172. številka. Ljubljana, v soboto 31. julija XEL leto, 1886 Izhaja vsak dan aire*ei> izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez podil janja na dom M se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., /a jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za <"etrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plAČuje m\ od čctiristopne petit-\rste po (j ki., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki ra ti. — Rokopisi s - ne vračajo. Uredništvo in u p r a vn i ftt v o je v Rudolfa Kirbisa hiši, »Gledališka stolb'»". Up ravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za VBe leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJpravn.-lštvo ,,Sloi*. StfavorUi**, Domorodna naloga slovenskega dijaka v počitnicah. — o.— Dijaki uživajo sedaj veselje in svobodo počitnic. Tudi slovensko dijadtvo se je iz naučnih sredin razkropilo v kroge svoje domače. Dejali bi, da se je slovensko to dijaštvo za dva meseca povrnilo v svojo — domovino, iz tujine na domaČa tla. Kajti tudi dijaki, ki na starej slovenskoj zemlji prejemajo duševni kruh srednjih učilišč, tičijo vse šolsko leto v nezasluženem duševnem robstvu, dokler se jim znanost razklada v tujem, nemškem ali laškem jeziku! V jeseni stopi naš dijak čez prag srednje šole in tedaj stopi v neznane kraje, koder ga potem od dne do dne vodijo tolmači, — kaki tolmači? Ti tolmači so z večine taki, da se s slovenskim dijakom ne morejo do dobra sporazumevati, ker jih z njim ne veže ni srce, ni jezik. Požrtvovalnega srca, prave ljubezni za slovensko mladino ne morejo imeti učitelji, ki so nemškega rodu, ki se torej ne morejo vnemati za — nado bolje slovenske bodočnosti! Tolmač iz tujine govori v svojem jeziku, ki je privilegovan jezik naših učilišč, on je Nemec in nam ostane vsaj deloma, Če tudi smo t leti in leti privadili se njegovim besedam. Posredovanje mej znanostjo in mej učečo se našo mladino je v slovenskih kronovinah popolnem nenaravno. Z njim je združeno potujčevanje, katero je velika zavira mišnim darovitemu dijaku, katero mu je tudi neznosno, če je dovolj zaveden in razsoden. Vse leto, ko ga drži šolska dolžnost, se mu mora videti, da živi v tujini, če tudi je morebiti le tri ali štiri streljaje oddaljen od slovenske hiše svojega očeta. Tako odurna mu je nemška ali laška oblika šolskih okolnosti], tako protivna njegovemu razumu in srcu, da inu je vse izobraževanje usiljena stvar in tako življenje pravo prognanstvo. Prognaustva otoki v prebujenem našem narodnem življenji so naše višje učilnice! Ko tedaj konec šolskega leta raz-pahne te nenaravne oklepe, naš dijak ne čuti le dijaške svobode, v katerej e rešen svojih nalog in dolžnostij, nego dobi tudi zavest, da je tujčevanja prost in da je prišel čas, ko lahko pri svojih doma živi povsem tako, kakor mu je prirojeno, njemu, slovenskemu sinu. S prazniki dobi slovenski dijak svojo ljubo domovino nazaj! Naš narod ljubi dijaka. Ako je dober in priden, ponosna je nanj vsa občina in ima ga za nekako bogatstvo, katero vedno spremlja s svojimi očmi. Kadar se približajo veliki prazniki, ne pričakuje dijaka le njegova domača hiša, tudi sosedje in drugi občani povprašujejo, kedaj se mej nje povrne. In če ga res čez dolgo srečajo, mu prijazno stiskajo roke in imajo radi, Če zvedo, kako se mu je godilo in kaj ga čaka v bodočnosti. Prvi in najslajši dnevi počitnic slovenskemu dijaku tako steko, da ponovi znanstvo in prijateljstvo, katero ga je z veseljem pričakovalo mej njegovimi najožimi rojaki. Ako si je jedenkrat bil porodil zaupanje in ga potem ni sam poteptal s svojimi nepravilnostim], svest si je lahko, da mu je narod ohranil zvestobo in ljubezen Slovenski narod je vreden, da z njim in zanj živi tudi izobražen človek. Dijak, višji in nižji, ki se je naučil ceniti časa zlato in ki ima pred očmi domoljubne svoje dolžnosti za bodočnost, tudi o počitnicah ne drži križem rok. Ako mu baš ni treba popravljati, kar bi bil v letu zamudil, da si drugo krasno delo, kadar si je bil zopet privadil domačim razmeram. Vesel, da je zopet z narodom, skušal bode, da ostane z njim v kolikor moči živej zvezi. Poiskal si bo njegovo družbo kjer koli, delil Bi z njim veselo in otožno uro. Ker pa je on izvoljenec, da ima bistrejši um in neizkaljeno zaupanje, bode se mej narodom tako gibal, da bode v prid njegovim ožjim rojakom in slovenskemu narodu sploh. Učil, blažil bo svojo družbo in osobito jo povzdigoval do narodne zavesti in do zavesti, kakove pravice ima narod ter kateri so neprijatelji njegovega dušnega gmotnega napredka. Učil pa se bode pri tem tudi sam. Uglobil se bo v razmere svojega kraja in naroda, tako da bodo te razmere postale sestavni del njegovega svojstva in značaja. Živo spoznanje teh razmer ga bode v poznejših časih podpiralo, da v borbi za svoj narod ne bo zgrešil pravega pota, da bode marveč njegovo domoljubno delo bodi na književnem, političnem ali drugotnem polji v resnici plodonosno njegovim rojakom in slovenskoj stvari! Marsikatera slovenska vas se je tako po delovanji domačih dijakov prerodila v novem narodnem duhu in možje, ki z zrelim in razvitim umom delujejo za stvar našega naroda, so kot dijaki poiskali mej narodom vsako priliko, da ho svoje narodno čuvstvo napolnili s pravo vsebino. Ali poleg te stanovitne naloge, ki jo slovenski dijak ima na velikih praznikih, mu čas lahko porodi še drugih stvarnih dolžnostij v imenu domoljubja! Narod naš, potisnen v ozke meje sedanje, snuje si sam naprave, da bi se ohranil v boji za življenje, da bi odvrnil od sebe tujstva moč. Čim lakomniše se hočeta Nemec in Italijan zajesti v našo lastnino, tem več je treba storiti v našo obrambo, tem bolj gledati, da se vsaka moč mej nami obrne v splošnji, narodni prid. V tacih razmerah in pri maloštevilnem narodu, kakor smo mi, mora biti tudi rodoljubje mladine aktualno, tvorno. Ni dovolj, da mladina naša kaže navdušenje za narodne uzore, da se tudi izobražuje z vednini ozirom na svojo domovino, nego treba je, da se tudi giblje mej tvornimi rodoljubi tam, kjer so njene moči važne in koristne. Taka narodna naprava, pri katerem plemenitem delu se lahko udeležuje vsa naša slovenska mladina, je LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) viii. Danes, gospod urednik, Vas povabim na sprehod po predivnem „štajarskem raji," ali da se izrazim bolj prozajično, po „Slovenskih Goricah" . . . Vi, gospod urednik, ki ste se bili prepričali na svoje oči, da je „onostran Boča" tudi še svet, katerega je ustvaril Bog, navzlic vsem dvojbam nekaterih nevernih Tomažev v preponosni Vaši metropoli, pritrdili mi boste, da so ondi tu pa tam kraji, o katerih bi rekel isti sveti Peter: „Gospod, tukaj je dobro bivati; postavimo si tri šatorje . . .!" ^.li povem Vam : če prehodite iztočno trikotje med Muro in Dravo, ne boste se čudili, da so radodarni pesniki temu oddelku Dolenjega Štajarja nadeli ime „štajarski raj" ; kajti v istini: vse „Slovenske Gorice" niso Vam druzega, nego velikansk, s trsjem in z ovočnim drevjem nasajen vrt. Da se o tem uverite, hajdiva gori k sv. Vrbanu, podružnici župne cerkve Kamniške pri Mariboru, od koder si ogle- dava ves ta prekrasni okraj najprvlje s ptičje