal. Že šest let je vodja ansambla Tihojla, s katerim pogosto nastopa na občinskih prireditvah. Po izboru bralcev Gorenjskega glasa so bili pred leti izbrani celo za ansambel meseca.
Mama Marjeta v teh dneh v kulturnem društvu že pripravlja novo predstavo. "Midva z možem bova sigurno igrala v njej, sinovi pa še ne vedo, če jim bo čas to dopuščal, ker so zelo zaposleni pri godbi, ki letos praznuje 75-letnico obstoja," pravi Marjeta, ki ji energije nikoli ne zmanjka. "Niti predstavljati si ne morem, da bi me sedajle na primer upokojili. V delu z ljudmi neizmerno uživam.”
Ana Hartman, foto: družinski arhiv Jamnikovih
Šport in rekreacija
Deveti Dan aerobike
Ljudje različnih poklicev, običajni navdušenci, pa tudi inštruktorji aerobike, so se odločili za obisk 9. Dneva aerobike - Nike Aerobic Convention, ki je bil v športni dvorani škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.
Minuli konec tedna sije okoli 400 deklet (nekaj tudi moških) rezerviralo za aerobiko. Na šestnajstih raznolikih inovativnih urah plesne aerobike sta med slovenskimi znanimi imeni plesa, inštruiranja aerobike, vadila z njimi svetovno priznana inštruktorja aerobike Christiane Reiter in Lincoln Bryden. Christiane je štirikrat dobila priznanje "inštruktorica leta” v Nemčiji. Kot večkratna prvakinja je prispevala k razvoju aerobike in na svojevrsten način vplivala na tamkajšnjo aerobiko. Znana je postala tudi po vodenju aerobike na nemški televiziji. Energična inštruktorica je znana po inovativnem načinu poučevanja in je že več let med najbolj izkušenimi nemškimi inštruktorji na mednarodnih konvencijah aerobike. Lincoln Bryden pa je Anglež, ki je nastopal po vsem svetu in v popularni televizijski oddaji Big Breakfast TV Show, kjer je učil streetdance aerobiko. Posnel je pet video kaset o aerobiki. Napisal je priročnik o plesni aerobiki za največje podjetje v Veliki Britaniji na področju izobraževanja YMCA. Ukvarja pa se tudi s projektom promocije hip hop plesa po šolah in klubih. Čez dan so udeleženke in udeleženci konvencije spoznavali ritme housa, Nike ples.
Ples je postal del aerobne vadbe. Foto: Tina Dokl
se raztezali, spoznavali strast latinskega giba in še marsikaj. Potekalo pa je tudi tekmovanje v Nike plesu, kjer so med skupinami zmagoval-
no lento prejele gorenjske Tačke in si s tem prislužile tudi večerni nastop v lokalu nad mestom.	Alenka Brun
Predsednik ŠD Sora Luka Jezeršek - najhitrejši med Polnolunci.
Tretji tradicionalni Polnolunski pokal
V nedeljo, 20. februarja, je na veleslalomski progi na Starem vrhu nad Škofjo Loko potekal že 3. tradicionalni Polnolunski pokal. Organizatorju, Športnemu društvu Sora, je bilo tokrat vreme bolj naklonjeno kot teden dni poprej, ko je tekma odpadla. Res pa je, da 39 smučarjev in smučark različnih starosti in njihovo spremljevalno ekipo tudi tokrat niso pričakali najbolj idealni pogoji, zato pa zvrhana mera dobre volje. Pomerili so se v štirih starostnih kategorijah, za lovoriko najhitrejše družine in za prehodni pokal v povprečnosti. Luka Jezeršek, predsednik ŠD Sora, je bil zadovoljen, da se je ideja o Polnolunskem pokalu dobro prijela in da jih je
vsako leto več - tudi na veleslalomski progi. Tako kot lani sta tudi letos v starostni kategoriji do 10 let slavila Žan Kozamernik in Maja Mo-jič. V starostni skupini od 10 do 18 let je tudi letos zmagal Klemen Maletič. Nataša Mojič in Luka Jezeršek sta slavila med tistimi, ki še niso dopolnili 40 let, Igor Prestor in Boža Gaber pa med tistimi več kot 40. Slednja je prejela tudi prehodni pokal za najbolj povprečen čas v ženski konkurenci. Najbolj povprečen med smučarji pa je bil tokrat Frane Zadnik, predstavnik družine, ki je bila na letošnjem Polnolunskem pokalu sicer najhitrejša.
