ANNALES 2/'92 izvirno znanstveno delo UDK 323.1 (497.12/.13 Istra = 862/863) PREDLOG ZA POSTOPNO URESNIČEVANJE DVOJEZIČNOSTI NA ISTRSKEM REGIONALNEM OBMOČJU PROPOSTA DI REALIZZAZIONE GRADUALE DEL BILINGÜISMO NELL' AREA REGIONALE JSTRIANA Loredana BOGLIUN DEBELJUH dr., Sveučilišče u Rijeci, 51000 Rijeka, Narodne Omladine, CRO dott. docente nell'Universita di Fiume, 52000 Fiume, CRO IZVLEČEK Programska zasnova za postopno uresničevanje dvojezičnostl v Istri izhaja iz potrebe po uveljavitvi teoretičnih načel etničnega pluralizma. Istra, kot večnarodnostno, večkulturno in večjezično območje z avtohtonim prebivalstvom, močno pogojuje nenehnemu prepletanju jezikov in kultur. Za postopno uresničitev dvojezičnosti bi bil potreben posebni status, ki bi predpisal trijezični status istrske regije in omogočil razvoj individualne in institucionalne dvojezičnosti. Istro lahko opredelimo kot regijo z avtohtonim plu-rietničnim, plurikulturnim in plurijezičnim prebivalstvom. Osnovna značilnost plurietničnega sožitja na tem območju je kulturna komplementarnost med specifično istrsko-beneško kulturo in specifično istrsko-slo-vansko kulturo. Plurietičnost regije je z razvojem procesa demokratizacije družbe, ki se je začel ob koncu osemdesetih let, pripeljala do nastajanja mnenjskih gibanj - Gruppo (skupina) 88, Istrski demokratski zbor, Gibanje za obnovitev Istre - ki se opredeljujejo kot pojavi kolektivnega delovanja in mobilizacije na etnični osnovi (Pistoi, 1983; Me-lucci & Diani, 1983). Ta gibanja promovirajo zaščito regionalne identitete istrskega območja (Bogliun Debe-Ijuh, 1989; Juri, 1989). Plurikulturna in plurijezična situacija v istrski regiji zahteva primerne praktične ukrepe regionalnega pomena, pri čemer naj bi se uveljavile teoretske predpostavke etničnega pluralizma, ki izhajajo iz pojavov jezikov in kultur v stiku (Klinar, 1988, 1991). Načelo etničnega pluralizma, ki se lahko uresničuje ob spoštovanju posameznih avtohtonih posebnosti, lahko za istrsko regijo idealno tolmačimo s programskim predlogom za uresničitev dvojezičnosti na istrskem regionalnem območju (Bogliun Debeljuh, 1991). L' Istria va caratterizzata come regione a popolazio-ne autoctona plurietnica, pluriculturale e plurilingüe. La caratteristica fondamentale della convivenza pluriet-nica di quest' area è la complementarietà culturale tra le culture specifiche istro-veneta e istro-slava. La plurietnicità della regione ha portato, con le evo-luzioni del processo di democratizzazione della società, iniziatosi alla fine degli anni ottanta, alia creazione di movimenti d' opinione - Gruppo 88, la Dieta Democrática Istriana, il Movimento per il rinnovo dell' Istria - che si configurano come fenomeni di azione collettiva e mobilitazione su base étnica (Pistoi, 1983; Melucci & Diani, 1983). Tali movimenti promuovono la tutela dell' identità regionale dell' area istriana (Bogliun Debeljuh, 1989; Juri, 1989). La situazione pluriculturale e plurilingüe della regione istriana necessitadi adeguati interventi a livello regionale, attuati all' insegna dei principi teorici del pluralismo étnico che scaturiscono dai fenomeni delle lingue e culture in contatto (Klinar, 1988, 1991 ). II principio del pluralismo étnico, realizzabile nel rispetto delle singóle spécificité autoctone dell' Istria, si puô interpretare idealmente con la proposta program-matica sulla realizzazione gradúale del bilingüismo nell' area regionale istriana (Bogliun Debeljuh, 1991). 