gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tisbarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr y četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 16. februarja 1870. Gospodarske stvari. Vipavci in njih vinstvo. Spisal sam Vipavec. kedaj pogrešamo v Vipavi dandanes druge ga delà pra-vega vinstva, to je pravega ravnanja z vinom v kletih (hramih) ali kletarstvo. Tudi Vrtovec je učil, al žalibog! nevspešno. Besede „nevspešno" pa ne rabim v tem pomenu, kakor da bi vinšcaki njegovega nauka Ako se kdo pažljivo s čitanjem naših kmetijstvo posnemati ne hoteli; marveč jo rabim zato ker zastopajočih časnikov pečá, vinstvu tako poredkoma kaj črhne. mora se čuditi da ---- r-------;--------7 ------ j- — a0i je se v gotovo, da se z vso posnemo Vrtovčevih naukov ven- Raj je neki temu vzrok? I I I Jdar-le današnjim zahtevam ustrežljivo vino doseči ne Na to vprašanje od- dá, kajti oni so nasprotni dandanes spričanim naukom govoriti mi ni lahko, marveč nemogoče naravnost rečeno, skoro pravilnega vinstva. Al to se mu ne sme očitati 11 iaui\ yj y JLLi C% 1 v Vj\jy JLIC*X C% V UVU V j. vvwuvj v J/*^ f «uuvf Mi» «.A* vv UV QU1W UUil Ako po pomenljivosti kranjskega vinstva pomisliti gré, da je pravo kletarstvo z vedo ) k aj ti J-fV j/uuuivuiji fuou* híwujmuv^v, ..uw«!« ------ 0*v7 J" f * " * w « Y VUU , pOSCbnO prašam, pozvem, da ni ravno tako majhena, kajti pri- s kemijo in goboznanstvom (Pilzkunde) v ozki zvezi delà se, kakor zadnji statistični izpis kaže, blizo 335.340 da se toraj ne dá tako naučiti kakor obdelovanje trt 9 avstrijskih veder, in to v primerljeji z druzimi vin- ktero se lahko iz lastnih večletnih skušenj prav zadene. skimi deželami na majhenem prostoru. Pridelek toraj ni Da je temu tako , tega se lahko prepričamo, kajti v tako majhen, da bi bilo molčanje o vinstvu opravičeno. nemških in francoskih kletarskih knjigah se nahajajo Al znabiti smo pa gledé na vinstveno popolnost imena prvih učenjakov, na primer Ěéamur, Libich, že tako daleč prišli, da nobenega poduka m opomina Gali 9 Pasteur, Babo itd. ne potrebujemo? vrnil : no. zdaj Na to misel mi bode marsikdo za- VlJUll. UVI, ZiUítj SÎ ju Ziauci , Z(UaJ 1CD aoisiuaio j vicu bi se tvoje imé z ogljem v dimnik zapisalo; kaj mar J° zadel zdaj pa res zaslužiš da ne ves > da smo v vinstvu še vedno tam, kamor nas je oča Noe pripeljal? Da vedo se je pa tako ukvarjati, kakor so se in se deloma še zgorej omenjeni možje, ni bilo Vrtovcu mogoče, kajti poklic njegov bil je drugi. Tudi ni bilo v Vrtovčevih Časih tako lahko dobre knjige dobiti, ker obili tisk knjig in časopisov in že- X/O, res JCj Ul iti U1L1 UJUiaUJ tCLUU IZil CIVUj »I vuuuat ne brez izjeme; ker nespametno bi bilo o rečéh govo- Je pritrditi moram temu izreku, al vendar leznica so osnove novejšega časa. riti To so eni vzroki, za voljo kterih smo v kletarstvu 9 o kterih ni pravega pojma. Nespamet bi se mo- zaostali, poglavitni vzrok pa še sledi. Kakor znano, imeli smo v Vipavi to veliko srečo, rala ravno meni očitati, ako bi hotel o vinstvu tacih krajev kaj govoriti, o kterih nimam nobenega zapo- da je našim trtam trtna bolezen prizanašala, med tem, padka, naj bo že zavoljo pomanjkanja dostojnih spo- ko je na Laškem grozno razsajala. To je storilo na- ročil ali pa lastnega prepričanja. Zatega del se hočem strogo naslova držati in govoriti šemu vinu labak in dober prodaj, a to je ravno krivo |MAÉ posebno pa bilo da se ni nobeden za višo žlahnost $a u. Cl oc liUUCLLi Okiugu iirtOivvť» uiAam iu g , ua oo xi i uuuvuuu Aiauuuoi, puocuuu Uj o vinstvu onega kraja in ljudstva, v kterem za stanovitnost brigal, kajti prodalo seje vse proti m med kterim živim in si lahko vsaki dan novih pre- pričanj da Je po vinu dišalo. 9 in pojmov naberem, to je, o vipavskem. Po- pre- ročila o druzih krajih, na primer Dolenskega Dandanes sicer tudi ni Laško te nadloge popol- pusčam osebam, ktere so s dobro znane kakor jaz z našimi. i i tu ci uiDuottcgaj pic- noma oproščeno, pa vendar ni več tistih časov, &aju tamošnjimi razmerami tako železnica jih je pozobala. Ne da bi se naša vina sku- k aj ti Pričnemo toraj z vipavskim vinstvom. tem se je nekdaj dosti govorilo in pisalo ; komu povala 9 se vozijo boljša (stanovitna) iz druzih dežel pred vpeljavo železnice gotovo ne bi se bilo to godilo. v tujih deželah, ampak še celó v naši Pa ne ûi znana Vrtovčeva „Vinoreja", ktera se je najpo- lastni je prišlo naše vino ob velik del nekdanje vere in kako bi to tudi ne bilo? — saj mora vendar-le vsak prej v posamesnih spisih v „Novicah" natisnila m tem se v posebni knjigi na svetio dala. po- Vrtovec je o vinstvu obsirno pisal z namenom gostilničar in krčmar na lastni dobiček gledati in kupiti vino tako, pri kterem ni strahu, da bi se mu ska- ■ * « w y o J c U ViUOtVU UUoU li U jjlocll u UhUIvuUÍU^ VIUW bCtJ^U, nbUl VLU U1 ůbiauu , umi kim. uju. oaa da svojo izvedenost v prid in korist vsi deželi obrne. žilo. Koliko Gorencev, Pivčanov itd. je zahajalo nekdaj A1 on je umri m J- Míl *J UJALU OIWIV lUUi pavsko vinstvo na višo stopinjo potisniti. njim skoro tudi blagi namen vi- v Vipavo? zdaj se raji vozijo po železnici na Štajarsko Za 111 več rodil mož njim se in Hrvaško. kteremu bi bilo na občni povzdigi v - * muûj abcicjLUU ui uiiu na \J uoui j/uiaui^i našega vinstva toliko ležeče kakor njemu, akoravno je tetneli v povzdigi to je n°gradu že on postavil. 