Silvana Knok
V1DEOCENTER MEDVODE
izposoj« in presnemavanje videokaset
KAVARNA IN KLUB
4 MAČKE
Medveška c. 1, MEDVODE tel.: 01/3617-963
Kavarna je odprta vsak dan od 8.-01. ure
TORTE PO NAROČILU
Križaj Robert, s.p., Sora 39/a, Medvode
Oglasi
FABIA CLEVER +
_________
KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE ZA VSE ZNAMKE VOZIL
PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 - 13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96
ORIGINALNI REZERVNI DELI: 01/51-91-547
Naše življenje je razgibano kot gorenjska pokrajina. Cvetje in žled, bujno zelenje in nevarna skalovja, vzponi in padci. Nekaterih nesreč žal ne moremo preprečiti, lahko pa se zavarujemo in si tako zagotovimo denarno pomoč, ki nam bo olajšala težave v primeru nezgode.
Adriatic in Gorenjski glas podarjata zvestim naročnikom časopisa Gorenjski glas
Nezgodno
zavarovanje
V časopisnem podjetju Gorenjski glas smo v skladu s sprejeto politiko izrazito pozornega odnosa do svojih naročnikov z zavarovalno družbo Adriatic 1. marca 2005
sklenili nezgodno zavarovanje. Za vse podrobnosti in v primeru nezgode pokličite zavarovalno družbo Adriatic, po telefonu: 04/281 70 00,04/281 70 42 ali katerokoli Adriaticovo poslovalnico oziroma agencijo na Gorenjskem.
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
I
POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija
vem, aa mi bo ob stt
dobra zavaroval
niča.
RENAULT
Adriatc, zavarovalna družba d.d. Gorenjski glas, d.o.o., Kranj PE Kranj, Kidričeva 2,4000 Kranj Zoisova 1,4000 Kranj telefon: 04/281 70 00	telefon: 04/20142 00
okličite ali obiščite-.	Ri^ajer
041/336	577.0	36	9	603	_	..
nciJ-m 441. 01/36 19 bU^ —	-
S
Na vsakih'200 prodanih Cliov vrnemo eno kupnino.
od 10.03.2005. do 30.04.2005
Pogoje preverite pri naših prodajalcih.
...TER IZKORISTI BOK 100.000 SIT ČIMPREJ!
Pri nakupu novega vozila Renault poleg popustov do 800.000 SIT do 31.3.2005 izkoristite še dodatni popust v višini 100.000 SIT. Pogoje preverite pri naših prodajalcih.

RENAULT KALAN MEDVODE
Šetinova 4, 1215 Medvode, tel. 01/36 19 600
m
5KS? Gorenjski Glas
Mladi
Dobro ime šole ponesli v tujino
Dela Dina Muharemoviča in Sandija Kranjca so opazili skoraj na vseh likovnih srečanjih, ki so se jih učenci
VIZ Frana Milčinskega udeležili v tujini.
Smlednik - Mladi likovni ustvarjalci iz vzgojno-izobražcvalnega zavoda Frana Milčinskega so s svojimi deli ponesli dobro
ime šole tudi v tujino. Lani so se uspešno predstavljali na likovnih natečajih na Portugalskem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Črni gori ter Makedoniji. Za njihove dosežke so konec februarja iz rok predstavnikov šolskega ministrstva in veleposlaništev omenjenih držav prejeli posebna priznanja.
