SVOBODNA SLOVEN IJA
LETO (ANO) XLIV (38)	Spaa | li S il S A | | g®| gp™	BUENOS AIRES
Štev. (No.) 38	Üani \at$ B— wr ft—— gj XiL MH ■ £^F hm Cb	26. septembra 1985
Živa celica slovenstva
Danes, po trdem in uspešnem šti-riindivajisetletnem delu ugotavljamo, da je Slomškov dom živa celica slovenstva v Argentini, močan nosilec narodnih vrednot, jekleni člen demokratične povezave vseh naših krajevnih domov v mogočno enoto, katere bratska medsebojna povezanost je nepremagljiv tabor proti vsem, ki bi radi videli našo protikomunistično skupnost v prezgodnjem grobu.
Po zgledu svojega vélikega zavetnika, svetniškega vladike Antona Martina Slomška, je ta dom na ste-žaj odprl svoja vrata višem slovenskim Blažetom in Nežicam, ki tukaj dan. za dnem, leto za 1'etom, srkajo izročila svojih očetov in ljubezen do Vsega lepega, dobrega in resničnega, kot so njih in nas učile naše matere skupaj s prvimi kapljami mleka iz radodarnih grudi. V tem domu naša dekleta in fantje rastejo v zavedne matere in močne slovenske očete1, močne ne le po rasti, temveč po veri in ljubezni do slovenstva, kar je temelj za vso bodočo gradnjo naših usod. Slomškov dom je kot piramida, naslonjena sredi puščavskega peska na živo skalo, ki ponosna dviga svoje čelo v široki in visoki svet.
Kajti naši domovi niso navadne hiše, kjer človek sicer najde zatočišče ali streho, a končno hiše, ki jo moreš porušiti, prodati, zamenjati ali kupiti. Takih hiš ima vsakdo od nas lahko več. A dom ima vsakdo le eden. Eden za družinsko skupnost in eden za krajevno skupnost. Kajti dòma in njegove toplote ne moremo prodati, keir bi to pomenilo, da v tistem trenutku postanemo brezdomci, da smo okrajšani za ognjišče, iz katerega plamti ogenj ljubezni do našega jezika, do naše kulture, do naših tradicij. Organizacija združe, nih narodov je razglasila letošnje leto za svetovno leto mladine. Tej pobudi se je pridružila tudi Cerkev, kair je lepo nakazal prvi slovanski papež, v svoji poslanici za letošnji dan miru. Poudaril je mi,sel, ki jo je vzel tudi kot letošnje geslo, da „mir in mladi hodijo skupaj“. Papež se dobro zaveda, da bo današnja mladina v prihodnjih letih prevzela odgovornost za življenj'e dlružin in narodov, za skupni blagor, in za mir. 'Samo od odločitev mladih zavisi prihodnost novega tisočletja, na katerega piragu stojimo, kateremu se bližamo sicer morda s strahom, a tudi z močnim upanjem.
Kakšna moralna načela si bo prisvojila mlada generacija? Janez Pavel II. jih opozarja: „Morate se odločiti, na katerih vrednotah boste gradili družbo. Od izbir, za katere se sleherni od vas odloča danes, je odvisna prihodnost vaših bratov in sestra.“
Dragi starši! Vzgajati moramo naše mlade v koristne člane družbe, v dobre ljudi, ki bodo znali pravilno gledati na človeka. S svetim očetom
se tudi mi zavedamo, kam gre tisti del današnje mladine, ki nima osmi-selnega življenja, ki nima trdnih moralnih načel, ki nima Boga. Zateka se v svet alkohola, drog, nevezanega spolnega uživanja. Zato papež imenuje letošnje leto mladine tudi ugodni trenutek, da .se starši in Vzgojitelji znova zavedo odgovorno, sti za mlade. Starši ! Naši skupni domovi storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bo naša mladina nam vsem v ponos in tolažbo na stara leta. A .naši domovi ne morejo nadomestiti vaše naloge, da mladim stal. no stojite ob strani im jim tudi pomagate iskati smisel življenja. Zato pa morate1 vrednote in vzore, ki jih jim ponujate, najprej sami živeti, sicer vaše besede ne bodo prepričljive in vaše protislovno življenje bi- moglo biti mladim le v pohujšanje in bi ga upravičeno zavračali.
Draga mladina! Vaši očetje so vam z velikimi žrtvami postavili ta dom, to skupno žarišče slovenstva. Sloventsko trdnjavo na tujem. A skrb, da temu ognju prilagate, je na vaših mladih, a krepkih ramenih. V tem življenjskem boju ne sme biti dezerterjev! Trdino združeni, v medsebojni ljubeznni, v spoštovanju do vsega kar vam predajajo dan na dan vaše matere in vaši očetje, v zaupanju v neskončno Resnico, Dobroto -:n Lepoto, uprite pogled junaško naprej in za tem pogledom naj odločno stopajo vaši koraki, da bomo mi, vaše okolje in ves svet, ki vas obdaja, mogli biti vsak dan bolj ponosni na vas, ki ste graditelji boljše bodočnosti.