perspektive. Dospevšima po tihi dolini ter mej prisojnimi vinogradi gori na uzvišeni vrhunec hriba, s katerega se ozira po širnem okrožji bela cerkev, posvečena goraj omenjenemu zaščitniku goric, razgrne se pred nama veličasten razgled, kateremu ne dobite z lepa vrstnika na vsej slovenskoj zemlji! Videl sem v svojem življenji že marsikater lep kraj ter si napasel oči po različnih pokrajinskih slikah, planinskih razgledih in panoramah, zlasti v poslednjem petletji, kar ahasverujem križem domovine svoje. Ali reči moram, da toli ljubeznivega, ubrano-slikovitega ter očarljivega razgleda še nisem našel, kakor se Vam ponuja od ondot doli po tej pokra-jinskej sliki. Ta se razvija pred Vami v čudovito nežnih obrisih, oblitih z blagodejnimi harmonično se strinjajočimi bojami, ki bi bile vredne Claude Lor-rainovega čopiča. Kakor daleč Vam namreč nesejo oči, razgrebajo se pred Vami tja doli proti iztočnemu obzorju, nalik lahno kvišku kipečim valovom morskim, zeleni, mehko izbočeni ter z vinogradi opleteni holmi, po katerih se blišče, objadranim Lidijam jednako, bele cerkve in vinogradniške hiše, dočim se jim ob vznožjih vijejo prijazne doline, obraščene z bujnimi travniki, njivami, ovočnjaki in gozdi. In na desno in levo tem holmoin, na južnej in severni strani namreč, razgrinja se širno polje, za katerim se spaja z obzorjem sinji rob valovitega proti vzhodu tekočega pogorja. Na severni plati Slovenskih Goric tam onostran Mure, širi se plo-dovito Lipniško polje, raztekajoče se tja doli v prekmursko ravnino, obrobljeno s severno vzhodnim odrastkom južne meje dravsko-murskih Alp. A tukaj z juga, za Dravo, leži prostrano podravsko polje, nižje doli ptujsko polje imenovano, katero ondu na jugu objemljejo člankovite Maceljske gore, mej katerimi smelo po konci štrli piramidi slična Rogaška gora, dočim širokopleča Ivanščica zaslanja razgled po lepej domovini Hrvaški. In naposled tu gori, proti juguzapadu dviga se onostran Drave mogočno Pohorje obsenčeno s košatimi gozdi, izmej katerih Vas pozdravlja beli zvonik razrušene nekdanje cerkve sv. Volbenka. In tu zadaj proti večeru kipe kvišku tja gori ob Dravi z gozdi obraščene planine, vedno višje do hribovitega Gorotana. Stoječ dolgo tam gori na jasnem hribu, pred cerkvijo sv. Vrbana, naslajal sem si vid v čaro-vitem razgledu po blaženem vrtu Slovenskih Goric, da sem nehote uzkliknol z Vilkom Di vanjskim: sklene potrebne zakonite naredne, da se bode duh vojske bolj strinjal s čuvstvom naroda. Vitanje «lrxave. V tem, ko ruski oticijozni organi zagotavljajo, da so razmere mej Avstrijo in Itiisijo najprijaznejše, kažejo nezavisni listi neko nasprotje proti Avstriji zaradi balkanske politike. Tako pse nNo-voje Vremja", da je sicer nerazumljivo, kaj hočejo iskati avstrijski politiki v Bolgariji in na turških bregovih Črm-ga morja, toda izdana je parola, da se težišče habsburške države mora premakniti proti vzhodu in sanjajo že ob ustanovljenji avstrijskega gospodstva po vsem Balkanu. Toda to so le prazne sanje, katere se ne bodo izpolnile. Kako ugodno so se v Srbiji razmere obrnile za Avstrijo, in vendar avstrijska politika v Srbiji ne more pokazati pozitivnih uspehov. Če je Avstriji teško Srbijo prikleniti k sebi. katero ozemlje tesno objema, kjer se jej ne ustavlja Itusija, temmanj uspehov mora pri čakovati v Bolgariji. Toda avstrijski politiki daje pogum jeden del bolgarske inteligence, ne glede na kneza Aleksandra, postopati v protiruskem duhu. Bolgarska vlada uporablja nasprotje mej Rusijo in Avstrij o, morda z dobrim namenom, da s tem brani nezavisnost Bolgarije, v resnici pa le z agitacijo zgublja čas. Ko bi od zunaj ne hujskali Bolgarov, bi vsa bolgarska inteligenca še sedaj bila teh mislij, di Bolgari morejo le v senci Rusije doseči nezavisnost in zjedinenje. Avstrija ne bode imela nikake koristi od tega, da hujska Bolgare proti Rusom, Rusija pa ima škodo. Meč sovražne agitacije reže na dve strani in Avstrija bode skusila njegovo ostrino. Namesto, da kale bolgarske vode, kar more Avstrijo le zaplesti v nevarno vojno, naj bi se rajši Dunajski politiki s prijaznili z mislijo, da upliv v Bolgariji pripada pred vsem Rusiji. V poslednjih bojih na turškej meji so bili Crnogorci ujeli 40 Turkov mej njimi tri vodje. Črnogorska oblastva so zaslišala ujetnike in vsi so jednoglasno povedali, da je boj bil našuntal nek sultanov telesni gardist, ki jo nalašč zato prišel iz Carigrada. Sultan ni zadovoljen z urejenjem meje in je hotel na ta način zopet pridobiti nekaj črnogorskega ozemlja. Turška oblastva so vse to dobro vedela in so mirno gledala priprave. Sedaj, ko pa stvar ni imela uspeha, so pa turška oblastva na videz začela proti krivcem preiskavo in sultan je poslal Črnogorcem več redov, da se vse zopet poravna. Ker čas za vojno ni ugoden, in zlasti Ru sija ne želi novih bojev na Balkanu, se bode tudi Črnagora zadovoljila, da se le ohrani mir. Nrltttkii vlada že spoznava, da na ta način ne bode več dolgo mogoče vladati. Prizadeva si na vse mogoče načine, da bi radikalce pridobila na svojo stran. Garašanin je celo pripravljen nekaj ra-dikalcev poklicati v ministerstvo. To se razvidi iz nekega dopisa v „Pol. Corr." iz Niša, v katerem se zagotavlja, da je radikalna stranka zadnji čas storila več stvarij, ki kažejo, da postaja zmožna za vlado. Ta list zajema svoja poročila iz vladnih krogov. Posebno dopisnik hvali radikalce, da neso hoteli izstopiti iz skupščine, kakor so to liberalci želeli in da se pridno udeležujejo postavodavuih del. Če tudi sedaj, pravi dopisnik, Garašaniu še ne misli dveh radikalcev poklicati v ministerstvo, vendar je koalicijsko ministerstvo pozneje mogoče. — Radikalna „Samouprava" izjavlja, da neso resnična poročila inozemskih listov, da so radikalni poslanci glasovali za ovrženje liberalnih volitev. Opozicija je dosedaj popolnem soglasno postopala v vseh vprašanjih. Za adreso večine so se opozicijonalci izrekli le toliko, kolikor se tiče udanosti kralju, proti vsem drugim odstavkom so pa ugovarjali in se lahko sklicujejo na adreso manjšine. — Uradni list je bil objavil, da se je načrt veČine še le tedaj vsprejel, ko je Garašanin razkril nekatere namere opozicije o poslednjej vojni. Poslanec Popovie" izročil je pred- sedniku skupščine protest proti tej izjavi, ki je le obrekovanje in žaljenje opozicije, katera je pokazala ob vojni veliko domoljubje in požrtvovalnost. Popovič zahteva v imenu opozicije zadoščenja. Garašanin se je na to izgovarjal, da se dotični tele* gram ni uradno odposlal in izjavil, da se opoziciji ne more očitati pomanjkanje patrijotisma. Turška vlada poslala j i Muktar paši povelje, da naj se pripravi za odhod iz Egipta, da prevzame vrhovno poveljuištvo čet v Malej Aziji. Pruska vlada se sedaj posebno bavi z izvrševanjem protipoljskih zakonov, toda nema vselej sreče. Več mestnih magistratov je že vprašala, če hočejo ustanoviti nemške dekliške šole. Največ jih je nekda odgovorilo, da bi take šole bile nepotrebne, drugi pa zahtevajo tako velike državne podpore, da bi prav za prav le država skrbela za vse te šole, dotična mesta pa skoro nič. Novo angleško ministerstvo je že skoro popolnem sestavljeno. V njem so sami