Med nagrajenci sta zlasti izstopala osmošolca Dino Muharemovič in Sandi Kranjec, ki sta se morala največkrat sprehoditi na prizorišče, kjer so podeljevali priznanja. Njuna dela so opazili skoraj na vseh likovnih srečanjih, ki so se jih učenci smledniškega zavoda udeležili doma in v tujini. S svojimi likovnimi deli in računalniškimi grafikami, ki so nastale pod mentorstvom likovnega pedagoga Slavka Zupana in mentorice računalniške grafike Gabrijele Grosar Zupan, sta večinoma posegla po najvišjih priznanjih. ”Lepo je videti, da je tvoj trud poplačan,” je priznanja komentiral Dino in dodal, da se mora za svoj uspeh zahvaliti mentorjema, ki sta mu ves čas v veliko pomoč in spodbudo. Prva sta opazila njegovo nadarjenost. ”Saj sem že prej risal, vendar sem se bolj igral. Tudi pri
likovnem pouku v šoli, ki sem jo prej obiskoval v Kopru, sem bil zgolj povprečen,” je razložil Dino. Čeprav ga risanje izredno veseli, namerava svojo življenjsko pot nadaljevati v povsem drugi smeri. Odločil se je za policijsko šolo v Tacnu, risanje pa bo ohranil bolj za konjiček.
Drugače kot pri Dinu so nadarjenost za risanje pri Sandiju Kranjcu opazili že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Grosupljem, v Smledniku pa svojo nadarjenost razvija še naprej. Skupaj s starši se veseli vsakega priznanja, ki ga prejme na tem področju. Zelo mu je všeč, ker so s tem povezana tudi potovanja. Lani je bil tako na Portugalskem, letos pa upa, da ga bo. mentor izbral za sodelovanje na likovnem natd($ čaju v Makedoniji. Tako Dina kot Sandija najbolj privlači upodabljanje mestne arhitekture, bolj kot nad risanjem na platno pa se navdušujeta nad računalniško grafiko. "Na računalniku je vse lažje. Lažje je namešati barvo, če se zmotiš, pa pač zbrišeš. Sliko lahko tudi shraniš in nadaljuješ drugič, medtem ko pri risanju na platno to ne gre, ker se barve posušijo,” sta še razložila Dino in Sandi.	Mateja Rant,
foto: Tina Dokl
Ujemi zvezdo! (originalno: Catch a star) - je naslov tekmovanja, ki že več let zapored poteka v okviru ESO - European Southern Observato-ry. Med drugim so lani organizirali vse svetovno opazovanje izredno zanimivega in redkega pojava - navideznega prehoda Venere čez Sončevo ploskev. Tudi na OŠ Preska so se učenci pri izbirnem predmetu astronomija vključili v projektno opazovanje. Raziskovalno nalogo, ki je ob tem nastala, so napisali trije učenci 8. a razreda devetletke Alen Jambrošič, Andrej Miklavčič in Miha Osredkar. Nalogo so naslovili Opazujmo prehod Venere čez Sončevo ploskev, nastala pa je pod mentorstvom Tatjane Gulič, učiteljice fizike in matematike.
Med 251 prispelimi nalogami je Evropski južni observatorij ESO podelil 41 nagrad. Med dobitniki nagrad je tudi omenjena naloga, ki si jo je moč ogledati na spletni strani ESO http://www.eso.org/outreach/eduoff/edu-prog/catchastar/casreports-2004/rep-081/,
prevod pa na spletnih straneh OŠ Preska http://www2.arnes.si/~opre-skalj/tekst/osnova I .htm, med novicami.
Mednarodno srečanje mladih folkloristov
KUD Oton Župančič Sora vabi v soboto, 12. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu Sora na predstavitev projekta "Moji materi”.
V povezavi z mednarodno organizacijo CIOFF (Zveza organizacij folklornih festivalov in ljudskih umetnosti) so otroške folklorne skupine, pod vodstvom Alenke Perme, medse povabile tudi skupino iz ^fr Železne Kaple v Avstriji in mlade plesalce iz Passonsa v Italiji, kjer so lani sami gostovali.	Silvana Knok
Otroška folklorna skupina med gostovanjem v Passonsu.
Mladi
Jaz v svoji družini
Živim v šestčlanski družini in sem skoraj najmlajša. Imam dva starejša brata ter sestrico in seveda starše.