329 ANNALES 2/'92 Loredana BOGLIUN DEBELJUH: PREDLOG ZA POSTOPNO URESNIČEVANJE DVOJEZIČNOSTI NA ISTRSKEM REGIONALNEM OBMOČJU, 329-332 Osnovne postavke S postopnim uresničevanjem integralne dvojezičnosti v Istri si prebivalstvo regije prizadeva uresničiti pluralistično politično-kulturno naravnanost ter tako utrditi večjo avtonomijo in regionalno enotnost svojega avtohtonega prebivalstva, ki je etnično in lingvistično mešano. PREDLOG ZA POSTOPNO URESNIČEVANJE DVOJEZIČNOSTI Lingvistični status regije Uradni jeziki v regiji so hrvaški oziroma slovenski in italijanski jezik. Specifikacija Tako trditev bo potrdil Posebni statut, ki bo zagotavljal avtonomijo v političnem, ekonomskem in kulturnem upravljanju regije. Osnovni motiv za sestavo Posebnega statuta je avtohtona dimenzija istrskih slovanskih (Hrvati in Slovenci) in istrskih italijanskih ljudstev v Istri in na njenih otokih. Posebni statut se sestavi ob spoštovanju suverenosti republik Hrvaške in Slovenije. V republiških ustavah obeh republik, ki kot pravna akta ščitita ustavni položaj Italijanov pred nevarnostjo majhne številčnosti, so Italijani ustavno predstavljeni kot avtohtona narodnostna skupina. Na regionalni ravni Posebni statut promovira socialno enakost avtohtonih etničnih komponent Istre. Posebni statut je obvezujoč za vse občine v pokrajini in ne dopušča zakonodajne parcelacije na občinski ravni. V takem smislu ureja tudi socialne in kulturne pogoje priseljencev ter spoštuje njihovo avtonomijo in pravico do organiziranja. Postopna realizacija dvojezičnosti Postopno načrtovanje dvojezičnosti je potrebno promovirati na individualni ravni (učenje dveh jezikov) in na socialni ali institucialni ravni (priznavanje socialne enakopravnosti obeh jezikov). Dvojezičnost na individualni ravni temelji na realizaciji institucionalne dvojezičnosti. Zatorej predlagamo: I. Pospeševanje nove socio-kulturne usmeritve na področju jezikovnih odnosov z načrtovanjem šolskih programov, usmerjenih v plurilingvistično vzgojo na vseh ravneh šolanja v šolah s hrvaškim, slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Pri tem je potrebno ohraniti tudi jezikovno bogastvo krajevnih govoric od široke palete čakavskih narečij do istrsko-beneškega, istriotskih, istrsko-zumunskega inšav-rinskih narečij. Presupposti fondamentali La popolazione della regione si impegna di concre-tizzare, attraverso ¡I perseguimiento gradúale del bilingüismo integrale in Istria, I' atteggiamento politico-culturale pluralistico per I' affermazione di una maggiore autonomía e unità regionale della sua popolazione autóctona, étnicamente e lingüísticamente mista. PROPOSTA DI REALIZZAZIONE GRADUALE DEL BILINGÜISMO Status lingüístico della regione Le língue ufficíali della regione sono la lingua croata, rispettivamente slovena, e la lingua italiana. Specificazione Tale assunto verra sancito dallo Statuto speciale che garantirá I' autonomía di gestione política, economica e culturale della regione. La motivazione fondamentale per la stesura di uno Statuto speciale è la dimensione autóctona delle popo-lazioni slave istriane (croati e sloveni) e italiane istriane dell' Istria e delle sue isole. Lo Statuto speciale viene steso nel rispetto della sovranità delle repubbliche di Croazia e Slovenia. Nelle rispettive Costi-tuzioni repubblicane gli italiani figurano costituzionalmente come Gruppo nazionale autoctono che come atto legislativo protegge la posizione costituzionale degli italiani dalla minaccia della minorietà numérica.1 A livello regionale lo Statuto speciale promuove la