konservativci, ker niti Hartigton, niti Goschen, niti Ghamberlain ni hotel ustopiti v konservativno ministerstvo. Z novim ministrom za vnanje zadeve lordom Iddes-leighora angleški listi neso nič kaj zadovoljni, pka-vijo, da bode premalo energičen. Irce je posebno razdražilo, da je Londonderry imenovan podkraljem irskim. Trdijo, da je to naravnost razžaljenje Irske. Novo ministerstvo sploh nema posebnih talentov in govornikov, razen Salisburrv-ja in Churchilla, toda poslednji je jako trmast in zategadelj malo sposoben za vodjo stranke v spodnjej zbornici. Dopisi. H Koroškega 20. julija. [Izv. »lop.) Neusmiljena smrtna kosa pokosila nam je v zadnjem času mnogo naših najboljših vodnikov in neustrašenih borilcev za svete pravice našega naroda. Le malo jih imamo še iz začetne dobe, iz dobe našega prerojenja, ki so zdravi do denašnjega dne, čvrsti, neupogljivi in vedno z vsemi svojimi močmi še delavni v našej domovini. Tu omenjati mi je v prvej vrsti našega, za nas koroške Slovence prezaslužnega gospoda prof. Andreja Einspielerja, ki stoji še danes krepak in delaven nam na čelu ter vstraja na braniku in je neupogljiv v borbi za boljšo bodočnost zatirane slovenske raje na Koroškem. — Ta mož, ki je stoprav v zadnjem času s svojim listom „Mir" iz novega vzdramil koroške Slovence iz pogubonos-nega spanja, ima za Slovenstvo, s posebnim ozirom na Koroško, prevelike zasluge že samo v tem, da nam je v življenje vzbudil „družbo sv. Mohora", katera šteje po preteku svojega 25 letnega delovanja toli ogromno število udov, da se naši nasprotniki od same bojazni na vsem životu kar tresejo, ako le samo ime „sv. Mohora" začujeje. — Da jim je ta družba trn v peti, razvidi se vsak čas lehko iz raznih listov, ki zagovarjajo njihove težnje, najjasneje pa nam o tem priča dr. Traunova interpelacija, katero je stavil v koroškem deželnem zboru pred dvema letoma, meneč, da se mu bode posrečilo na hip podreti to, kar smo si Slovenci po mnogoletnem trudu zgradili. — To bo mu sicer ni posrečilo in spraviti je moral rad ali nerad jedno blamažo već mirno v svoj žep ter se tako preveril, da ne gre dregati po krivici zoper družbo. In da ima naš starosta Andrej Einspieler za Slovenstvo ogromnih zaslug, tega mu nikdo odrekal g^F* Dalje v prilogi. .Družba sv. Cirila in Metoda". To družbo naj na rokah nosijo slovenski dijaki! Ta družba nam lahko postane, če hočemo, organizem, v katerem nobena moč ne usiha in v katerem se mrtvi udje oživljajo iz celote. V tak organizem pa se bode življenje našega naroda tedaj preraenilo, če se preprosti naš narod po vseh svojih se liscih pridobi za „Družbo sv. Cirila in Metoda" in sicer tako, da bode umel njen vzvišeni pomen in namen. Dvojiti ni, da bode priprosti naš narod pri svojej razsod-nej in plemenitej naravi rad utrpel letno malenkost, kakor hitro z umom doseže, da je njemu in njegovemu potomstvu varstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" neizogibno potrebno, če hočemo, da ne bode tujec zidal bodočnosti na slovenskej zemlji. In tako prepričanje širiti v našem narodu — to bodi odslej naloga dijaških velikih počitnic! S širjenjem tega prepričanja se lahko združuje pobiranje doneskov za družb i ne svrhe. Ako bi bilo nekoliko več poguma mej našimi dijaki, lahko bi se v teh praznikih večkrat zbrali ter tu ali tam priredili zabave in slavnosti, da bi se z njimi narod budil in z dohodki iz njih podpirala naša šolska matica. Češkega dijaka, ki je uzoren v tem oziru, res podpirajo ugodniše vnanje razmere, — ali do neke mere bi tudi slovensko dijaštvo moglo in moralo posnemati kolege v bratih Čehih. Vnanje ovire pa ni nobene temu, da slovenski dijak v svojem kraji razprostira idejo najnovejše in najpotrebniše narodne naprave. Bližji, kakor sta duhovnik in učitelj, je dijak svojim krajanom in trditi bi se dalo, da se beseda do mačega dijaka, katerej se nič podtikati ne da, rajši premišljuje, nego-li beseda katerega koli drugega izobraženejšega. Seveda je treba osobito preprostemu narodu idejo dobro podložiti, podpreti z jasnimi razlogi. In tu je zopet slovenski dijak na svojem mestu, ker je on živ mučenik v naših potujčevalni-cah, ker lahko iz samega sebe pričuje, kakšna ovira je v duševnem razvitku tuji učni jezik. Njemu, ki se je pred kratkim povrnil iz šolskih tujin, bode lahko popisati trpinčenje s tujščino, trpinčenje, ki je tem okrutniše in usodniše, čim manjeletni so učenci. S takimi in jednakimi razlogi bode dijak lahko prepričal preprosti razum, da je „Družba sv. Cirila in Metoda" predobrotna rešiteljica iz bar barske pedagogije, Če bi tudi ne bila ščit za splošnjo bodočnost slovenskega naroda. Naj se slovenska mladina, ki sama še sedaj trpi v nenaravnih razmerah, z navdušenjem in s tvornim rodoljubjem uda človeškej in narodnej nalogi, h katerej jo vabi nova „Družba sv. Cirila in Metoda". Tu je pravo polje njenej domorodnej delavnosti v šolskih počitnicah! Če bode dijaštvo slovensko storilo dolžnost svojo v duhu te družbe, potem dobila bode nova naša trdnjava v narodu temelj, da je omajal ne bo noben vihar in da se bode tako na trdnej podlagi razvijala naša sedanjost do boljše bodočnosti! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubi j an i 31. julija Ogersku skrajna opozicija prinesla je agitacijo proti skupnej vojski v komitatne zbore. Tako je Heveški komitat vkljub ugovarjanju velikega župana sklenil neko peticijo na državni zbor, da naj Divni moj štajaraki raj, prearčno mi bodi pozdravljen, Blagoslov božji razlij na to se doli z nobes! V širnem okviru goni razgrinja se tvoja mi slika, Kakor velfčestni vrt v bujnosti južni cvetoč: Mreža trsovih loz prepreza ti bolme prisojne, Cerkve bo bele po njih kakor labudi blišče. In po ravan i šumi pšenice valov j o rumeno, Mična preproga livad krije ti brdo in dol . . . Slovenske gorice, ta najiztočnejši odrasle k južne veje dravsko murskih gor, podobne so nekako po svoji obliki, rekel bi, poluotoku — istrskem. Kakor ta postranski razrastek kršnega Krasa v brezmejno jadransko morje, utapljajo se one v nesimo raedmursko ravan, samo s temj razločkom, da je nos isterskega poluostroga obrnen na jug, dočim naš štajerski trivogelnik svojo šilasto ost na-pira proti iztoku, kakor sta mu njo baš obrusile nagajivi sestri Mura in Drava. Iu glejte! Se v nečem je sličnost mej Istro in Slovenskimi Goricami. Kakor je namreč tužna Istra ob straneh, zlasti na desni plati, obrobljena z biserji različnih mest iu gradičev, po katerih jo stražijo, kakor pajki na plen prežeči, sainogoltni tujci; istotako so tudi Gorice Slovenske opasane z jednakim pojasom, sovražnih jim mest in trgov, kateri jih duši in davi na duši iu na telesi. Kar je Istranom na pr. Koper, Peran, Poreč, Rovinj, Vod- | njan, Pulj in Labinj, to je štajerskim GoriČanom Maribor, Ptuj, Ormož, Radgona in Cmurek. In da je podoba popolna, tudi središči obeh pokrajin sta si jednaki; kar znači istrskim Hrvatom Pazinj, to je našim rojakom v Slovenskih Goricah, si parva licet componere magnis, sv. Lenart, od koder se širijo na obeh straneh bacili duhomorne tujščine. S kratka : tu kakor tam pobija in izpodkaplje se zistematski duševna in gmotna blaginja brižnega naroda našega. Kdor