V moji družini me jemljejo dovolj resno. Prisluhnejo mi, če imam težave, mi svetujejo in pomagajo. Moja brata mi pomagata pri učenju in mi svetujeta, če imam ljubezenske "težave”. Čeprav sem najstnica in še nisem dovolj odgovorna, ampak jaz mislim, da sem, mi starša zelo zaupata. Tudi pri hišnih opravilih si pomagamo. Na primer, če mora sestrica pomesti kuhinjo, ji jaz pomagam ali obratno. Vsi v družini si zaupamo in govorimo svoje
skrivnosti, vendar zgodbice ostanejo med nami. Veste, da sem najstnica in prihajam v puberteto in sem velikokrat tečna in nesramna! Thdi mojo tečnobo in sitnost družina sprejeme, ampak do nekih meja, seveda. Starša mi ne pustita, da bi sama hodila ponoči "naokoli” in se zabavala do jutranjih ur. Pustita pa mi, če je z mano starejši brat ali oseba, kateri starša zaupata. V tem primeru sem lahko zunaj, kolikor časa želim, vendar ne pozabite na spremstvo, ki je z menoj.
Zelo sem vesela, kadar me brata peljeta ven, kjer se pleše in zabava dolgo v noč. Velikokrat
me peljeta s seboj "na pijačo” in se tam pogovarjamo, kaj se nam je zgodilo v preteklih dneh. Med mano in bratoma je veliko let razlike in preseneča me, da me jemljeta kot bolj odraslo in odgovorno osebo, kakor sem. Seveda tudi pričakujeta, da se bolj resno in odgovorno obnašam.
Jaz se v svoji družini zelo zelo zelo dobro počutim. Vesela sem, da jo imam, ker vem, da mnogo otrok, starih toliko kot jaz, nima tako popolne družine, kot jo imam sama.
Neža Luštrik, 8.h, OŠ Preska
Hura, bil je pravi športni dan!
e*. Učenci iz Osnovne šole Preska so si oddah-
„ nili od šolskih obveznosti in sredi zime preživeli prijeten športni dan. Na izbiro so imeli več aktivnosti. Tisti, ki imajo radi smučarski tek in drsanje, so se odpeljali na Jezersko. Drsali so se na umetnem drsališču na prostem ob jezeru. Druga skupina seje odpravila na pohod s Katarine na sv. Jakoba in mimo Mamovca v Presko.
Navdušene alpske smučarje pa je pot popeljala vse do Rogle, ki so si jo letos izbrali tudi zaradi dodatne ponudbe, to je sankanja po progi Zlodejevo (na fotografiji). Nekateri so se preizkusili v veleslalomu po postavljeni progi. Dobro razpoložene učence in učitelje je za "piko na i" ogrelo še Šonce. S. Ko.
Ajda "repa” po glasbeni sceni:
I	Evo ns, mi smo Preska
in nm zmeri seka
k drugi grejo spat se žur pr ns ne neha -se ti zeha? Prid k nm in začut flow čez tri minute u Preski boš, majkemi, k nov! Razmišli pozitivno kritizeri konstruktivno, če sliš se ti naivno pa sam skensli negativno -ker u Preski ni cajta za težake še mnj za čudake, probleme, pa take ...
Pr ns se sam žura od jutra do noči valda d se mal učimo, sam nimamo skrbi z aritmefko in atleVko, fiz’ko in kemijo dramaVko in gramafko al pa biologojo ker profesorji so usi super mega ekstra carji sam še zmer so odmori najbl hudi in zabavni. Zato se zrelakseri in musko dj do fula, Ker vejo vse Medvode zdj:
NAŠA PRESKA RULA!
Ajda Bračič, 8.b OŠ Preska
DIGITAL
FOTO ATELJE D&D
MARKDESIGN. d.o.o.
Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com
DIGITALNO FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE V 2 MINUTAH!
BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE?
IZDEUVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE 00 45.000 SIT!
HHHHIS 040848498
Geodetski biro Ema Huth s.p.
Zbiljska c. 4.1215 Medvode, t: +386 1 3613 491 m: +386 41 578 132. e:geodetskibiro0siol.net
www.geodetskibiro-huth.si
1
RAČUNOVODSKI
SERVIS
CD
O)
5
5	________
|
Valburga 8b 1216 Smlednik
tel: U41/97U-991 e-mail: P-5@sloUiet e-naslov: P-5sl
Šivanje
KONFEKCIJSKIH
IZDELKOV
Alma Kralj s.p., Zbilje 59C tel: 01/36 18 486, 041/387-003
• šivanje iz jersey pletiv • vezenje • popravila
Alma Kralj, s.p , Valburga rja, Smlednik
Zanimivosti
Moj lepo urejeni svet
Umetnica Renata Bovhan je predstavila dva projekta, po katerih bi oživili otroška igrišča in zasadili rastline.