Ko se je „rodil ta naš slovenski otrok v tujini“, so mu ob krstu želeli vso srečo, rast in moči, pa dolgega, dolgega življenja. Take so bile želje ; nekatere vroče in zahtevne, druge proseče in boječe in tretje slaibotne in nezaupne. Pa je zmagala moč idealizma, ljubezen do naroda in slovenske mladine, rojene na tujem. To dom je naš! Ljubezen je, ki premika gore. In ta je ustvarila na argentinski pampi slovenski grič. Na njem je cerkvica in dom in šola. Krlstni kamen Slovenstva in njega večna luč.
In ti, ki te je Bog sam postavil v družino slovenskim staršem, ne bi stopil vanj?! Z vero in ljubeznijo. Pa tudi žrtvijo. Šele potem bo tudi tvoj dom !
Lojze Rezelj
Mogoče me veste, da ...
— da je slovenska emigrantska kreditna zadruga SLOGA v Buenos Airesu ob svoji tridesetletnici izdala v 3000 izvodih SLOVENSKI TELEFONSKI IMENIK, ki prinaša na 90 straneh nekaj nad tisoč telefonskih številk argentinskih Slovencev in 168 o-glasov slovenskih podjetnikov...
Iz „Mladike“
USTANOVITEV SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA ARHIVA
Slovenski narodni odbor je ustanovil „Slovenski zdomski arhiv“ — zaenkrat za področje Argentine — z namenom, da se ohranijo dokumenti zdomskih ustanov, domov in organizacij in pa tudi dokumenti slovenskih javnih delavcev.
~ Slovenski narodni odbor je zaprosil naše osrednje slovensko društvo v Argentini „Zedinjeno Slovenijo“ za oskrbo in shrambo dokumentov Slovenskega zdomskega arhiva, ki naj bi deloval v dogovoru med Slovenskim narodnim odborom in Zedinjeno Slovenijo po pravilniku, ki sta ga odobrili obe instituciji.
~ Zedinjena Slovenija je s sklepom odbora sprejela Slovenski zdomr ski arhiv v svoje prostore in svojo oskrbo.
Slovenski zdomski arhiv bo vodil poseben „Arhivski odbor“ po določilih omenjenega pravilnika. Arhivski odbor sestavlja skupina strokovnjakov in slovenskih javnih delavcev. Podrobnosti o poslovanju Arhivskega odbora in imena njegovih članov bodo objavljena v „Svobodni Sloveniji“.
Za Zedinjeno Slovenijo:	Za Slovenski narodni odbor:
Lojze Rezelj 1. r.	Rudolf Smersu 1. r.
predsednik	predsednik
Gregor Batagelj	(2)
DRAGA 85
Uradni začetek letošnjih jubilejnih XX. Študijskih dni Draga 85 je bil v soboto, 1. septembra popoldne. Kot vse tri dni je sonce prijetno grelo in privabilo v park Finžgar-jevega doma na Opčinah pri Trstu veliko ljudi. Publika se je odzvala v lepem številu, ki so ga opazovalci ocenili okoli 350. Značilno za letošnjo Drago je bil velik odlstotek mladine in pa številni rojaki iz Slovenije.
V	uvodu se je predsednik organizatorja Drage — Društvo slovenskih izobražencev — Sergij Pahor spomnil začetnikov teh dni, posebej še pok. prof. Jožeta Peterlina; poudaril, da eo dnevi kljub težavam rasli v pomembnosti i'z leta v leto.
Pozdravno besedo v imeinu odbora za kulturo pri Tržaški pokrajini je prinesel1 nje član Zorko Harej in voščil mnogo uspeha v novem obdobju, ki ga Draga pričenja.
SLOVENIJA
KONEC XX. STOLETJA: PREHOD V NOVO DIALEKTIKO?
Sobotni predavatelj je bil dr. Boštjan Župančič, 38-letini Ljubljančan, izredni profesor prava na Se-ton Hall University v New Jersey, ZDA. Doktoriral je na harvardski univerzi. Ukvarja se s kazenskim materialnim in procesnim pravom, poleg tega pa se podaja na polje pravne filozofije, psihologije in družbene teorije. Predavanje z gornjim naslovom je obravnavalo probleme slovenskega naroda iz filozof siko -d ru'žt»emih	vidikov ; svoje
znanstveno (iza poslušalce večkrat težko dojemljivo) razpravo je strnil v dva odstavka: govoril je o biti kot predoru na določeno drugačno raven doživljanja sveta in da Slovenci rabimo človeka, ki nas bo preganil v kolektivni zavesti na to raven biti, ker hi jo sam doživel, ker je zaradi tega ustvarjalen, ker je zaradi tega sposoben aktivirati moči silnice v slovenskem narodnem telesu.