pariteticità sociale delle sue componenti etniche autoctone. Lo Statuto speciale è vincolante per tutti i comuni della regione e non permette la parcellazione legislativa a livello comunale. In tal senso cura anche le condizioni sociali e culturali degli immigrati, rispettando la loro autonomía e il diritto a organizzarsi. Realizzazione gradúale del bilingüismo La pianificazíone gradúale del bilingüismo va pro-mossa a livello individúale (acquísizione di due lingue) e a livello sociale o istituzionale (riconoscimento dell' uguaglianza sociale delle due lingue). La competenza bilingue a livello individúale presuppone la realizzazione del bilingüismo istituzionale. Proponiamo perianto di: I. Promuovere un nuovo indirizzo socio-culturale in materia di rapporti linguistici attraverso la pianificazíone di programmi scolastici improntati ail' educazione plurilinguistica a tutti i livelli di scolarizzazione nelle scuole di lingua croata, slovena e italiana. In tal senso va curato anche il patrimonio lingüístico delle paríate locali, dalla vasta gamma dei dialetti ciacavi, ai dialetti istro-veneto, istrioti, istro-rumeno e savrino. 1 Slovenska ustava je že potrdila tako avtohtonost. Gli ultimi emendamenti alla Costizione della Repubblica slovena hanno gia sancito tale autoctonia. 330 ANNALES 2/'92 Loredana BOCLIUN DEBELJUH: PROPOSTA DI REALIZZAZIONE GRADUALE DEL BILINGÜISMO NELL'AREA REGIONALE ISTRIANA, 329-332 Specifikacija Vzgoja, usmerjena k etničnemu sožitju, dvojezičnosti in transkulturnosti, sloni na načelih družbene, narodnostnokul-turne in jezikovne enakosti. V pokrajini, kot je Istra, ki ni bila nikoli jezikovno enotna, je potrebno na regionalni ravni institucionalizirati šolski sistem s tako lingvistično interakcijo, ki v vzgoji dvojezičnosti vidi instrument za utrditev interetničnega sožitja. Lokalne dialekte, ki odsevajo tradicionalne vrednote, je potrebno uvesti v šolski sistem kot instrumente, ki potrjujejo pomen lokalnih kulturnih tradicij in so znak skupnostne samozavesti posameznih etnolingvističnih skupnosti pokrajine. II. Pospeševanje konkretne realizacije institucionalne dvojezičnosti, ki zagotavlja tako hrvaškemu oziroma slovenskemu kot italijanskemu jeziku njihovo enakovredno socialno funkcijo na ravni regije. V takem smislu promoviramo zahtevo po postopnem uvajanju ustne in pismene (ali vidne) dvojezičnosti kot osnovnega pravila pri delovanju ustanov, delovnih organizacij družbenega interesa (družbenopolitične skupnosti, informacijski organi, pošte, upravni in sodni organi, bolnice, lekarne, transportne in komunalne storitve itd.). Ustna dvojezičnost pomeni uporabo dveh jezikov kot komunikacijskega instrumenta v družbi, v kateri državljani izražajo potrebo po uporabi obeh jezikov družbenega okolja tako na simultani kot na konsekutivni način. Vidna dvojezičnost, ki ima izrazito informativno funkcijo, omogoča posameznim državljanom, tako slavofo-nom kot italofonom, da imajo na razpolago vse informacije, napisane v obeh jezikih. Predlagamo, da se za take pisne informacije, ki se nanašajo na dve kategoriji posredovanja, "zunanje" in "notranje", dvojezičnost postopno realizira (tam, kjer je še pomanjkljiva), in sicer: a) glede vidne dvojezičnosti "zunanjega" tipaje treba uvesti dvojezične napise (za ustanove, podjetja, banke, šole, bolnice, trgovine, itd.), dvojezične cestne oznake in dvojezično krajevno imenoslovje pri imenovanju trgov in cest; b) vidna dvojezičnost "notranjega" tipa označuje notranjo dinamiko različnih delovnih kolektivov, ki