Umetnica med otroki v vrtcu Smlednik.
"Moja šolska pot meje vsak dan vodila čez ta most. Pa sem pomislila, kakšen bi bil most, če bi bil rdeče ali pa zelene barve,” se spominja akademska slikarka in profesorica likovne vzgoje Renata Bovhan, ki je otroška in mladostna leta preživljala v Medvodah. A je svojo idejo o poslikavi mostu čez reko Soro udejanjila šele v odraslih letih, jeseni leta 2001. Na podoben način bi polepšala, če bi bil za to posluh, še mnoge druge mostove po Sloveniji in jih ločila po barvi, vzorcih in botaničnih zasaditvah.
Lansko jesen sem jo spet srečala, ko je skupaj z otroki in vzgojiteljicami iz vrtca Smlednik ustvarjala izdelke iz gline. Otroci so njen velik navdih, zato niti ne preseneča, da je nedolgo nazaj na šole in vrtce po Sloveniji naslo-
vila kar 765 pisem, v katerih učence, njihove starše in učitelje želi navdušiti za dva projekta. Prvi se imenuje Ohranimo in oživimo igrišča ter parke. "Namenjen je vsem, ki želijo na novo urediti igrišča, kjer bi se srečevali ljudje vseh generacij. Vsi dobro vemo, da ima kar nekaj šol, vrtcev, javnih prostorov funkcionalno pomanjkljivo urejena igrišča, brez sleherne estetske izpopolnitve. Urejeno in vzdrževano bi moralo biti tako, da bi se na njem razgibali, razvedrili in spočili. Kar predstavljam si, kako živahno bi bilo vsako soboto na teh mestih, eno soboto bi se učili kvačkati, naslednjo bi nekdo pripovedoval šale, tretjo soboto bi spuščali v zrak balone, na katere bi napisali dobre želje,” pravi Bovhanova. Na fotografiji je primer, kako so pobarvali igrala, klopi in koše za smeti v Dobravi.
V drugem projektu pa umetnica vabi na zasaditev spomladanskih in poletnih travniških
cvetlic na javnih prostorih, kjer se vsak dan nahajajo mladi in odrasli, kot so okolica šol, igrišča, avtobusne postaje ... "Predstavljajte si, da vseh dvesto oseb, ki obiskuje en vrtec, zasadi po deset rastlin, ki sojih prinesli iz domačega vrta, morda iz gozda. Nova nasaditev bi nedvomno prispevala k prijaznejšemu videzu kraja,” navdušeno razlaga umetnica, ki za to, da tudi finančno izpelje projekt, pogosto seže kar v svoj žep.
Bovhanova danes živi in ustvarja v Šentvidu pri Ljubljani, vendar ne pozabi dodati, da po srcu ostaja Medvodčanka. 18. marca bo, če bo šlo vse po načrtih, skupaj z nekaterimi člani iz Združenja staršev in otrok pobarvala Stoparski prostor v Šentvidu. Morda bo za nekatere Iji^j bitelje štopanja čakanje na prevoz v tem primeru morda celo bolj prijetno.
Suzana P. Kovačič
Mladim prijazna otroška igrišča.
Kaj najraje berete?
S tem vprašanjem smo se napotili v Knjižnico Medvode, kjer smo poizvedeli, po katerih knjigah ste najpogosteje segli v mesecih januarju in februarju 2005:
1.	Dan Brovvn: Da Vincijeva šifra
2.	Nora Roberts: Drzne sanje
3.	Rosamunde Pilcher: Drugačen pogled
4.	Nora Roberts: Skrite sanje
5.	Desa Muck: Panika
Absolutni zmagovalec je Dan Brovvn s svojo Da Vincijevo šifro, ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu. Knjiga je prevedena v 42 jezikov, prodanih je bilo 19 milijonov izvodov, kmalu bodo začeli snemati film. Napeta kriminalka, ki jo prebereš ”na dušek" ali te pa sploh ne pritegne.
Dobro pa tujih avtorjem konkurira tudi naša Desa Muck s Paniko.
Moda
Za popoln dan še luno z neba
Dragi, rada bi imela bele čevlce, šopek naj bo iz vrtnic, pa naj ne mečejo preveč riža. Kdo bi vedel,
kako ustreči vsem nevestam tega sveta?