9 To je brž ko ne vzrok, da se je o našem Preteklih letih skoro popolnoma molčalo. Ljudje so se pa že tudi na lepo tuje vino priva-dili, tako, da vipavskega skoro piti nočejo. Vzemimo pravo obdelovanje trt v račun konečno še pivo (pir), kterega se od dne do dne več izpije, in ne bomo se vinstvu vina v ceni tako padla. čudili, zakaj da so naša Al pri molčanji ne sme obstati, kajti bolj ko Da bi se naša vinska kupčija brez vsega zbolj-šanja zopet povzdignila, ne smemo misliti, lože se pri- peti ravno nasprotno. Po sprevidu lahko slednji prebi- valec glavi. naše se pije njegovo vino. To vino pa ni nobeno po leta) doline, ako ima le količkaj možganov v sebno vino (pikolit ali kaj takega) kakor bi kdo misïil, da! še celo nogradskoni, in vendar prekosi marsi- In kako se tudi za povzdigo ne bi potezali nam gre saJ tako rekoc za glavo ; vzemimo, da niže vinske cene v kratkem ni konca, in prišli borno tako daleč, v dolini ne „prehaupta ktero tistih, o kterem bi Ipavec rekel, da ga nobeden TT ri aIÎv\i a miariniinfn(( da se nam skoro ne bo splačalo vino pridelovati. Kaj To mislim, je najlepši dokaz, da se dajo naša pa potem početi? — od česa živeti, s čem davke pla- vina stanovitna narediti, in to ne s tako imenovanim 9___^rJrrrwTT^vîfi lraitî xiack fíof ^ « « í (C « ~____í_ ^íl--I'* ' Ževati? — Bogme! těžko je odgovoriti, kajti vse tište „erznavanjem kmetoválce naše doline, ki za domačo potrebo zadosti živeža pridelujejo, našteje se lahko na deset pr- f ampak s pravim, nikakor škodljivim ravnanjem stov ; kje je pa še obleka in vse drugo? to psovko: > >ja ? ta in ta ercnava vino", se pri Marsikdo, ki bo te vrstice bral, si bo mislil, da ti obrekovalci? — prav najveći vinski „fusarji" in ne-morejo Vipavci vendar-le več kakor zabiti biti, da se voŠljivci, kteri brez vsega uma skrivaj z vinom mani- da nas sploh vsi bolj razumni vinščaki pitajo. Al kdo so obrekovalci? prav največi vinski in ne- fušarji ne ganejo in za zboljšanje svojega vina ne potezajo. polirajo. Oni res vino „ercnavajo", kajti lotijo se še Zares! trma in kratkovidnost ne vseh, al vendar takrat vinu pomagati, kedar je že tako daleč prišlo večine naših kmetov in tudi mnogo tacih gospodarjev, da je vse kaj druzega kakor pa vino. ki se prištevajo inteligenciji, sme se še originalna imenovati. Ne da bi se za dobro kar le mogoče po- } (Konec prihodnjiČ.) 9 ampak še z vso silo nasprotujejo. To pa mo- tezali rem spricati. Razun trmastih kratkovidnežev, kteri dle ne vidijo kakor nos seže, in kteri koristi ene ali druge osnove Gospodarska skušnja. Za pokončevanje predenice (Kleeseide) ne zapopadejo, ako se ne dá s kuhovnico zajeti, razun takih — pravim — imamo v naši dolini, Bogú čast in >ki delà veliko škode po deteljiščih in večkrat ves pridelek popolnoma pokončá, nasvetovalo se je kmetovalcem že hvala! tudi nekaj pravih možakov, kteri se s krepkim potezanjem za povzdigo našega vinstva odlikujejo. Ti možje so se združili ter posvetovali, kako da bi se dalo od Vrtovca pričeto delo z združenimi močmi zopet oživiti in dovršiti. temu početju jih pa ni šlepa, z zraka zgrab-Ijena ideja pripravljala, ampak trdno prepričanje, da se dá naše vino s pravim ravnanjem do stanovit-nosti, in s tem do prave visoke dobrote in više cene povzdigniti. In kaj jih je k temu prepričanju napeljalo? mnogo pripomočkov, med temi tudi veliko takih, ki se z obilnimi stroški izpeljati dajo, kakor na priliko s kemičnimi pripomočki. Ta silno škodljiva rastlina prikazala se je tudi na družbinem vrtu na treh krajih, ki smo jo pa popolnoma tako-le zatrli: Po prostorih, koder smo prav bohotno rastla, na-4 palce na debelo lahke zemlje, to pa takó se je predenica zapletala in > Prvič izreki v vinstvu jako izvedenih mož ; in drugič m še ger>, sredi vršile. bolj djanja, ki so se po nekem g. Scheinsber- suli da je zemlja še za Čevelj na široko okrog takih krajev ležala, po kterih je predenica rastla. Na ta način smo predenico popolnoma zatrli in se tudi ni več prikazala. Ta pripomoček je prav lahak, ne prizadene nobenih Je temu res tako, to potrjujem jaz, ker sem se tega do« } stroškov, in vendar predenico popolnoma zatare. Da bivšem grofu Lanthierovem vinščaku, v naši stojno prepričah Fr. S eho U maj er > oskrbnik vrta kmet. družbe v Ljubljani. Od veljavnih izrekov naj omenim onega od slovečega barona Babota, in pa onega od nekega Politične stvari. Ko eh na, vélicega vinskega trgovca V Ko je bil Babo pred nekoliko leti od vlade na ogled vseh avstrijskih vinskih dežel poslan, přišel je # t sicer malih besed, m tudi v našo dolino. Tukaj je bil kmalu jo je zopet odrinil. Ko pa je přišel na Dunaj nazaj, je neki pri seji, v kteri je poročal o svojem Govor poslanca Crneta o adresiiii debati v državnem zboru. Po stenografienem zapisniku. m sploh V81 popotvanji, rekel, da imamo mi Vipavci vinščaki južnih dežel zlato v vinogradih zakopano izkopati ga ne znamo. Bab o tu pa menda tudi ni Gospôda moja î v seji tega si. zbora je častiti } ravno dosti na tem ležeče zlato izkopali, saj njegova mnogo koristnih podukov in nasvetov da „Weinlaube" pnnasa sicer predsednik te zbornice dr. Kaisersfeld svoje stališče zaznamoval z le-temi besedami: „Kedar gré za državo, za njen obstoj , za pogoje mi kedaj omenjeno tega obstanka, tačas imajo za nas prepričevalno moČ 9 al za južne de- pričujočnost, ske zadeve". resnične potrebe narodov m le evrop žele kaj specijelnega v njej žalibog ! ni najti, k večemu On se je vstopil na to stališče, da bi dokazal 9 naj kako sporočilce. Ne more se sicer trditi, da marsikaj ostane ustava, kolikor je koli mogoče, nedoteklji tega, kar veljá za severne dežele, ne bi tudi nam ko- ristilo i v celoti je pa med rami vedno velik