tega ne verjame, pojdi v tužno, s solzami namočeno Istro, kjer bedni hrvatski seljak ječi pod jarmom okrutega Karnjela, ali pa se oglej po zelenih brdih Slovenskih Goric, kako ondi vinograd za vinogradom, posestvo za posestvom prehaja v tujčeve, zidove roke in cele trope mnogoglavnih družin, ki so imele prej varne domove na obširnih kmetijah svojih, žive zdaj kot vinograjski najemniki in tlačani brezsrčnih oderuhov . . . Iu glejte, ob razmotrivanji te prežalostne socijalne prikazni spremeni se prejšnji slavospev prelepim Goricam Slovenskim v tožečo žalostinko, kajti Dočim svobode raj sosedom se našim razcvita, V sviiu bogatstva blesti varno ponosni jim dom — V bedi in togi ječi naš narod bogato nadurjen, Klonjen, ob tla poteptan, v svojej slabosti med loč, Setvi zeleni jednak, katero sovrag je pogazil . . . Toda odloživa te brezkoristne Jeremij ade za drugikrat, ter se napotiva nekoliko okrog po div-nem raji štajarskem. In tu se Vam ponujajo raznovrstna pota. Krenete li iz Maribora za Dravo doli, mimo sv. Petra ter preko Metave, ali pa ven po državni cesti v Pesniško dolino in od tam v gorice — povsod se razgrinja okolo Vas bujno rastlinstvo: košato ovočje, po prisojnih brdih lepo obdelani vinogradi, po senčnih dolinah pa bujne senožeti, njive in logi, po katerih Vas povsod sprevaja veseli ptičji spev. Pri vsakem koraku se Vam predoči nov po* krajinsk obraz in zopet tri stopinje naprej in spremeni se vnovič vsa scenerija. Tako se Vam vrsti kar zdržema slika za sliko v blagodejni spremembi. In kamor koli obrnete pogled, povsod mehko obrisane oblike: nizki holmci, vijugaste dolinice in mej bujnim zelenjem prijazna selišča. Nikjer tod ne ugledate odurne golicave in o pustem skalovji v tem vinograjskem raji ni niti sledu. Vsak najmanjši košček zemljišča je pridno obdelan, posejan in z nasadi olepšan. Skratka: dozdeva se Vam, da se sprehajato po kakem vrtu ali umetno nasajenem mestnem parku. Prloen „Sfoveuskemn Narodu" St. 172. 31-julij« tggjj. ne bode, kdor pozna njegovo neutrujeno in neustrašeno delovanje za vse dobro izza njegovih mladih let do sive starosti. Zaradi tega želimo mu iz dna srca še mnogo let, da bi še prav veliko koristil s svojimi dobrimi sveti nam koroškim Slovencem baš sedaj v tem za nas kriričnem času, ko vsa znamenja kažejo, da so si naši nasprotniki na prapor zapisali, raje prej potlačiti nas žive v zemljo, predno bi se odločili priznati le pičico naših pravic, katere nam po Božjej in človeškej postavi pristojajo, katere smemo in moramo zahtevati, dokler v naših prsih srce bije. Ker pa bode prihodnje leto gospod Andrej Einspieler praznoval 50 letnico mašništva svojega in ob jednem svoj 75. rojstni dan, treba bode, ako mu Bog da tudi še te dneve veselja dočakati, da se mi na to slavnost že naprej pripravimo in prosimo, naj osobito Celovški Slovenci skrbe, da se voli v ta namen slavnostni odbor, kateri naj bi pravočasno začel skrbeti za vse potrebne uredbe in priprave, da se tako priredi primerna slavnost možu in njegovim zaslugam na čast. Einspielerjeve zasluge za mili naš narod so neprecenljive; poznate so predobro tudi po širnem slovanskem svetu, kar kaže posebno to, da ga osobito poletinski čas obiskuje mnogo odličnjakov in učenjakov slovanskih iz raznih krajev, od blizu in daleč, ki se zanimajo za naše razmere in si štejejo v čast, seznaniti se ž njim. Zaradi tega je v prvej vrsti nas koroških Slovencev dolžnost, da se združimo in o tej priliki skažemo možu svojo hvaležnost in udanost ter mu tako zatrdimo, da umejemo ceniti njegove zasluge. Čast, komur čast in zaslužnim možem našim: Slava! Iz Harkova 7. julija st. st. [Izv. dop.j Te dni imel sem srečo, da sem bil po vabilu na top-ničarskih manevrih na poligonu pod Čugujevim v prekrasnoj Ukrajini, kjer je bilo zbranih 36 artilerijskih brigad, peskih in jahaj oči h. Mnogo mogel bi Vam povedati o prekrasnoj in točnej strelbi ruske artilerije devetega „armejskago korpusa", katerega nekatere baterije na pr. 16. „konno-artilerijska" so se tako odlikovale v poslednjej rusko-turškej vojni; mnogo bi se dalo pisati o častnikih slavne ruske armije, v katerih sredi imam čast in srečo živeti že več nego štirinajst dnij, no razna neudob-stva pohodnega življenja mi ne dozvoljujejo razpro-stranjati se na dolgo in široko, rečem le, da dnevi, ki jih preživim sredi ruskih junakov, bodo ostavili v meni na vselej naj prijetnejši spomin. Videl sem na manevrih tudi slavnega Šipkin-skega vodjo, generala Fedora Fedoroviča Radec-kega. Radecki, jeden iz prvih sedanjih strategov ruskih, odbil je z majhnim čislom ruskih vojsk 40.000 mož brojećo armijo Sulejmana paše, ki je prihitel iz Albanije zaščiščat Sipko. Radecki, ki je imel pri roki samo Orlovski in Elecki pešpolka, nekaj kazakov in četrto strelsko brigado, posadil je k vsakemu kazaku na konja po jednega strelca in tako dospel o pravem času, da bi podrl gromadno vojsko Sulejmana. Glavna zasluga slavnih zmag v strašnih dneh od 5. do 8. avgusta ima četrta strelska brigada. General Gurko je vselej, kadar je ogledaval vojsko v Odesi, hodil pred to brigado z odkrito glavo. Kaj čedne so tukaj hiše. Dasi jih je večina vzgra-jenih iz lesa in s slamo kritih, ipak se Vam prijazna njih zunanjščina prikupi na prvi pogled. Vsaka hiša je tukaj namreč lepo obeljena, zdolaj po podstavku (sokelji) okrog ima naslikan pisan, rožast pojas in „podsteuje", to je pomost okoli hiše, je nadlaženo ter z ilovico gladko pomazano. Spredaj na pročelji so navadno lesene, tu in tam umetno še zrezljaue svisli; vrata in okeuski okviri ter veternice so pobo jane. Okrog hiše je nasajeno sadno drevje: slive, jablana, orehi, češnje itd. Skoro pri vsaki hiši, zlasti, kjer so dekleta, imajo pred hišnim pročeljem majhen vrt, kjer so poleg obligatne zelenjave nasajene vsakovrstne cvetice. Gospodarska poslopja, katera ima imovitejši nagornjak ali, kakor mu pravijo Doljanci, želar, in kmet sploh postavljena posebej, oddaljena od svojega bivališča, nahajajo se pri revnejših ljudeh, zlasti pri vinogradnikih večinoma pod isto stieho, kakor hiša in to skoro povsod v istem redu. Najprej je hiša s postranskimi sobami in kuhinja; potem kašča, shramba za žita in živež sploh; za to pride gumno ali skedenj s parmo, na dalje kravji hlev, za tem naposled list-njak, kjer je navadno nameščen leseni, iz žaganih plošč vzgrajeni svinjak. — Hodeč po Slovenskih General Radecki ima kakih 60 let, je srednje velikosti s kratko brado, ki je na polovino bela. Ženil se je pred tremi leti. Nihče, ki ga pozna, ne more se načuditi dobremu in krotkemu njegovemu obličju, ki kaže, kakor da general vseh svojih slavnih zmag ne pripisuje sebi. Radecki je skromen, govori jako malo. Na obedu, ki je bil po manevrih na čast Radeckega, napil je jeden iz navzočnih Sip-kinskim junakom. Radeckemu so silile solze v oči, jedva se je vzdržaval. Skoro potem je ljubeznjivo poslovil se z vsemi in odpravil se v svoj kvartir, v carski dvorec v Čugujevu. Naj povem o slavnem generalu še to, da ga je ruski narod sprejel z največjim navdušenjem, ko se je vrnil kot zmagovalec iz Turčije. Poltavski arhierej ga je srečal s križem v rokah pred mestom in blagoslovil ga s p us ti