Svetovni stilisti, kreatorji, oblikovalci nakita, čevljarska industrija, posamezniki in skupine se že vrsto let ukvarjajo z zastavljenim vprašanjem, ki nudi več odgovorov. Marsikatera bodoča nevesta je že v osnovni šoli sanjala, da bo njen poročni dan podoben tistemu iz pravljice. Sicer je vloga realnega princa tu bolj zapletena, pa še pojaviti se mora, vendar deklice, dekleta, žene si vedno želijo, da bi bile na svoj dan videti najlepše. Se pa zgodi, da ob napačni obleki, pa naj bo še tako košata, bogata, krasna, lahko dekle izgleda kot kup nesreče, saj je nekdo združil njene želje s svojo idejo in mozabi! na to, kaj nekomu pri stoji, kaj ne. Zato, Jb se tovrstnim zadregam čim bolj izognemo, so pred kratkim v ljubljanskem Grand hotelu Unionu organizirali modno revijo poročnih oblek.
Missonovim so tovrstne organizacije blizu. Odločili so se, da vsem bodočim mladoporočencem na enem mestu predstavijo širok spekter kakovostnih in ekskluzivnih poročnih storitev. Letos so k sodelovanju povabili tudi raz-
stavljavce iz sosednje Hrvaške, Avstrije in Italije. Gala modna revija pa je na dan otvoritve razstave predstavila ideje in izdelke več kot dvajsetih sodelujočih. Popestrili sojo glasbeni nastopi predvsem ženskih vokalov, med katerimi so določena imena zvenela dokaj novo. Revijo sta vodila Jan Jakopin in Mojca Mavec,
trajala pa je kar dobri dve uri. Prve vrste v dvorani so bile polne parov, ki so si z zanimanjem ogledovali oblačila, predvsem pa fotografirali -da kakega detajla slučajno ne pozabijo.
Tisoč in eno idejo in tendenc tega posebnega dne so letos predstavili že drugič na razstavi, ki so jo poimenovali Poročni utrinki 2005 -vse za poroko na enem mestu.
Razstava je trajala dva dni in bila na voljo vsem bodočim mladoporočencem. Na njej pa je sodelovalo več kot 50 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Na enem mestu so tako predstavili vse, kar zajema poroko - od butikov, kreatorjev, izposojevalnic poročnih oblek in dodatkov, zlatarjev, slaščičarjev, fotografov, snemalcev, dekoraterjev in aranžerjev cvetja ter balonov, vinarjev, turistične agencije, organizatorjev porok, vizažistov in frizeijev do ponudnikov vabil, zahval, tiskanja, daril.
Alenka Brun, foto: Tina Dokl
Razvedrilo
Rezervirano za razvedrilo
Izbira poklica
Prijatelj: ”No, gospod Primožek, kaj pa bo vaš sin, ko bo velik? Zakaj kaže največ zanimanja?”
Primožek: "Sem mislil, da bi ga dal za učitelja. Pravi, da ima največ veselja s počitnicami.”
Srečen zakon
Ona (jezno): ”Da veš, če ti prej umrješ kot jaz, se bom nalašč še enkrat poročila.”
On (ravnodušno): "Res?”
Ona: "Videti je, da te to prav nič ne gane.”
On: "Ta je pa lepa! Mar res misliš, da bom pomiloval človeka, ki ga še ne poznam?”
Ženska zvitost
Mož se ponoči v postelji obrača in ne more zaspati.
Žena: ”Kaj pa ti je, da se tako premetavaš po postelji?”
Mož: "Jutri zjutraj moram prijatelju vrniti deset tisoč evrov, nimam pa niti enega. Kako lahko ob tem zaspim?”
Žena: ”In to te tako skrbi? Vstani in pojdi takoj k prijatelju in mu povej, da nimaš denarja in da ga mu jutri ne boš vrnil!”
Mož: ”No in kaj potem?”
Žena: "Potem bo pa prijatelj tisti, ki ne bo mogel zaspati.”
Brez volje
"Menije za znoreti! Moja žena nima prav nobene volje.”
"Kako to, da ne?”
”Že dva meseca govori, da se bo vrnila k svoji mami, pa je še sedaj doma.”