razloček. Sme se toraj izreči 99 Weinlaube" enostranska, m sicer severními m juznimi razme- $ da je lišču mu mora podvreči. Jaz mu potrjujem, toda po ravno Dobro, gospoda moja! jaz pritrjujem temu sta- on je merodajni, vse drugo se on je naj temuč tudi zarad Ogrov, kteri so jo enostranosti že zdavno obtožili. ne samo zarad nas, tem vodilu pridem do ravno nasprotnega sklep K oehn, kakor rečeno, véliki vinski trgovec Je Jaz mislim in upam, da mi tudi vi, gospoda moja, ne bote ovrgli, da država, ktera se je tako osnovala in vredila, da nobenega razširjenja ne prenese, da raz- bil nekdaj v Postojni. Pri obědu je jedel vipavsko širjenja ne želí in želeti ne smé , jaz rečem grozdje in pil vipavsko vino. Ko izvé, da oboje je iz da si takem stanu e začudi se ter reče: „No, enega in istega kraja domá to so paČ dobri kemiki, ki umejo iz tako žlahnega ženje in razširjenje Avstrije na jugu z Italij grozdja tako podružno vince pridelovati!" taka država že sama jamo skopala zdaj Avstrija vsled svoje sedanje ustave. Pomno in vani, ali povekšanje Avstrije na vzhodu z Rumuni alf Kar se Schwainsbergerja tiče (on se je v Slovani, ali razširjenje Avstrije na severu s Slovani Klosterneuburgu izučil), morem omeniti, da je bil vstanu na vsaki način le še pomnožilo naše ustavne zadrege, + « • M f i 1 # * * * # * • W 1 • J ^ A %^ i . • * « » % * ^ vipavsko vino stanovitno narediti; kajti še zdaj (čez 3 naše ustavne homatije, kterih se nam dandanes že tako ne bi se manj ka Tako pomnoženje imelo bi ta následek, da Iz vsega tega menda vendar naravno sledi, da sedanj zdaj ustavo podpirajoča večina spremenila, ter bi avstrijska ustava ne more prava biti se raz ustava še bitrejše rušila. Ako pa > kakor se bo tako najbrže zgodilo > Nadalje. Ako se kakošna država tako osnuje je v nasprotji^ s poglavitno idejo svojega časa y da da naša ustava gledé teh treh vetrov že tako je v nasprotji z idejo narodnosti, ktera dandanašnj slabo stoji «il je proti N em čiji svoji kako slabo stoji še le na četrti strani 9 to države stvarj m podira ; f moram reči, da je takošna Proti tej strani se je Avstrija po država naravnost v nasprotje z všemi vélikimi državami 1 • i • 1 • • # j • v* € • I y I j m * Ť . A ^ sedanji vnanji politiki in novi ustavi v živo na- izobražene Evrope, ktere Avstrija, ktera domá na vso moč rajo na večino svojih ljudstev. Avstrij o i i i • w i w i ii .li • # • v i rr\ i i skrižie postavila centralizuje, na Nemškem zagovarja različnost nemških rodov zagovarja obstanek posamesnih državic in njih zeodovinske pravice. # ... Razširjenja Avstrije na tej strani si ni mogoče drugače misliti, kakor tako, morala premeniti stoje na tem načelu in se opi tretjini svojih narodov. Taka država st rij s svojo sedanjo ustavo podlago in v tisto vrsto, v kteri v Evrop pa prezira in ta je Av-vstopila na tisto samo «ij se stoj ) ktera se tudi opira na manjino jih da bi se sedanja ustava prej ljudstev. Prav iz tega vzroka pa tudi druge velike dr Da je taka sama sebi nasprotna politika vničiti so- M • # 1 • ? 1 V 1 1 • 1 I žave njo ravno tako kakor Turčijo za stvar imajo, ktere pad čaka, in ktera čutje ne samo avstrijskih narodov, temuč tudi vesolj- velike države niso še enih misli nega nemštva; tega, še zato obstoj gospoda moja, mi gotovo ne bote razdelile > kako ) ker jo med tajili Jaz rad in lahko verjamem, da gospodje iz une tukaj Avstrij Gospoda moja! ako kako državo — in jaz mislim straní (levice), kteri so nemškega rodů > obžalujejo, da sedje obdajajo, kteri si želé svoj državo povekšati, in jej grozé z orožjem narodnosti Avstrijo pahnili iz Nemčije; jaz rad in lahko ver- ona pa večino svojih ljudstev od sebe paha P4} moram reči jamem, da ti gospodje želé z Nemčijo v politiško zvezo stopiti; jaz rad in lahko verjamem, da celó hrepené ostrejšega orožja, temuč tudi sama tira večino da taka država se ne oropa le sama svojega naj- s voj ih gospodarstvo v Nemčiji Prusom iz rok vzeti ali saj ne ljudstev v tabor svojih dušmanov. (P samim pustiti ? ako bilo mogoče. Pa verjemite mi > gospôda moja, da to doseči ste vi sami pot zaprli Moj na desnici.) 9 in ustava gospoda! vsemu temu kriva je sedanja njena to ravno po sedanji ustavi. Glejte > som očitate, da bi Nemce od njih odvrnili ravno to, kar Pru- namreč Poslednjič. Ako se je država tako osnovala dvema tretjinama prebivalcev avstrijsko rodoljubje 9 9 da av- v svoji hiši. Razloček je le ta, da Prusija centralizuje silno centralizacijo — ravno to delate vi še šilniše domá strijsko zavest in sočutje do previsoke carske rodovine v korenini zataplja, taka država si je tudi vse druge moči v nič pripravila in zadušila, sama pa je mrtvola postala. Taka je Avstrija vsled svoje sedanje ustave! To sodbo čez Avstrijo je izrekel politikař, kteremu enorodne, Avstrija pa premnogorodne elemente. Avstrija s svojimi narodi — in to prosim dobro premisliti — pod zastavo centralizma Prusiji nikdar ne bode kos, in to iz dveh vzrokov ne. Prvič zato ne , — —— ------— — —v ker dve tretjini avstrijskih narodov te zastave za svojo ne spoznate 9 in bi se siloma morale pod to zastavo gré dandanašnj i v Evropi prvi glas poleon III., car francoski. ta mož je Na- zediniti, drugič pa tudi zato ne, ker Avstrija Nemcem pravi, da je ravno ta pruska zastava — centralizacija Nemčiji škodljiva, in vendar tudi Avstrija to zastavo za svojo spoznava. da Jaz mislim tedaj, da misleči člověk mora neho-toma priti do tega sklepa: sedanja ustava je skoz in skozi napačna, in kdor se je drži, on Avstriji jamo koplje. Ustava tedaj, ktera