uporabljajo pisne informacije za posredovanje sporočil državljanom in delavcem. V tem pogledu načrtujemo enakovredno uporabo obeh jezikovz uvedbo delovnega pravila, ki bi v praksi temeljil na dvojezični pisani dokumentaciji z uporabo dvojezičnih dokumentov: obrazcev, odločb, izjav, poročil, sodb, zdravniških receptov, davčnih napovedi, računov za elektriko, telefon, radio, televizijo, voznih kart, vstopnic za kinodvorano, javnih obvestil, osebnih izkaznic itd. Specificazione L' educazione alla convivenza étnica, al bilingüismo e al transculturalismova concepita su principidi uguaglianza sociale, nazionale, culturale e lingüistica. In una regione come l'Istria che non è mai stata lingüísticamente uniforme, va istituziona-lizzato a liveilo regionale un sistema scolastico di interazione lingüistica che consideri I' istruzione al bilingüismo come stru-mento per il consolidamento della convivenza interetnica. I dialetti locali, che riconducono al valore delle tradizioni, vanno introdotti nel sistema scolastico come strumenti che rimandano alie tradizioni culturali locali e sono il segno dell' autocoscienza comunitaria delle singóle comunità etnolingui-stiche della regione. II. Promuovere la realizzazione concreta del bilingüismo istituzionale che assicura, sia alia lingua croata rispettivamente slovena che alia lingua italiana, la loro funzione sociale paritetica a liveilo regionale. In tal senso promuoviamo I' esigenza di introdurre gradualmente il bilingüismo orale e scritto (o visivo) quale regola fondamentale nel funzionamento delle isti-tuzioni, degli enti, e delle organizzazioni di lavoro di interesse pubblico (comunità socio-politiche, organi d' informazione, poste, organi amministrativi e giudiziari, ospedali, farmacie, trasporti, servizi comunali, ecc.). II bilingüismo orale prevede I' uso delle due lingue quale strumento di comunicazione, laddove i cittadini man ¡festino I' esigenza all' uso di entrambe le lingue dell' ambiente sociale, sia in maniera simultanea che succes-siva. II bilingüismo visivo, che ha una funzione espressa-mente informativa, permette ai singoli cittadini sia di matrice slavofona che italofona di usufruire di tutte le informazioni scritte in entrambe le lingue. Proponia-mo che per tal¡ informazioni scritte riguardanti due catégorie di intervento, quella "esterna" e quella "interna", si attui la gradúale realizzazione del bilingüismo visivo (laddove è ancora manchevole) e precisamente: a) per quanto riguarda ¡I bilingüismo visivo di tipo "esterno" introdurre le insegnebilingui (per enti, azien-de, banche, scuole, ospedali, negozi, ecc.), la segnale-tica stradale bilingue e la toponomástica bilingue nella denominazione delle piazze e delle vie. b) ¡I bilingüismo visivo di tipo "interno" segna la dinamica interna dei vari collettivi di lavoro che usano le informazioni scritte per I' informazione dei cittadini e dei lavoratori. In tal senso prevediamo I' uso paritetico delle due lingue, introducendo quale regola di lavoro una prassi che preveda la documentazione scritta bilingue, attraverso I' uso di documenti bilingui: moduli, delibere, dichiarazioni, relazioni, bollettini, sentenze dei tribunali, prescrizioni mediche, notifiche tributarie, bollette della luce, del telefono, della radio, della televisione, biglietti dei mezzi di trasporto, delle sale cinematografiche, awisi pubblici, carte d'identità, ecc. 331 ANNALES 2/'92 Loredana BOCLIUN DEBELJUH: PREDLOG ZA POSTOPNO URESNIČEVANJE DVOJEZIČNOSTI NA ISTRSKEM