vš i se na koleni. Razna mesta, mej njimi i Petrograd imenovala so ga „početnim graždauinom". Car ga je odličil svojo milostjo, a narod ruski v njem česti slavnega junaka in proslavitelja ruskega imena in ruske mogočnosti na Balkanu, — vojaku pa, od prvega generala do poslednjega prostaka, je on pravi oče. Zato nikdar ne bom mogel pozabiti teh srečnih minut, ko sem na čilem kirgiškem žrebci sredi ruskih junaških artileristov gledal „Šipkinskago heroja", in slušal, kako se je pozdravljal ž njimi: „Zdravo molodci!" in vsaka četa, pred katero se je ustavljal, odgovarjala mu je: „Zdravja želajem, Vaše Visokoprevo-8hoditeljstvou. Nehote mi je prišla v glavo misel: Da, s tako vojsko, Švabi, vam bo težko meriti se! Danes je počitek, kajti prijezdili smo včeraj v Harkov, to je 45 vrst (kilometrov) v 5 urah , jutri gremo dalje na manevre artilerije s konjico. (Konec pri h ) Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo opozarjamo še jedenkrat na denašnjo predstavo, pri kateri sodelujejo vse tri Nigrinove gospodične, g. Zvonarjeva, g. Borštnik in sploh same dobre moči. — (Mestnega odbora Ljubljanskega seja) je napovedana za prihodnji torek. Dnevni red objavili bodemo v ponedeljek. — (Današnji „Wochenblatta) ima obširen uvodni članek, v katerem zagovarja „Edinost" proti našemu listu v zadevi nemščine v okolici Tržaški. Menimo, da bode „Edinost" takega zagovornika malo vesela. — (Umrl) je nenadoma g. Jagrič, c. kr. okrajni glavar v Črnomlji. Zbolel je baje včeraj in čez nekoliko ur umrl. — (Ljubljanski „Sokol") napravil je včeraj zvečer svojemu starosti g. Ignaciju Valen-tinčiču na predvečer njegovega godu podoknico, pri kateri so peli čitalniški gg. pevci. — („Rogača") izšla je 15. številka. V njej je raznovrstnih smešnic in več podob. — (Za Kranjsko) dovoljeno je mesto še jednega okrajnega živinozdravnika počenši s 1887 letom. — (Delavsko izobraževalno društvo) ima jutri popoludne ob 2. uri v gostilni „Pri zvezdi" 1 (Ferlinc) izredni občni zbor. Goricah opazili bodete naslednjo posebnost: kar jih je bogatih kmetov in sploh imovitih posestnikov, ti le so se utaborili lepo zdolaj po ravninah in dolinah, ob vznožji svojih goric, češ, da se morejo gibati in širiti; nagornjaki in želarji ter vinogradniki, sploh kočarji, ti pa so malodane brezimno goraj po vrheh, na temenu goric, kjer se jim domovi vrste ob goriških „sepih" (osipih na gorenjem konci vinograda). Te hiše so zbok pretesnega prostora postavljene vse po dolgem, ob cesti, ki je napeljana po vsem dolgem vrhu. Jednake vrhovske ceste so Vam kaj tesne, tu in tam prave soteske in klanci, da jih jedva prerijete z najoskejšim vozičem. In pa, kar je najhuje — blata je po njih nagromadenega na nekaterih mestih kar do grla. Zbok tega jih v nekaterih krajih, kakor na pr. pri Svetinjah, doli pri Ljutomeru navažajo s trsovim rožjem, vsled česar je hoja in vožnja po njih kaj prožna, kakor po kaki Idrijski brvi -- Toda bodi dovolj za danes ! Prihodnjič si ogledava še nekoliko prebivalce pre lepih Slovenskih Goric in njihovo narodno ter du ševno življenje. — V Ljubljani 31. julija 1886. Prostoslav Kretanov. — (Slonove ulice.) Glede tlaka v Slo-novih ulicah povedalo se nam je z ozirom na dotično notico v poslednji številki našega lista, da je odprava zdanjega tlaka iz okroglega kamenja in naprava makadama že sklenena stvar, pa da se bode to delo začelo v nekaterih dneh. — (Uradno izvestje o koleri v Trstu.) Od polunoči 29. t. m. do polunoči 'M>. t. m. 6 slučajev v mestu, 1 v okolici. Umrli 2 osobi, od prej zbolelih l. Doslej vsega vkupe 118 osob za kolero zbolelo, izmej katerih jih je 23 ozdravelo, G6 umrlo — Kolera zanesla se je že na Kras. Dne 27. t. m. ob 11. uri dopoludne prišla sta dva v Trstu bivajoča dečka v Malidol pri Komnu. Kmalu potem zbolel je 6 letni deček in ob 9. uri zvečer umrl. Okrajni zdravnik dr. Zencovich iz Sežane konstatoval je, da je umrl za kolero. Ukrenili so vse potrebne zdravstvene naredbe, umrlega dečka pa včeraj zjutraj pokopali. — (Mahrova trgovska šola) v Ljub-Ijani imela je v preteklem šolskem letu 201 obiskovalcev. Od teh jih je bilo v gremijalni trgovski šoli 90, v zasobni trgovski šoli pa 111. S Kranjskega bilo jih je 95, s Primorskega 21, s Štajerskega 18, s Koroškega 11, s Hrvatskega 9, iz Dalmacije 5, iz Srbije 14. Iz teh številk je jasno, da je na tem zavodu jako veliko Slovanov, a vender za slovan-ščino ni nikakega prostora. Spričevala z odliko dobili so mej drugim: Ivan Mož in a iz Ljubljane, Ivan Majdič iz Kranja, Edmund Kavčič iz Št. Jurija ob južni železnici, Konrad Elsbacher iz Laškega trga. — (Zabodel) je včeraj zvečer ob 9. uri v Kurjivasi podčastnik Čeh (24. bramb. batalijona) z bajonetom kovača Šemrova mej petim in šestim rebrom tako, da so pluča ranjene in so Šemrova prenesli v bolnico. Čeh imel je ljubezen s Šernro-vovo hčerjo, katero je prišel zvečer obiskat. Mati rekla je Čehu, da jej prav nič ne dopada, da hčerka vedno ž njim hodi, na kar je Čeh mater pretepel. Ko se je zvečer, ko je bil kovač Šemrov že doma, Čeh s svojo ljubo vrnil, nastal je prepir in pretep, pri katerem je bil Šemrov hmrtuo ranjen. Čeha odpeljali so v vojaški zapor. — (Red o požarni policiji in o gasilnih stražah za vojvodino Kranjsko) brez Ljubljane, z dodatkom načrta pravil in službenega reda za osnovo prostovoljnih požarnih straž", nazivlje se knjižica, ki je ravnokar izšla v tiskarni Klein in Kovač. Knjižica ima namen, da se mnogobrojno razširi po vsej deželi, posebno mej kmetskim prebivalstvom, da vsak posamični spozna postavne določbe in določila, katera se tičejo obrambe ognja. Sploh pa se namerava po tej knjižici delovati na skupno razumno delovanje pri požarih, pri katerih naj bi delali vsi prebivalci po jednotnem, v postavi določenem načrtu. — (Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini) ima na prvem mestu obširen opis: „Postoj i na. Zemljepisni in zgodovinski opis", katerega jo priobčil g. nadučitelj Janez Thuma. Spis je prijetno pisan in ima mnogo zanimivih podrobnostij in le želeti bi bilo, da bi se g. Thume vzgled pridno posnemal. Iz šolskih poročil povzamemo, da je bilo v preteklem šolskem letu za šolo godnih 198 dečkov, 18« deklic. Od teh je šolo obiskovalo 189 dečkov in 178 deklic, vkupe 367 otrok, katere so poučevali gg.: Janez Thuma, nadučitelj in vodja, Ivan Lavreučič, katehet, Teodor Josin in Jakob Dimnik učitelja, Maria Steiner, Pavla pl. Renzenberger in Pavla "VViJlning (druzega pol leta) učiteljice. Za višji razred sposobnih bilo je 118 dečkov in 1.9 deklic. V 8adjereji odlikovalo se je 8 učencev, v ženskih ročnih delih pa 21 deklic. Prihodnje šolsko leto prične dne 16. septembra. — (Posojilnica v Črnomlji,) registra-vana zadruga z neomejeno zavezo, imela je v prvi polovici tekočega leta 10.533 gld. 83 kr. dohodkov in 10.471 gld. 45 kr. izdatkov, tedaj skupnega prometa 21.005 gld. 28 kr. Delovati pričela je 1. aprila 1885 in je do konca junija t. 1. izposodila 126 strankam 12.839 gld. 50 kr. Ilrauilne uloge zua-šajo 12.205 gld. 41 kr. Zadružni deleži 132 udov znašajo 942 gld. Izposojila dajejo se deloma na suhe menice, deloma na dolžna pisma, katera tudi poroki podpišejo in pa tudi na dolžna pisma proti intabulaciji. Posojilnica deluje s tolikim zaupanjem, da dobiva vedno toliko hranilnih ulog, kolikor more sproti izposoditi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 31. julija. Glndstone izročil včeraj kraljici državni pečat. Kraljica imenovala včeraj štiri nove člane v gorenjo zbornico, mej temi je Sir Thomas Brassev. Amsterdam 31. julija. Včerajšnji d$n in večer popolnem miren. Izimši dve straži, vrnili so se vsi vojaki v vojašnice. Na nedeljo določeni shod socijalistov prepovedan. Novih nemirov se ni bati. Varšava 30. julija. Nadvojvoda Karol Ludovik in soproga peljala sta se opoludne skozi Varšavo. Na kolodvoru pozdravil ja je general Kriidener. Amsterdam 30. julija. Pogreb pone-deljskih žrtev ob 11 l/i dovršen. Mir se ni motil, dasi je bila ob potu in na pokopališči voli k;i množica. Na pokopališči ni bilo policije, niti vojakov. Na grobu jednega socijalista bjl je kratek nagovor. London 20. julija. 