Avstrijo v tak stan deva 9 9 ne more in ne sme razširjevanja več želeti, — ustava ktera Avstrijo s svojimi narodi in z vsem nemškim Taka in enaka premišljevanja so menda bila, ktera so možu, ki je nekdaj v vaši sredi visokočeščen vodnik bil 9 in kterega ste tudi na ministerski klopi še slavili, ljudstvom v nasprotje in razdvoj pripravlja, vendar ne more za dobro spoznati in braniti. dili Gospoda moja! vi mi bote na dalje gotovo pritr-da država, ktera se tako osnuje da vtiii, vi« ui &ava, jvicirt »c uduujo , uct oo pokliča, svojega namena in poslanstva iznebi se menda misel vdihnila, da je za Avstrijo največa potreba, da se z všemi národnostmi stori pogodba. Ta mož je moral pasti zarad svojega boljšega prepričanja. Pa dovolíte mi, da vas prašam: ali je zato nevreden Av- se svojega sebe izdá. sama In glejte! v takém stanu je Avstrija zdaj zarad svoje ustave. Vsaka velika evropejska država ima svoj namen, svoj poklic. Rusija gleda, kako bi Carigrad v pest do- ; Prusija misli Nemce zediniti v eno državo; Fran-pija delà naklepe po Renu; Italija hrepeni Rim, Trident w jadranske bregove pograbiti, — a Avstrija pa nima bila nobe nega namena, m ga tudi imeti ne sme in ne strijan postal? Po vaših mislih: da! Toda příhodnost, in ne jako daljna, bode nas najbrže kaj druzega učila. Take in enake misli so najbrže bile, ktere so ti-stemu gospodu, kteri našo vnanjo politiko v rokah nosi, in kterega ste vi, ni še davno, skoro obožavali, kteri je sam rekel, da je dober Nemec ostavši dober Avstrijan take in enake misli so morale temu gospodu po da Av- niore, m sicer ravno zato ne, ker ^ ) 14.X Dl1 dopusča. jej tega njena ustava postal glavi rojiti, in so ga k spoznanju pripeljale strija se mora poprijeti politike, ktera porazumljenje delà med avstrijskimi narodi. Ali je pa ta gospod zato slab Avstrijan postal? Nekdaj pa je bilo to drugače. Nekdaj je imela Vi porečete: dá! Saj adresa večine za njega ni druga Avstrija ta namen, da je krščansko omiko in zapadno- kakor nezaupnica zlasti pa še, ako se jej pridružijo evropejsko civilizacijo zoper barbare polomeseca na besede, ktere je una (leva) stran te hiše govorila: po- vzhodu varovala in med-nje širila. Oprostenje Beča turskih oblegovalcev, oslobođenje Ungarije iz turškega drite ga ! pade naj ! (klici na desnici : Prav dobro !) jarma, vzetje Beligrada z naskokom so preslavni spo- *mnki On njenega poslanstva, njenega namena. Dandanes se je Avstrija tega pokliča iznebila ter Toda kaj pomaga, naša nezaupnica ga ne doseže. visoki službi ne sme gledati na to, da bi " nje- po svoji „„„ -----— to ali uno stranko, to ali uno narodnost zastopal; gov namen mora viši biti, on mora Avstrijo zastopati — «uMMuv/o oc jo xivotlijA beg« j/vouv« icuui/na^ bui o iiaiuou ujvia v ioi uiu j "" uivi« niomjv uvi. ga svojemu skuševalcu Rusu — odstopila. Sama pa je Ako je toraj on s svojega visokega stališča gledé se Postala zaveznica in hraniteljica turškega polomeseca! izrekel za porazumljenje med narodi — in to je tukaj * vpričo nas storil je to gotovo znamenje, da je tako držimo? Ali je morda to pravo spoznanje pričujočnosti, da se ravno ustave po kiopje držiimo? Ali bo morda - ^ r t \ j v ,; îgnu gvv i AA fj VJ* W U J v/ ^ VA v| porazumljenje za Avstrijo neobhodno potrebno. Kaj pa pomeni porazumljenje avstrijskih na- izvršitev sedanje ustave pravi in edini program za pri rodov? Gotovo mi boste pritrdili, da je to vprašanje hodnost? zato važno, in jaz na to vprašanje odgovarjam : Jaz se upam reci : večinski adresi pre- ; znana, pogled v prihodnost pa je otemnjen To porazumljenje pomeni novo življenje v vseh teklost ni premišljena, priôujocnost ni spo-delih Avstrije; pomeni poživenje avstrijskega rodoljubja in sočutja do cesarske rodovine pri vseh avstrijskih narodih; pomeni poravnanje Avstrije z duhom sedanjega adrese. Kaj pa ima prav za prav v sebi ta 8. oddelek časa, z ideio tekočega stoletja; pomeni nadaljevanje in kai ie njegov pomen? 8. oddelek večinske adrese Pa mi bo morda kdo kazal oddelek večinske nekdanjega slavnega pokliča avstrijske države; pomeni ni drugo kakor obožovana podoba, ktera predstavlja poslednjič nastop take vládne sisteme, ktera bo kos nemško tretjino, pred ktero bi dve tretjini avstrijskih 7 » • mm • « • • . k t « « w # • 9 1». . • • . m . « tudi zunaj Avstrije si Vi, gospoda . v. ■ vi; guo^uua mOja, uaui uwnoio iu ptavibc j ua mi piavi. uuuitc pí ivini, uciaj ic ta&u tu uc ui'ugaut?, čiiVU manjšina — nobenega programa nimamo, da smo vam je drago, da se bodo vaše prošnje in želje v po- dobiti prijatlov. nam očitate in pravite da narodov klečé, prose mi in molé trepetati imeli, ter se jim ako ---------"" ~ ~---VVi pravi: bodite pridni, delajte tako in ne drugače ne edini in da vsak kaj druzega hoče. No! gospoda moja, jaz vam moram povedati > vse to, kar sem vam zdaj pravil y da svet vzele ; ako pa ne, bo druga pela! To spôda moja ; manj sine Jaz da vse to je program adrese. ; Je zapopadek ; go- oddelka večinske vam rečem y dinjena vsa opozicija ta da v tem programu je zeki je v ti zbornici zbrana No y vor na gospoda moja, ali je morebiti to pravi odgo-klic. ki ga je Njihovo Veličanstvo do vseh m una, ki zunaj — t<*, JX1 je V ti iuuiuiu auirtUd, VU1, ix<* «mv,, © . J. ^J,UU¥U v onuauatvu uu vocil hiše stoji, da se v tem programu narodov poslalo? Ali je to prava pot, da se le en del strinjajo vsi njeni nameni, kteri niso drugo enega naroda podá tje pred sedež Veličanstva, vsa namen pa ima opozicija zato, ker ve in vidi kakor ojacenje Avstrije. (Pravo! na