Prijaznost
Gospod Borče pride na obisk. Gospa drži v naročju dojenčka, ki se krčevito joka in ga tolaži.
Gospod seji hoče prikupiti in ji pravi:
"Koliko pa je sinko star?”
"Osem mesecev,” odgovori gospa.
”Je to Vaš najmlajši?” jo gospod Borče prijazno vpraša.
Gorenjec na trgu
V nedeljo je šel Gorenjec na bolšji trg. Tam je najel stojnico in začel prodajati žarnice.
Mimo pride prvi kupec in si jih ogleduje in hitro ugotovi, da so vse žarnice pregorele in neuporabne.
"Gospod, te žarnice so neuporabne, zakaj pa
jih prodajate!”
Gorenc: "Za v službo, kjer jih boste zamenjali, so pa dobre!”
Prazne želje
Ko se zvečer mož vrne z martinovanja, ga žena vpraša: "Kako je bilo na zabavi?”
Mož: "Ja, če bi bila juha tako topla, kot je bilo vino, in vino tako staro kot goska, in goska tako rejena, kot je bila gospodinja - bi bilo kar lepo!”
Saj jo imaš
Dva Gorenjca prideta po celodnevnem sprehajanju lačna in utrujena zvečer v gostilno in vprašata, ali imajo še kaj za večerjo.	/jS
"Samo še dve ribi, drugega nič več,” odgov™ ri natakar.
"Prinesite!”
Prinesejo: eno veliko in eno majhno ribo.
"Kar vzemi,” pravi prvi Gorenjec drugemu. In on vzame veliko ribo in jo začne jesti.
"Sram te bodi,” pravi prvi Gorenjec drugemu, ”še osnovne olike ne poznaš!”
"Katero bi pa ti vzel, če bi prvi vzel?”
”Ja, tisto manjšo!”
"No potem je pa itak vse v redu; saj jo imaš,” odgovori drugi Gorenjec.
uganke Kuharski recepti
1.	Za vinske bratce
Katero vino ima pošten človek najrajši?
2.	Kaj je to?
Prvo reka je velika drugo okrepi bolnika zveži z malo črkico oboje in povej, kaj je to?
3.	Dobrodošel koš
Kateri koš ima gospodinja najrajši?
4.	Bolečine
Kako bi zabil žebelj v steno in se pri tem ne bi udaril po roki?
5.	Premikalnica
KORUPCIJA
PRENOVA
VENEC
POŠTA
OKENCE
PIRH
(Gornje besede pravilno premikajte in v dveh vrstah boste dobili ime objekta in kraja, v katerem se gradi)
6.	Tiskovna napaka
Prezirajoč smrt, je bril tovariše s svojim lastnim telesom.
Rešitve ugank iz današnjega Sotočja:
1. Domovino; 2. Ob-i-čaj; 3. Kokoš; 4. Kladivo drži z obema rokama; 5. Premikalnica: Proški center; 6. Tiskarska napaka: Kril
Juha iz korenja in krompirja
V ponvi segrej žlico masla in mu dodaj očiščeno in na liste narezano srednje veliko korenje, nekaj rezin čebule in dva debela olupljena in na liste narezanega krompirja. Ponev pokrij in vsebino duši četrt ure, vmes pa počasi prilivaj 1/8 litra vode, osoli in večkrat premešaj. Nato prilij
liter in pol peteršiljevke ter počasi kuhaj eno uro. Po želji lahko dodaš tudi po okusu paradižnikovo mezgo. Kuhano in odcejeno korenje uti krompir dobro pretlači in dodaj precejeno ost® lo juho, vse dobro premešaj in dodaj žlico kisle smetane, in ko prevre, stresi juho v skledo, v katero si dodala kuhano in sesekljano jajce in pest na drobno narezanih krušnih ocvrtih rezin.
Kulinarika
Marinirano svinjsko meso
V možnarju stolcite ščep kumine, dva stroka česna, košček čebule in košček limonine lupine.
S tem natrite 1 kg svinjskega mesa (hrbet, pleče, vrat ali stegno) potresite ga s poprom po okusu in ga zavijte v kisu namočen prtič in ga za dan ali dva položite na hladen prostor.