200 kitajskih morskih roparjev napalo angleški, v holandski službi stoječi parobrod „Hokcanton." V boji bila sta ubita kapitan in prvi krmilar; drugo moštvo in kapitanovo soprogo so roparji vjeji in odpeljali. Roparji zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. Tri holandske vojne ladije p 400 vojaki odplule so za roparji. ii 1 h i Poslano.*) Gospodoma J. Den-u in P. Skale-tu, živinozdrav-nikoma v mestni klavnici. Kar začudili, da ne rečemo več, smo se podpisani Ljubljanski mesarji, ko smo brali v 168. številki „Slovenskega Naroda" obsodbo dveh gospodov živinozdravnikov mestne klavnice Ljubljanske o ne-kej prošnji, katero smo vsi mesarji skupno po načelniku mesarske zadruge uložili pri mestnem magistratu, začudili tembolj, ko Vi dva gospoda živi-nozdravnika, ne da bi bila prej prošnjo videla ali brala, ali vedela, kako je utemeljena, kar na vrat na nos, po poročilih v časnikih, kateri so kratko vso stvar le omenili, že sodbo, kakor mislita, mero-dajno izrekata o njej, dasi nemata gospoda živino-zdravnika, ne magistrat, ne deželna vlada, nego samo ininhterstvo o naši prošnji konečno razsojevati. Pač čudno je to, da organi zadnje instance o tej zadevi, se glase prvi, ne da bi bil iste prašal kdo, tudi mestni magistrat ne! Prositi, peticijonirati, pa ima po državnih osnovnih postavah vsak državljan pravico, in mislimo, da tudi mi, mesarji Ljubljanski, davkoplačevalci, ne da bi prej prišli v avdi-jenco k živinozdravnikoma P. Skale-tu in J. Deu-u, ki sta po mestnem odboru nastavljena v mestni klavnici za ogledovanje živine in mesa, katerih pa ministerstvo ni nikakor pooblastilo, da imata prvo sodbo izrekati o prošnjah, katere se pošljejo potom mestnega magistrata, kot prva obrtniška instanca do slavne vlade in visokega ministerstva. Torej, gospoda Skale in Deu, prositi bomo že de smeli davkoplačevalci, Ljubljanski mesarji, ne da bi moledovali, prej ko to storimo, pri živinozdravuikih mestne klavnice Ljubljanske iz naših davkov plačanih. To* liko, kar se merodajnosti VaB dveh gospodov tiče, razsojevati o naši prošnji. Kar se pa tiče popolnem napačnih trditev gospodov živinozdravnikov mestne klavnice, ne bodemo mi njim sledili na humorist ič-nem potu, katerega je spisatelj v „Poslanem" ubral, nego ker je stvar prav resna, odgovarjali le stvarno, brez vseh burk, kakor ugajajo živinozdravnikom mestne klavnice. Kar so ti gospodje zaulekli v njih „Poslano" in kar posebno mogočno naglašajo, da je mestna klavnica snažna in hladna, temu mi ugovarjati nemarno, to sploh ni v časnikih, ni v naši prošnji do mestnega magistrata nesmo trdili, niti omenili nesmo. Pač pa smo trdili in to trdimo še danes, da je meso po muli ah onesnaženo, da se napravijo zaplivke in da meso, dasi se odda v ledenico, kar mrgoli črvov, če mora tam biti od sobote do ponedeljka. Opomnimo pa še, da je mnogo mesarjev, ki od v soboto zaklane živine meaa komaj polovico porabijo v ponedeljek, drugo pa v torek, kakošno izgleda že v ponedeljek, kakošno v torek, v ta ogled smo povabili v naši prošnji komisijo mestnega magistrata, sanitarno, in preverjeni smo, da bode pri ogledu kar strmela, še bolj pa Ljubljančanje, ako se priobči dotični zapisnik. Ledenice so polne mesa, ves dan odprte, tedaj je mrčesom isto tako pot prosta, ko v klavnico. Mesarji očedimo meso, a kupovalci se ga branijo in nosijo ga nazaj, ker je ravno onesnaženo po tridnevnem ležanji ali v klavnici ali na ledu. „To je faktum!" katerega ne bodeta ovrgla ne gospod Skale, ne gospod Deu, oba živinoziiravnika, kajti mi vabimo, dokler vročina trpi, vsacega, naj pride meso v soboto zaklane živine v ponedeljek pogledat in videl bode, kako da jel *) Za objavljenja pod to rubriko odklanja uredništvo odgovornost Kolere mi ne kličemo, morda kdo drugi, po uka pa tudi, kako se ima ravnati z mesom ne potrebujemo od Vas gospodov nikakega. To bodemo že sami pogodili. Toliko jedenkrat za vselej ! Ljubljanski mesarji: Fran Štrukelj, Fran Slovsa. Janez Kopač, Jože črne, Jože Ocvirk. (5*9) Razdlijeno zdravilo. Množeča se naročila na Moll-ovo „Francosko žganje'' dokazujejo u uspešne) uporabi tega sredstva proti protinti, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaluicah na deželi zahtevaj se izrecno M o 11 - o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (20 — 5) Poslano Lepa priložnost ponuja se p. n. občinstvu kupiti si razno blago jako po ceni. Treba se je obrniti samo na L. Store b a v Brnu na Moravskein, Dominikanske ulico št. 42. Posebno je za kupovalce ugodno, da se ni bati, da bi bil kdo osleparjen, ker se denar takoj povrne, ko bi blago ne ugajalo. Sicer pa opozorujeiuo na inserat v današnji številki. Tujci: 30. julija. Pri "i nuj Rideli z Dunaja. — Rudolf iz Gradca. — Kamper iz Kočevja. — Kraft z Dunaja. — Accusti iz Reke. — Malic iz Ljubljane. Pri feallels Gutfreund z Dunaja. — Mulej ti Vrhnike. — VVeiss z Dunaja. — Sohlaier iz Gradca. — Mayor, Polaček z Dunaja Tržne ceno v £Jnl»UanBl dne" 31. julija t. 1. gl.jkr. Špeh povojen, kgr. kr Pšenica, hktl. . . . 6 0 «0 Rež, „ ... 4 55 Surovo maslo, „ 90: Ječmen, „ ... A OH .lajce, jedno .... Mleko, liter .... — 2 Oves, „ ... 8 00 — 8 Ajda, „ . . . 4 0* Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ 4 87 Telečje „ „ — 48 Koruza, „ ... Krompir, „ ... 4 87 Svinjsko „ „ — £<8 — — Koštrunovo „ „ — 32 Lefia, „ ... 11 — Pišanec ..... _ 40 Grah, „ ... 10 — Golob...... __ 17 Fižol, i ... 10 — Seno, 100 kilo . . 2 30 Maslo, kgr. . Mast, , 1 — Slama, „ „ 2 70| — Drva trda, 4 □ metr. 6 40 Speh frišen, „ — «4 „ mehka, „ „ 4|10 Meteorologično poročilo. Dan I Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. d "p 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-10 mm. 738 79 -m. 737-49 mu. 16-4° C 23-1" C 16-8» C si. svz. si. BZh. si. szb. jas. jao. jas. 0-00 nun. Srednja temperatura 18*8°, za 0'8° pod normalom. ZDxLXi3LJsGs:a< "borza, dne" 31. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta Zlata renta . 5° /o marčna re Srebro............. Napol........... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4";„......107 Ogrska papirna renta 5°/0..... 