desnici.) Ta da ohra- njenje in omočenje Avstrije je najboljše poroštvo tudi obstanka in ohranjenja nasprotujočih narodov. druga ljudstva pa na stran odriva in jim besede ne , — to presoditi bo delo Njegovega c. kr. Veličan- dá, stva, kteremu se bo adresa izročila. Dasiravno so avstrijske zadeve res take, da jih Ta program pa ima v sebi adresa manjine, ne pa naj s prestolnim govorom rečem — vsak rodoljub ne-una večinina adresa. Vidite toraj, gospoda moja, da opozicija ima svoj izrekljivo obžalovati mora, vendar nam bo le še potr- pežljivosti treba, ker naše reči danes nekako tako stojé Ker program, da je zastran njega edina, da je ta program da so krivci tudi sodniki. avstrijski, in da za to opozicijo stojite dve tretjini av- nobena vlada ne odstopi rada od tega je pa tudi naravno, da y kar ima v ro sirijskih narodov. > in ker se od nas ne bo pričakovala Kodrusova gré za naše življenje, temuč edino za zapuŠčenje sedežev v tej hiši, si mora opozicija to toiažbo delati, da čas ni daleč, ko bote stara kah krepost, ceravno ne praznimi besedami, z zvijačami ali celo s podti-kavanjem druzih namenov ali z natolcevanjem, naj se to delà s posamesnimi možmi ali celimi narodi, se ne vv.«»UOj Jl ti v ^ a J U ^ UV/UILU^ VVVUUll ¥ gVi Štirskem so še kraji: Tragôss, Tragôssbach gaj oca njem Ťragossthal, v kterih so se še ohranile čiste oblike staroslovenskega imena: Tragisa, Tragesa. Sufiks i sa za reke najdeš v imenu: Tor i s a, ime rečice slo-vaške. Tragisamum se je toraj pri noriških Sloven- na priliko: y (Dalje.) o zdravji in bolezni govorijo- 97 eih glasilo T r a g i s m o, ali pa Tragi s m a, zato še sufiks mo je tudi slovensk, vrius ru&vv yrwjuv, v sredovečnih listinah stoji in da sčasom iz muhe konj postane. pa } S teza Časti je ledena gaz7 ki hitro zvodeni. Vse je nečimerno!" Dober glas sega v deveto vas. Slab glas morda še celó v deseto; zapomniti je da Glas raste grede oblika: Trais ma primeri: Sredma, Ukma y krajna imena. Aschbach pa pravi: Tragisamim, Trig i samům je postalo, ker je „ Kdor sam sebe ne Časti, ni vreden nobene Časti, Dobra misel je pol zdrav ja ; ad trigesimum lapidemíř dobro djanje druga polovica. od Arelape stalo, da-siravno je po Antoninovem itene- raru bilo samo 23 miljskih kamenov od Arelape do T r a g i s m a. Kratka večer ja dolgo življenje. Zelodec bi nam po naravi imel biti vir zdravja; al postal je s časom gnjezdo vseh bolezni. Kaj bi Tudi ime postaje: Arlape, Arlapae je Aschbach Kaj in koliko mu naklada sladkosneda, požeruh tolmačil po svojem Dalmatae. Muchar postaji so ležali: équités janec nazadnje pa še zdravnik. ne! pi- } Mannert, Reichert in Bôcking Erlaf v Dunaj. eno uro od je iščejo na sovodnji reke imenovane Svoj tok počinja iz jezera Erlaf (Erlafsee) Marijnega Celja, od tod teče skoz jeseniško dolino (Jessnitzthal) in Rogačko polje (ponemčeno Rogatz-boden), kjer leži mesto Pole (ponemčeno Pôlla), *** še združuje pri mesticu Wieselburg, ktero se je še Dolga bolezen gotova smrt. (advokat) Kakor dolga pravda gotova zguba, kajti odvetnik vse vzame. Smrt stare pokosi, mlade postřelí. Ene toraj o času košnje, druge kedar se jej lov-ski pohlep zbudí; pri teh pa večkrat veljá: leta 894. velelo Suisella, to je Susela, Suslovo od slov. sus el, Wiesel rusk, suselj, mus citellus Marsiktera bukev k svojemu koncu toporisče dá. ) z malo Erlafo (Klein - Erlaf) m potem teče mimo brega Lonitzberg (Lobnica, Lomnica) pri Pôchlarnu v D unaj. Sembera je razložil imé Ar lapa Erlaf iz Ar- ia va Orlova; to je mogoče; saj imamo več rek 7 ki imajo imena po tičih Smrt vse poravná kakor spanje nepokoj duše pomiri. Smrt pokoplje vse sovraštvo. To priča vsako borišče. Toda pregovori in prilike ne razpravljajo le vse razmere in zadeve človeškega življenja; značavajo tudi člověka, kakor je bilo že receno, po spolu in starosti, íz primeri: Kanjuh, Kukovica, Kra- po stanu in veri, po njegovih dobrih in slabih delih, a jju uv/iuj piiuioii. JLvauj UJU., xxu&uviva, rvi«- oiauu x A r la va je mogoče popačenje : Aria pa, na priliko: Arelapa; vendar tudi oblika: A r la pa je slovanska: Moz m clovek > dokler ga Sena ne krsti arija apa, Adlersee. Aschbach pa trdi, da more se in fantalinskih muh iz glave ne izbije. brati namesti A r lapa, Arelapa (Notitia dignit, ima Ariape*) gotovo v přepisu popačeno): Arelate, in da je postaja dobila imé od legie rimske, ki je bila iz Arelate ali Arelatum města v Galiji. Ne vem Zena Mši tri vogle podpira ali se lepo glasi; ne tako: Kjer žena hlače nosi ; moz enega 7 moz malokdaj dobro kost. a i gtatc au jl c i u t u lu mcoia v u aiijn v cm , au Ženski jok pa maČkine solzé ! bi se člověk smejal ali pa jezil zarad takih bedarij. Za staro vero} stare ljudi in star denar naj bode Da bi g. prof. Aschbach le količkaj bolje proučil rim- vselej mar. sko starinoslovje, pač bi našel, da so po knjigi „Notitia Imper, occid." v Ariapi biti: Equités Dal- Otroci in stari Ijudjê kmalu jok stresejo. Glej pa, da nisi kriv še teh solz; kajti neusmiljeno matae, in da Dalmacija ni bila v Galiji, in da tudi je otroku kaliti zlate dni, grešno pa sivčeku greniti Dalmatinci niso bili Gaili, temuč ilirsko pleme. A r lap a, to je: arija, arelja — orelja (zato tudi se najde oblika: Arelapa) apa, pomenja narav zadnje ure. Deset brihtnih otrôk ednajst sreČ. Po nekterih kraj ih pravijo: Mnogo otrok, mnogo nost: oreIje jezero, Adlersee. imamo z navadno apharcezo v staroslověnském očenašev; mnogo očenašev, mnogo blagoslova. eus 9 litev. jezero, sansk. âp, aqua, vâpi, vapa v pomenu: la- lacus