REGIONALNEM OBMOČJU, 329-332 Specifikacija Če se uveljavi institucionalna dvojezičnost, le-ta pospešuje razvoj razširjene dvojezičnosti, ki omogoča vsem jezikom da se razširijo na vsa družbena področja in postanejo instrumenti funkcionalnega komuniciranja za vse govoreče posameznih jezikov družbenega okolja. Prebivalstvo pridobi dvojezično zavest in se zaveda avtohtone prisotnosti drugega. Tako se valorizirajo in "socializirajo" posamezne etnično-kultume komponente regije ob upoštevanju pluralnosti lingvistično-kultumih modelov, ki so prisotni v istrskem tkivu. Javne ustanove morajo zagotoviti, da si bodo prizadevale načrtno sprejemati dvojezični kader, kar je nujno potreben pogoj, da lahko državljani in delavci enakovredno uporabljajo oba jezika. (Posebnosti glede uveljavitve in oblikovanja Posebnega statuta v delu, ki se nanaša na jezikovno problematiko, spadajo v podrobnejšo analizo, ki upošteva različne jezikovne stvarnosti regije.) Specificazione II bilingüismo istituzionale, se applicato, favorisce lo svilup-po del bilingüismo diffuso che permette ad entrambe le lingue di spaziare in tutti gli ambiti sociali divenendo strumenti di comunicazione funzionale per i parlanti le singóle lingue dell' ambiente sociale. La popolazione acquisisce una coscienza bilingue e la consapevolezza délia presenza autóctona dell' altro. Vengono cosi valorizzate e "socializzate" le singóle componenti etnico-culturali délia regione prendendo atto délia pluralité dei mo-delli linguistico-culturali presentí nel tessuto istriano. Le istituzioni pubbliche devono garantiré ed adoperarsi per I' assunzione pianificata di quadri bilingui, condizione indispensable per la fruizione paritetica delle due lingue da parte dei cittadini e degli addetti ai lavori. (Le particolarità dell' applicazione e délia formulazione dello Statuto spéciale per I' Istria, per quanto concerne la problemática lingüistica, fa parte di una stesura più dettagliata facente capo aile varie realtà linguistiche délia regione). RIASSUNTO La proposta programmatica di realizzazione gradúale del bilingüismo in Istria scaturisce da//' esigenza di afferma-zione dei principi teorici del pluralismo étnico. V Istria in quanto a rea a popolazione autóctona plurietnica, pluriculturale e plurilingüe va incontro al fenomeno di lingue e culture in contatto. La realizzazione gradúale del bilingüismo va sancita con uno Statuto speciale che sancisca lo status lingüístico trilingüe del!' a rea istriana e assecondi lo sviluppo del bilingüismo individúale e istituzionale. LITERATURA Bogliun Debeljuh, L. (1989). L' Istria plurietnica e plurilingüe: riflessioni sull' integrazione culturale, Ricer-che sociali 1, 67-73. Bogliun Debeljuh, L. (1991). Etnična identiteta kot tip socialne identitete - primer Italijanov v Jugoslaviji / L'identitá étnica quale tipo di identitá sociale - il caso degli italiani di Jugoslavia. Ljubljana: FSPN. Doktorska disertacija. Pp. 317. Juri F. (1989): Un patrimonio contro I' agonía: del ma-lessere nel gruppo nazíonale italiano, alia nascita del Cruppo 88. II Territorio 25, 274-276. Klinar P. (1988). Omejevanje asimilacije in pospeševanje etničnega pluralizma. Ljubljana: FSPN. Klinar P. (1991). Od etničnega pluralizma k interkultu-ralizmu. Ljubljana: FSPN. Dattiloscritto. Pp. 31. Melucci A. & M. Diani (1983). Nazioni senza stato: i movímenti etnico-nazionali in Occidente. Torino: Loescher. Pistoi P. (1983). Identitá étnica e mobilitazione política. Rassegna italiana di sociología 1, 79-104. 332