6",,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava mg. srečke 5u/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. a v str. 4l/i°'„ zlati čast. listi . Prior, oblig. Elizabeti ne zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. že!czn!ce Kreditne srečke.....100 gl I. Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trainiuway-društ vulj. 170 gld. a. v. 85 gld. 35 86 b 15 121 n — 102 — 869 ■ — 279 60 126 n 20 10 • ■ 01 5 ■ 94 61 ■ 90 131 ■ 50 169 b 25 107 ■ — 94 n 95 106 b — 118 a 30 125 * 25 98 • M 90 179 b 25 18 b 75 114 20 196 n — kr. Nt V našem založništvu je izšla in se dobiva jpo vseh knjigotržnicah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entwicklung. Voh August Dimitz. to psi v 8°. Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. $0 kr. čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nič vainega presirajočo, objektivno podobo povestnice naie oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro doilo m t veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu. »80c» k VABILO izrednemu občnemu zborovanji »Delavskega izobraževalnega ink?iM v nedeljo dne I. avgusta 1886 ob 2. uri popoludne v gostilni „pri zvezdi" (rVrlinc). Delavci I Ako Vain jo zboljšanje usode Vaše ir. potomstva Vašega e količkaj mari, če torej nesete, da se položaj in stanje Vaše še na slabše obrne, pristopite k društvu po svojih močeh, ker si le z združenimi močmi in strogo organizacijo moremo priboriti boljšo stanje. 1561) Več sodrugov »Delavskega izobraževalnega društva". J^AAAAAAA OGLAS. 1000 knjig „LIRA in CVETJE", zbirka vsakovrstnih pesnij, je na prodaj, katere je ranjki Ivan Dolinar založil in na svetlo dal in katere, žali Bog, ni utegnil razprodati. Da so pa ranjcemu čast reši, ker tiskovina Se ni plačana, priporoča to knjigo vsem čč. rodoljubom soproga ranjcega Dolinarja in sicer za znižano ceno 40 kr. zvezek prost poštnino. Spoštovanjem Katarina vdova Dolinar, (473-12) Trat, Via Fcrricrn »«». ki je veflč v magacinskih in komtuarskih delih, slovenščine in nemščine zmožen v besedi in pismu, vapreime ae takoj z ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe z navede-njem referenci) pod šifro ..I«. 20" vsprejeuatijo se iz uljudnosti pri upravništvu toga lista. (553—1) VAŽIO Z A OAiVIsE! Moje Blavnoznane volnute polne poilloake (Woll-8ch\veissbliitter) brez podklade, da se stan obleke od potu ne umaže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo g. HENRIK KENDA na Mestnem trgu. Cena paru 30 kr., 3 pare 85 kr. Prodajalci na drobno dobo rabat. V Frankobrodu 20. julija 1886. (532—3) Robert pl. Stephani. aC Nepremočljive plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Južne železnice, v L Jublja ii, Dunajska oesta it. 15. (554—1) ffif AYALA L C°- Varstvena znamka Olavua zaloga y LJubljani pri g. PETEK LASSNIK-n. Dr. FRAN ZUPANG preselil se 3© Selvc ulice st. 3, I. nadstr., na levo, v Koslerjevi hiši. Ordinira vsak dan: (501—6) dopoludne od 9. do 10. ure, popoludne od 2. do 3. ure. , .4 (358—8) Priporočba gostilnice. Podpisani si usoja velečastiteinu občinstvu naznanjati, da je grevzel gostita o. Karola Sirnika v Hrenovih ulicah št. 24, ter more gostom postrefli z najboljšimi bizelj-skimi in dolenjskimi vini liter po 28, 36, 40 i.i 48 kr., s Kozlerjevim carskim pivom vrček po 10 kr., s pivom v steklenicah po 14 kr., kakor tudi z izvrstuimi mrzlimi in gor-kimi Jedili po najnižjih cenah. Zahvaljuje se za do sedaj skazano zaupanje, prosi uljudno, da bi mu ga še daljo skazovali ter ga mnogobrojno obiskavali. Z velespoštovanjem Janez Kaplja, (559—1) gostilničar. ^998 64 ¥ALY&SOR 99 4 zvezki, veianl v originalne platnice, dobro ohranjeni, še nič rabljem, dohodo se za 32 gld. pri (555—2) Ivami Itoiiać-ii, knjigovezu. JAN. JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160—21) „Bicyeles" 8 krogljastimi tečaji (Kugellager). Dujo bo pouk. Naznanilo in priporočilo. Udano po ipisani uljudno naznanjam, da se moja knjigoveznica od IO. maju i. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti Nt- A, nasproti gostilno .pri avstrijskemu ce-Barji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem Btanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, liar mi je lahko mogoče vsled lepo in drobro urejene knjigoveznice, oskrbljeno a najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dela. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matice SlovenskeJ in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih knjig. Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela za uradnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., tei so priporočam za galanterijska in kartonažna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vozno in druge stroške. Ljubljanske gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas no dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjšo delo prevzeti in točno izdelanega vrniti. Z odličnim spoštovanjem FRANJO DEŽMAN, | Karlovska kisla voda lSsO do 17*2 Pavlinski studenec. Po izreku gospoda sanitetnega sovetnika Kocha v Berolinu, kateri je iznašel kolerine bacile, je kot varovalno sredstvo proti epidemičnim bolezn m priporočati čisto nlkuliena. natronova kisla voda. ki se mora neprestano rabiti kot ■V pitna votla. ~W Jedina čisto alkalična natronova voda na Hrvatskem je Karlovska kisla voda. (•lavna zaloga za Kranjsko in Koro Ako prt Petru I ^jiJ-i^iiiKu, (4y6—4) Gledališke ulloe H. 1, v LJubljani mm (327—11, I zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V '/i 'n Vt origina'nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znaiuko ŠIM^.ISki: TRGOVISfK Z VIKOM DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gl«l. 2.5« in gld. I.»o. ^£edlieixis3ca, xx>.etleLgret. 3a.a,ra."vaa.a., četrte blaiich.e , steklenice »1*1. S*.—, */, steklenice gld. l.lO. Dalje razna fina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V LJubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, VVilh. Mayr, lekar, H. L. VVenzel, prodajalec delikates, Gustav Treo, prodajalec špecerijskega blaga. V Kran|lt pri gospodu Fran Dolenz. trgovec špecerijskega blaga. V loki: pri gospodu Jnrij Deisinger, trgovec špecerijskega blaga. Na Bledu na jezeru (zdravilišče;: pri gospoilu II. L. VVenzel, prodajalec delikateB. (375—4} g^T" Na znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutno pristnost in popolno dobrino. v IJiihljanl. Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih aflTklobukov in kap; prejema tudi kežuhovino in zimske obleko črez poletje v shranjevanje. (199—20) : : ♦ ♦ t ♦ : : ! Zdravstvena vina. I. Burgundsko vino, rSu^SSS vino, kakor tudi za slabokrvne in okrevajoče bolnike; m radi svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina, varuje sosebno proti griži (dta-reji) ter je v istini najboljše poživljajoče, krepeče, zdravstveno sredstvo. Steklenica 60 kr. 2Moloni i/inn staro, belo, pod imenom . HlctlcllJd" VINU, nLacrima Christi" znano, priporoma se bolj, nego črno malaga-vino, V steklenicah po V, litra 1 gld. 20 kr. in po »/. litra 60 kr. a. v. Izvrstno in poznato za oslabele bolnik« ter okrevajoče. (489—2) 3M«ll*Cllg flnrin najboljše Sicilijansko . Ifldl oala~IIUI IU, namizno vino; za oslabele, bolnike in okrevajoče izborno okrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikladneje, nego Vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gld. Prazne steklenice se kupujejo nazaj po 5 kr. Vsa ta vina, v hladni, zračni in snhi kleti hranjena, itflMvnto ne vedno jednako dobra ♦ t ♦ ♦ : : ♦ ♦ : : : v lekarni „pri angelji", v Ljubljani lig^SH m Dunajski cesti. Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, pošilja proti poštnemu povzetju, uoleler »e ne izprazne zaloga, sledeče blago mnogo ecueje, kakor slane Izdelovanje. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. 1 1 množina suknenih ostankov! 11 |B|##^ 3lU metra dolgih, po najlepših uzorcih, VuliKOi za celo moško obleko. 1 ostanek {(ld. ».75. SMMTMBBU/KlVM....M IfflP*" Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj. Popotne plahte iz toškega, črnega ali ruja-vega pliša, jako veliko, (poprej po gld. 8) sedaj samo gld. 4. Kravate za gospode, elegantno narejene, 4 kom. gld. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseli barvah), kompletne velikosti, 1 kom. OO kr. 1 ostanek posobne preproge j 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako traje«, 1 gld. 8.50. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. -i.ao. Ženske srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, e kom. »Id. 3.25. Konjske žeforake, temne in ilve, z barvustiini krajci, IDO cm. dolge in 130 cin. široke. 1 kom. Kld. 1.50. Prti v vseh barvah, 3 kom. °/4 veliki gld. 1, 3 „ «/« d gld. 2. Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. O komadov 70 kr. Prtički beli, platneni, V* v kvadratih, 6 kom. gld. 1.30. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. 6 kom. :to kr. Delavske srajce iz dobrega oksforda, kompletno dolge. a komadi gld. 2. Gospodinjski predpasniki iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. 6 kom. gld. 1.50. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dviin. za gospode gld. 1 1 „ , gospe kr. ho 1 „ „ otroke kr. BO Zastori 1 meter široki, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Garniture iz ripsa v najkrasnejših barvah, 2 posteljni odeji in na« ml zu i prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. Oarnltura gld. 4.50. Platnene otirače, Toele, z r-adečimi 6 kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. 1 prt in 2 posteljni odeji, lepo narejena, kompletne vo-likosti, gld. 8.50. Zastor iz jute, 2 dela, po 8'/4 metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. i£.»0. Predposteljne preproge iz jute, IV, mtra dolge, okpbi in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par gld. 1.30. Posteljne odeje i iz rudečega kretona, 1 elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 kom. Kld. ». Polplatneni žepni robci za moško in ženHke, veličastno narejeni. 1 dvanajat. gld. 1.80. j^.ng'leškl popotni plaidi, iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier-ot i rac* o. jako elegantne, z jako rudečimi krajci in resami. O kom. gld. 1.50. Sternbergsko blago za posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pa8asto, (far. pristne barve. 1 kos (30 vatlov) gld. 6. Oxford, 30 vatlov, pristne "bair-sre. gld. 4. Damast-orafll za posteljne prevleke, 1 1 vatel širok, izvrstna I baza. 1 koa (30 vatlov) gld. 5.50. Prasni robci iz sivega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. 60 kr. Robci za čisteuje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. gld. 1. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. 90 ctm. širok. 1 koa (30 vatlov) gld. 5. Namizje, 1 prt in O prtieev iz platnenega damasta. Garnitura gld 2 SO. Platnena rjuha (brez šiva), 2 m. dolga, 1l/« m. široka, iz najboljšega platna 1 kun Kld. IIO. X a rep*ne moške hlače I iz dobrega cheviota, jako 1 pripravno narejene. • 1 par gld. 1.35. Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih Da bi p. n. naročevalci ne gojili nezaupanja, izvrše se naročbe velečastiti duhovščini, p. n. županom, posestuikom, oskrbnikom posestev in tovarniškim ravnateljem, profesorjem, višjim državnim in deželnim uradnikom na izrecno Željo tudi brez poštnega povzetja. 0585^7 8778 Prejemlje vsa v njegov strok spadajoča dela •v naesVu. iia. na deželi. Znano reelno delo. Nizke cene. BERL. izdelovalec .274—■>!) oljnatih barv, lakov, firnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA, tik frančiškanskega moitu . LJUBLJANA. r i! i» s# o o o Samo keminio čiste oljnate barve, lake in firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. Oženil bi se rad prileten fant, izobražen, ki ima lepo posestvo na Gorenjskem, z gospodično ali pa vdovo 30—40 let Htaro, ki ima 30OO gld. ali pa več premoženja. Zanesljiva tajnos. se zagotavlja. — Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: ,,Cr©ren|eč" upravništvu „Slov. Naroda". (657—2) Samostojen vrtar, ki se posebno dobro raznrae na izdelovanje vencev in Šopkov, se pod zelo ugodnimi pogoji vsprejme ua jesen v nekem mestu na Kranjskem. Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (558—I) pošten in trezen, zanesljiv in priden delavec, z dobrimi spričali, vsprejme se s prav dobrimi pogoji takoj v službo na „Trpinčevi žagi'' na Fužinah pod LJiil>l|»izio. (538—3) Karbolno kislino, karbolno apno, železni vitrijol razpošilja posebno po ceni (552—2) JOSIP MA.TIĆ v Celji na Štirskem. ŽITNICE priporoča .Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. i Špecerijsko prodajaMco 1 I Pred škofijo št. 1 | |j na ogla Špitafekih ulic, poprej J.Weidlich, [| a a trt in« nroirinl tn !a n<> nAffil j i u Lr r> rtnl sem jaz prevzel in jo na novo oskrbel I z dobrim in raznovrstnim blagom izvrstne in sveže "baze ry Prosim, zagotavljajo naj pazljive j šo in najcenejšo postrežbo, za jako JJ ■v*! mnogobrojan obisk. H ■ S vtlespoštovaujem ffl "r,eo-1» J- SSiAVSB, j?f rXXXXXXXXKXKXXKXXXXXKXXXX: Poljedeljski stroji, scsalke, cevi, oprave parnih kotlov, uu-Itiaste Ukladc (Gummipackungen), Vitli, prodajajo se jako po ceni in carine prosto zaradi preselitve. — Na blagovoljno zahtevanje naznanijo se cene. SCHNABL & Co., Trst, Via Carintia 19, tehniški l»nre»u9 zalogu strojev In eevij. (BS0_4) lUUXUMX**UUXHn**HUU<< Lekarna ^TRNK0CZY poleg- rotovža v T^jvioljaiii, hkratu H0ME0PATIČ1TA LEKARNA. & csi B. o i is S «j .s Za poletno saieono se posebno priporoča: lVf 'I I 1111*11 I Sjnl' 'z naisve^.i'n gorskih malin napravljen, /.mešan s soda-ITI ■ ■■■■ ^ m .MViU t.S je najbolj priprosta na svetu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja se to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko bo lasje do bili prvotno bsjrvo, kar so navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnu, potem je za njih daljše ohranenje zadosti d\akratna raba mleka na teden iu na ta način so tudi pomlade zalisci in brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasje. Steklenica „PUR1TAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju. OTTO IFTt^JNZ, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-u, parfumerji. pri obelisku"; v Beljaka J. Dotoni, coifleur, poleg hotela „pri Celovei prodaja: P. Birnbach, lekar posti"; v Mariboru W. K On i g, lekar. (221—24) I /date Jj in odgovorni urednik : ivan Ž e 1 e z n i k a r. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne"•