Majhni otroci j majhna skrb ; veliki otroci 9 velika skrb. upe ; fluvius. * primeri Zlasti, kedar začnó rogoviliti; žalostno je pa če (Dalje prihodnjič.) se od tacih rogoviležev mora reči: Kar se v luzi zleze, rado v luzo leze ali: Kar mačka rodi, rado misi lovi ali : Orel orla plodí, sova sovo rodi. Stara sraka v Vodnikovi basni toži: > 7 * Kamen so postavili Hvpoličani in ima napis: Divo Neptuno aquarum potenti ob induetum e TRâGISA fltimen muris votum posuerunt libentissime merito. Duellius Symtag. Antiq Jajca več ko puta vé! .310 Pis. *) Ali samo na prvém městu, na drugem že stoji: praefeetus Dandanes to posebno veljá, ali kdo bi se temu čudil? rimsk kamen enim prav 01assi8 Arlapensis. Pri Pochlarnu v* . • A _____ ___ čistim imenom: MELE. Glasi se: M. Ulpio MELEI folio Long (Muchar altrôm. Norik. I. 270.) Pis Ne preopasejo li mladine z učenostmi, kterim ne more po nobeni strani kos biti, in ni mar ravno to, kar jo prešerno storí? Kakor je namreč želodcu v hrano le kar prebavi, vse drugo pa mu preseda; ravno taka je tudi z učenjem. Kar si res prisvojimo, to je nam in dru- gím v kořist; tísta nedoučenost pa, ki je komaj sme- lahko občinske volitve vničijo ali kako se saj dalje kakor volilcem drago, na županskem stolu sedů tano tu in tam posnela, redi le napuh nikdar ni ošaben. učeni mož časa Dopisi. vaoflj aaaui TV«IVV«« j ua ùupauo&cuj oiui Postava veli, da mora občinska volitev najmanj 8 dní pred volitvijo naznanjena, to je, dotični oglas pred žu- panijo pribit biti. Ako se ne bi to zgodilo in se kdo - *----------proti temu pntoži, n««« tu vuutcv. lz Trsta nam piše J. G. Vrdélski *) to-le: „Je že je vse lepo, dobro in pošteno; a nepošteno in nepra- ovrže deželna vlada to volitev. To nekaj časa, kar mi je mnogo mojih rojakov, namreč vično je to, kar se je pri nas oziroma tega postavnega tukajšnjih Slovencev, razodevalo željo, izvedeti vendar, saj člena zgodilo da si utegnil kdo od juridičnega sta- na kratko, zgodovino Trsta, tega nekdaj čisto lišča drugače soditi. Bila je namreč od nekdaj navada s la v j anskega, zdaj pa po nesreči deloma poitali- ker je naša občina jako razprostorjena in šteje nad jančenega, deloma ponemčenega važnega primorskega 6000 duš v 25 selih in ker jih v vsakem selu komaj města in njegove okolice. Silno so me ob enem prosili naj jim jaz pišem in objavljam (namesti opušcenega, v pO tf uu KJf icuAU tulí uiv^u mt^i uiuc uiati , via jo vsakter župan nove volitve sicer po přibitém oglasu do redko več med prebivalci ume brati da je podobi knjige 1. 1869. dovršenega časnika „Pod Lipo") naznanil a posebej še vsako vas pismeno k volitvi po- kako knjižico v domaćem jeziku o tej zgodovini ki je vabil. To je tudi naš dosedanji župan storil, toda tem bila sicer dozdaj predmet celó sedem in tridesetih bolj vspešno, ker je vse volilce po pisanih povabilih več ali manj obširnih knjig, med kterimi se pa bog! ne nahaja nobena v našem narodnem jeziku. žali- To vsacega po svojem razredu na prvi ali drugi volilni dan povabil , oglas pa komaj 5 dni namesto 8 dni pred je velika sramota za nas! Pisali so jih večidel naši volitvijo na hišo pribil. Konstatirati moramo hudi protivniki } in se ve ) kako. Med njimi slovita poklic pribitega oglasa ni pris > da na ne volilcev in ne bi poitalijančeni tržaščan dr. Kand 1er in pa Lôwen- jih bilo prišlo, da-siravno bi bil oglas mesec dni pred thai, trd Nemec bivši vrednik „Triesterice". Na li u iicuicu, ui v oi vidlím ^ni.oiuivv . — volitvijo pribit bil, temveč pa tako mnogobrojno in zgorej omenjeno prošnjo sem moral obljubiti, da bom vkljub jako grozivnemu vremenu. Volitev se je vkljub skušal napravljati na podlagi že zdavnej pripravlje- viharnih intermezov postavno zvršila in starokopitneži nega gradiva, in pa izdajati primerno knjigo o tej nas Slovence res tehtni zadevi pičih j kterih vsak bi obsegal 16 strani so bili premagani; al njih izvrstni župan je, po nasvetu v mesečnih sno- izvedenega gospoda, peticijo do deželne vlade osnoval, da se tako čedalje bolj zlajša plaćilo naročnine, ki ui, «o oc v kteri protestuje zoper lastno delovanje gledé bi znašala sicer razpisa volitve ter deželno vlado prosi, naj volitev za celo leto 80 za pol leta tedaj 40, in za tri me- ovrže. Odgovor vladin na to peticijo ni še znan AàCk tciu lC/tu x\j uv j &ck ta i^uaj "iv j ju Xj a> ui xuu- uu^gi v/u^vr ví sece 20 soldov. Izhajala bi ta knjiga po mojem računu svetujemo vladi > skoraj 20 Ker mesecev, in imela nazadnje okoli 320 stráni. naj bi toda se ne ozirala na ta protest přeje kakor da po preiskavi pride do zvijače gori se pa na primernih mestih vvrstovale tudi omenjene. Pripravljeni smo sicer tudi imena naznaniti, bolj važne zgodovinske reči zastran vseh drugih, kterim je bilo obljubljeno 50 kraje, za pot in živitek starih in sedašnjih Slavjanov, bi utegnila gotovo zani- Sianii lil scuaoujju uiovjauu v , ux uicguua gvtwv saui- prOSt, nav j/nuvju uuocuaujciuu Au^auu o v mati tukajšnje in druge Slovence, temoc sploh vse Vprašamo tudi: čemu se je 29. decembra 1. 