Nato prtič odvijte in meso nasolite po okusu, položite v ponev in dodajte nekaj masti ali olja in naj se počasi peče v pečici pri zmerni temperaturi. Ko se meso zmehča in zarumeni, odlijte mast in dodajte dve žlici kisle smetane in dve ali tri žlice juhe. Ko to dobro prevre, meso zrežite na primerne kose in ga polij te z omako, v kateri je bilo meso.
Kot priloga je primerno: krompirjev pire, testenine - makaroni ali dušeni riž.
Pijane miške
lonček daj pet žlic mlačnega mleka, dodaj
nčko sladkorja in 1 dkg kvasa ter pusti vzhajati. Zavri četrt litra belega vina in ko se vino nekoliko ohladi, mu dodaj 2 dkg surovega masla, soli po okusu in 40 dkg moke; vse to zmešaj, dodaj vzhajani kvas in en rumenjak ter četrt ure dobro stepaj ter nato postavi na toplo, da vzhaja.
Medtem pa daj v ponev ali posodo za cvrtje mast ali olje pribl. 3 cm visoko. Ko je testo dovolj vzhajano in mast primerno segreta, zajemaj testo z žlico in ga dajaj v mast, ponev pokrij za eno minuto, in ko miška po eni strani zarumeni, jo obrni, da bo še po drugi stra-
Š'% OBRTNIK
tr ......
,d.o.o., Škofja Loka
BlfltevH ulica 3, 4220 Škofja Loko tal.: 04/31-84-500. faks: 04/31 -84-308 GSM: 041/664-144, 031/681-273 Del. Ces: 6. -16. ure, sobota 8. - 12. ure
Sor/tve
k#
•ZIDARSTVO •PEČARSTVO •SLIKOPESKARSTVO •PARKETARSTVO •MIZARSKA DELA •INŠTALATERSKA DELA •SUHOMONTAŽNA DELA **PVC OKNA IN VRATA
VSE ZA OBNOVO VAŠEGA DOMA NA ENEM MESTU
•	vse vrste talnih In stenskih oblog: (topil podi, taplsonl, parketl, laminati)
•	keramika, sanitarna keramika, kopalniška oprema, vodovodne armature
•	zaključne letve In profili vseh vrst
•	stavbno pohištvo po naročilu
•	vsi materiali za parketarstvo In pleskarstvo
ADAPTACIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV HITRA IN KVALITETNA ADAPTACIJA KOPALNIC IZDELAVA MANSARD IN PODSTREŠNIH STANOVANJ
AVTO
SERVIS
Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/ 36-17-500
Izjemne cene za avtoplašče iz zaloge od 15. marca 2005
good/year
HvdiaGrvp
Tekstilna Trgovina TINA
Medvode, ZBILJSKA c. 8 (poleg okrepčevalnice STAN)
BOGAT IZBOR
•	POSTEUNINE
•	BRISAČ
•	KUHINJSKIH KRP
•	DEKORJA
UGODNI POPUSTI!
GG FILMOTEKA
Afa.*ixrčjJLj*i.c.a.
Ime in priimek Naročniška številka
Naslov
Davčna številka
Strinjam se, da mi Gorenjski glas pošilja obvestila, vabila ipd.
□ DA □ NE Naročam:
1)	DVD (cena 990 sit + poštnina)
risanko Robin Hood risanko Snoopy Charlie Brown D risanko Velokonočni zajček	D
film Dobri Will Hunting	LJ
2)	Marčni paket 4 DVD-jev
(3.500 sit + poštnina)
3 risanke in film
3)	VMS (i.ioo sit + poštnina)	^
risanko Robin Hood risanko Snoopy Charlie Brown EU risanko Velokonočni zajček	EE1
film Dobri Will Hunting	L. 1
4)	Marčni paket 4 VHS
(4.000 sit + poštnina)
3 risanke in film	D
Naročilnico pošljite najkasneje do 1. aprila 2005 Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Plačilo po povzetju.
PRIVARČUJTE
Nakup je po izidu posameznega DVD-ja možen tudi v našem oddelku za naročnine na Zoisovi 1 v Kranju - brez poštnine. Nakup VHS-ov je možen samo po naročilu.
Akcija velja samo za naročnike časopisa Gorenjski glas.
ŠE NA ZALOGI
DVD in VHS risanke in film iz februarskega paketa so še na voljo.
Gorenjski Glas