1. zjutraj S la vj a ne. Živo se jim tedaj priporočam, naj me toliko kave in cukra v Použanih razdelilo med žen- ako pridejo dosedanjemu županu svoj glas dati. krepko podpirajo; saj strošek bi jim ne bil težaven, skami ? Znamo tudi svedokov imenovati pa morda vendar kaj došlo za našo ná- dobička rodnost (težko tudi za-me). drago dragi župane! ako vam Iz Senozec febr. ov. Izdajanje knjige si utegnilo imeti začetek že tum.) (Nemskutar ekstra sta- Střela udri iz visine predrznega nemškutarja v meseca aprila t. y naročniki, kterih pričakujem zlasti pa od 9) Iz Gorice 14. sveč. ako se oglasijo ob pravem času Senožečah D., da je včeraj med svojimi izvoljenimi obilo od vseh straní, v pošteni krčmi izustil: „danes imajo Postojnski slovenski osli besedo v čitalnici na spomin ranjkega nji- slovenŠČine v de- hovega osla „Vodnika", da bi jim iz tisoč zadreg po __ 81 Atrniool? i hf»fi+iA I o via ím»úď û m» o f a via onmi čitalnic in njih udov u (Z< učitelj zelni kmetijski soli goriski) je imenoval provizorično tu kajšnji deželni odbor g. Vod op kakor pravijo magal Slovenski bratje! al ne presega to ne samo To res slovensk junak vam je vso človeško predrznost nego tudi človeško pamet? v literaturi laški ^esa .Ie člověk vreden? — nič druzega nego golega bolj prebrisan nego kak visokoučen Lab, kajti do nismo ne stišali ne brali, da bi sedaj pisal „Kr8t pri Savici", kakor uči visokoučeni g. profesor Vodopivec. pomilovanja, namreč: Bog daj norcu pamet! In ta mož bil kak „Tasso* J.® še. kakor naši ljudje pravijo, „rešpektar"! Pač si jv -----rjj p —i—---- • * dobrega sadů se moremo nadjati iz take nemškutarske ne buj Njegovo imé, čisto slovensko, nam sicer koprive ! nikakoršnega suma, da bil spod vinu poseben prijatelj j imenovani go Sodražici 12. sveč. B. St. Kakor se od več istina je, da so ga mo rali lasje boleti, če je res izgovoril ono sentenco o Tasso > kajt prvega slovenskega pesnika ne neverjetno Iz Materije 14. sveč. da bi učitelj slovenščine prvega delà poznal I y zdi Mark se nam krajev sliši od hudega mraza, tako tudi pri nas imamo hudo zimo, tako da pri drevji veliko škodo napravlja, celó drevje poka in tudi živina media postaja; sliši se dan t. m. je neki člověk po- je Kakor so vam „Novice" že naznanile, so bile 28. in 29. decembra pri nas volitve novega občinskega zbora. Vnel se bil pri tej priliki viharen boj med dvema strankama zmaga napredovalne stranke bila je sijajna; starokopitneži z dosedanjim županom na čelu (kteri je sicer de-želan a vri nemčón) se, akoravno do kraja premagani, nočejo podati ter se tako rekoč z zobmi zoper zmagovalce tudi nekaj od bolezni. tovaje doli proti Eibnici uro hodá od nas zmrznil; pri njemu so našli 12 gold., iz Oblok je bil domá. Rado-veden sem ljube )) Novice" odgovora, kakošna pomoč je zoper to, da sadnega drevja zajec ne gloda? Odgovor vrednistva. Ako gospodar hoče mlada dre- vesa obvarovati pozebline na kol y ki ga jim pristavi postavi tako, da (ako je kol 3 do 4 palce ďebel) solnee meseca prosenca in svečana mladih drevesec od ene do Ker so branijo. obče podučivno bi utegnilo biti kako se ♦ Je tržaski okoíiČan, stanuje pa v Trstu Via Farneđo v hiši gosp. S.vetina st. 28 treh popoldne od vrha doli ne more obsejati. prva leta drevesca najbolj občutljiva, jih tako postavljeni kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako se drevesa od božica do sušca na solnčni strani s zato slamo ovežejo Da zajec ne gloda dreves ; nekteri pozimi mlada drevesca v slamo povijajo y pa to ni pridno, pod slamo v zimski noči drevo rado po- nomlj ^ 1 • t 1 V • 1 I • 1 • É â garnice ljudskih sol v Postoj i • t • r^r * # •/ m K r a nj 9 Vip t Škofjiloki 9 Cr zebe zati vsaki po 60 gold Boljši je bodečega trn ja okoli dreves nave- teljskega društva v Ljubljani 100 gld_7 da zajec blizo ne more. Najboljše pa je drevesca zalogu revnih gimnazijskih učencev v Ljublj knjigarnici uči« podpornému Nol u, v*« «wjvv —— j- -—x^vuiu ^imudúijcsiviii ucencev v jujuuijani in ino- apnom namazati ali pobeliti; pobelenega drevesa se vem mestu in pa realkinih učencev vsakemu po 200 • i i • i j • • i i i»i v a m i « • ■ « * \ n a . i ^ i . . - J 11 ^ Jl ™ z zajec dobro nikoli ne loti, in drevo tudi lepše raste. Tudi .3® če gold drevju kol posadiš, na kterem je viselo 50 gold meso v dimu. Ce je pa kako drevo zajec ogrizel y mu naglo rano izreži in z vrtnim mazilom zacelí, sicer se Novem mestu 500 gold 20 ljudskim šolam na Kranjskem vsaki po protestantiški soli v Ljubljani 300 gold.; bolnišnici v J KJJ OUU v JUJ varovalnici malih otrok 400 gold bo les dalje sušil. Kranj bolnišnicam v in Kamniku vsaki po 200 gold Novoinesto. (V čitalnici nasi) napravijo v nedeljo otroški v Ljubljani 200 gold Postoj ni, bolnišnici 6. sušca novomeški dijaki v Janežičevo proslavljenje ,besedo" s sledečim programom: Slavnostní govor ( Veselica s plesom pri c. Jer. dezelnemu predsed niku pl. Conradu) v pondeljek zvečer je bila 8 U aJ íiusitska (poje zbor). — Deklamacija: „Povodnji mož". vsakem oziru; povabljenih je bilo gostov okoli 300 iz Vltava (poje zbor). — Predstava „Stepán Šubic, ali različnih stanov Bela IV. na Hrvaškem. — Sablja (poje zbor). Budni govor Prostovoljni doneski so za Jenkov spominek. Iz Ljubljane. (.Zahvalno 'pismo) 9 ki ga J® 9 kakor je poslednji naš list omenil, družba kmetijska kranjska poslala bivšemu ministru za kmetijstvo grofu Potoc- kemu, se glasi tako: Vaša Prevzvišenost! Visokorodni grof! 1 Obče priznana je potreba, da se kmetijstvu mora na pomoč priti s tem, da se za-nj ustanovi poseben urad v vrsti ministerstva. Ustanovljenje ministerstva za kmetijstvo bilo je tedaj povsod sprejeto z najvećim veseljem, a veselje se je bilo še povikšalo, ko je temu ministerstvu na čelo stopi! mož 9 čegar domoljubje, de- lavnost in izvedenost je bila znana vsemu svetu. Mnogo smo pričakovali ; se več smo přejeli. krepko roko ste Vi, Prevzvišeni gospod, kmetijstvu skrbeč za potrebno mu prosto gibanje ne le z modrimi postavami na pomoč stopili, marveč dobro spoznavši , dovolili ste izdatne de- 9 to, česar mu naj bolj manjka narne podpore vsem pospeševalnim pomočkom raznih kmetiiskih oddelkov. o očetovsko skrb Vaše Prevzvišenosti vsi kmeto-valci različnih kraljestev in dežel avstrijskih hvaležno spoznavajo in slavé. veliko žalostjo bilo je toraj sprejeto naznanilo, da je Vaša Prevzvišenost odstopila od vodstva ministerstva za kmetijstvo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ktera je toliko dokazov Vaše posebne blagovoljnosti zapisala v svoje listine in je tako srečna, da tudi imé Vase bere med svojimi častnimi udi 9 šteje si v sveto dolžnost, da v prvém shodu po odstopu Vaše Vzviše-nosti v imenu naše družbe in vseh kmetovalcev kranj - izrek neminljive zahvale za izdatni po- skih, ponavljaje speh kmetijstva ob enem razodeva svoje obžalovanje da ste Prevzvišeni gospod spoznali za dolžnost, visoko svojo službo izročiti v roke Njega c. kr. apostoljskega Veličanstva. -y3 Blagovolite, Prevzvišeni gospod, zahvalnico to 9 ki izreka resnična čutila naše dežele, prijazno sprejeti in c. kr. kmetijski družbi tudi v prihodnje še ohraniti svojo blagovoljnost. z glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem v Ljubljani 6. februarja 1870. Dragotin pl. Wurzbach, predsednik. Dr. Jan. Bleiweis 9 tajnik. (Zbornica kupcij sko-obrtnij ska) je 11. dan m. volila za letošnje leto predsednika in podpredsednika: za unega je J)il izvoljen gosp. V. C. Župan, za tega ktera že več let opravljata to gosp Jan. Horak častno službo. 9 (Darilo s 4000 gold.) ki došlo po nik in (Skof Strosmajer) slovi v Rimu kot prvi govor- kakor iz Rima po- je v obce v veliki slavi, al zvedamo iz zanesljivega vira — liberaluhom ne streže in jim ne bode vstregel. Čitalnici v Kastvu, ktera je prevzvišenemu škofu čestitala k slavi njegovi, je odgo voril. da mu je vseskozi sveta dolžnost vesti se po ; da ker se bo 10 novih svoji vesti in prepričanji. (Magistrat razglaša) mestnih odbornikov prihodnji mesec volilo pisnik volilcev za leto 1870. sestavljen v magistratnem ekspeditu v splošni pregled. Zoper ta zapisnik je vsakdo leži za- íma pravico voliti, upravičen se pritožiti 9 9 če je ki more biti izpuščen ali ne v pravi razred vvrsten itd. toda svojo pritožbo mora do prihodnje sabote, to je, 9 do 20. februarja t. 1. pri magistratu ustmeno ali pismeno vložiti; pozneje vložene pritožbe ne veljajo niČ. (Občni zbor delavskega društva) bode v nedeljo 20. dne t. m. ob dveh popoldne v dvorani na stre-lišču. — Radovedni smo izvedeti, kaj prav za prav je namen tega društva, ki se že dolgo po časnikih mota in je zdaj pod predsedništvom g. Hermanna Harischa stopilo na svetio. (Evangeljcev) ali, kakor jih pri nas navadno imenujejo luteranov, je v Ljubljani 406; v solo hodi njihovih otrók 27. Ali se pač splačajo stroški lastne šole za 27 otrok? ( Visoka nemška inteligencija) pri nekterih „mest- nih očetih" se kaže v jasností njihovih predlogov. poslednji seji je krojaški mojster Fink stavil predlog: „dass das Velocipedfahren ausser den Troittoirs und Gehewegen in den Alleen gestattet werde" (naj se kolesa jezdariti v drevoredih dovolí zunaj trotoárov in pešpotov). Kje pa potem hoče Fink jezdariti v drevoredih, če po pešpotih ne smé? kje so v drevoredih trotoari ? Če bi mi bili v policijskem oddelku, resili bi ta predlog, da kolesa jezdariti je postopačem pripu-ščeno le — na Grintovcu. — K„Tagblatt") je gosp. Kreča zarad njegovega predloga v zboru „Slovenije": naj namreč odbor po- županije uradujejo slovenski, ktere ne itd. zvedá, ktere r imenoval „oberšpieeljna « A 99 Tagblatt" je pozabil sebe, in da tedaj te službe ni več mogoče druzemu dati. „Tagblatt-u" gré že davno ex komu offo na- slov vélikega vohúna, kajti pred njegovim vohon- } stvom — čemur priča je med 10 listi saj 6 listo v ni nič varno, niti posamesna oseba niti cela skupšČina niti šola niti cerkev in pridige njene. Kar eksistira „Tagblatt", res ni treba več državne policije, zato se je pa že tudi koj izprva sumičilo positionsfonda. da životari od dis- (.Dramatično društvo) bode predstavljalo v de poroki želnem gledišču v nedeljo 20. dan t. m. krasnih me c. kr. dvornega svétoika bar. Pflugelna deželi kranjski l0dij polno opereto „Kralj Vondra XXVI." je gosp. deželni predsednik ' 1 Conrad razdelil tako knjigarnicam učiteljskim, ki so ob enem tudi knji- Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaj a. (Iz državnega zbora.) Največe važnosti za nas Slovence in za vse druge dežele, ktere se potezajo za pošteno samoupravo (avtonomijo) deželno, je to, dne t. m. in se bode v malo dneh do konca řešilo. Poslanci slovenski združeni z bukovinskimi in še nekterimi druzimi so namreč naredili predlog, kterega 3e " dan podal zbornici; tako-le se glasi je zeló dvomlj 7 zbornico s predrugačenjem poslancev ali bode ministerstvo stopilo pred lnegared državnih Kar še dosibmal nikoli ni bilo, ite bile přetekli kar seje v zbornici poslancev priéelo 10. teden obe zbornici (gospôdov in poslarsev) povablj cesarju na zala očitno n olj 9 Nemškutarska ,,Mor;enposta je kada je Njegovo Velianstvo posebno baron Petřino (poslanec buko vinski) gori omenjeni enak namenjeni re- prijazno govorilo z bivšim ministrom raafe-om, s se-danjimi ministri pa malo ali nič soluciji deželnega zbora kranjskega: žavnih osnovnih postav v ta nam en želna Premembe dr-da se razširi de- dne t. m. je bil tukaj shod nnogih predsed nikov kupôijskih zbornic ali pa njih 15. 45. 7 Prihodnje sreČkanje v Gradcu in na Dunaji 6. februarja. Odgo vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blazilik v Ljublj