Župančiču se zdli sedanja jugoslovanska ureditev zanimiva, saj naj b; v .njej bila uravnovešena raven mehanične in represivne paranoje, a bistveno nižja kot na Vzhodu — s tehnokracijo in birokracijo, ki ji ni uispelo. polastiti se industrijske oblasti.
V	pripombah in izmenjavanju misli je bila marsikatera predavateljeva beseda pojaisnena, izrečen pa marsikatera kritika na račun njegovega zagovora jugoslovanskega samoupravljanja ter na skeptičnost o ideji ene same osebe, ki naj bi razrešila razna družbena protislovja.
NEDELJSKI PROGRAM
Začel se je z mašo, ki jo je daroval tržaški škof Lorenzo Bellomi, so-
maševail pa ®o škof. vikar Škerlj, Anton Požar, Tone Zrnec CM in Janez Sraka D J. Mašo je škof bral v slovenščini; prav tako je govoril škof v pridigi, v kateri je razlagal nedeljski evangelij.
MED GETSEMANIJEM IN TABOROM: ŽAR IN STISKA KRISTJANOVEGA UPANJA
Prvo nedeljsko predavanje je imel duhovnik in publicist Ivan Štuhec, trenutno študent moralne teologije na Gregoriani v Rimu. V prvem delu je najprej podal sliko predvojnega razkola v katoliških vrstah, ko je en del iskal rešitve razkristjanje-vanja z vrnitvijo k sholastični Irtish in iz nje izhajajočim družbenim principom, drugi pa ,so se inspirirali pri francoskem in nemškem personalizmu, eksistencializmu. Druga misel pa je zagovarjala razmejitev med krščanskim življenjem in političnim angažiranjem.
Debata se je nanašala predvsem na čas razkola med slovenskimi kristjani, po katerem so se krščanski socialisti Vključili v takoimenova-no NOB. Iz nje je razvidno, da ne moremo govoriti o revolucijskem obdobju (in tudi ne o današnjem času), ne da bi globlje poznali vlogo Kocbeka v tistem času. Na vsak korak se pojavlja .njegovo Ime, zamisli In konec. Okoli njega se vrti pot, i'z katere bi mogli iskati novega izhoda današnjemu kristjanu v Sloveniji.
Po opoldanskem premoru (ki je bil premor v ožjem smislu, saj je bila debata in komentar o slovenski problematiki neprestana), je zaključil jubilejno Drago dr. Marko Dvor-žak, slavist, publicist in trenutno pastoralni delavec v Nemčiji. Svojim besedam je dal naslov
DULMA 1985 — ANATOMIJA NEKEGA ZDOMSTVA
To je .bil naslov poetične izpovedi bolesti nekoga, ki se je moral zaradi svojih prepričanj dvakrat izseliti i.n iskati kruha v tujem svetu. Svoj prispevek je razdelil nä tri dele: Pismo s češke, Pismo iz Nemčije in P,smo iz dežele sirca... Iz besed je sevala osebna bolest zaradi usode, pa obenem nekatere smernice, iiz katerih je možno črpati moči za prenašanje te usode. Celoten program — predavanje in debato — je oddajal neposredno radio Trst A.
ZAKLJUČKI
Draga je tud- čas srečanj. To je bilo razvidno iz dejstva, da večer n'i tako hitro raztepel udeležencev. Ne. kateri se bodo videli morda šele čez leto, drugi morda še dolgo ne. In vendar je le enkratna udeležitev teh dni, tega .svobodnega parlamenta, tribune, srečanja slovenske misli ali kakorkoli že hočemo imenovati te Študijske dni, tako trdno vtisnjena v spomin, da (vsaj1 zame) pomeni vaižen mejnik v osebnih doživetjih. Nobena beseda, ki ;bi jo zapisal, ne more verno oživeti posebnega vzdušja, ki sem ga čutil te tri dni v parku Flinžgarjevega doma.
Še nekaj .besed o debati. V njih so bile zastopane vsakovrstne' misli in prispevki, k podanim predavanjem. Morda bi: kdo pripomnil, da niso bile na ne vem kakšni akademski višini, so pa prispevala k obrazložitvi tematike in odpirala nova vpirašanja, ki lahko organizatorjem navdihne novih tem za naslednje Drags.
Draga 85 je spet izpolnila svojo nalogo. Dala je možnost razgovora o temah, kli jih v Sloveniji sami ni mogoče tako prosto zastopati, im o-benem pokazala, da kljub vsemu pritisku, čut za poznanje drugih, neuradnih mnenj, ni zamrl.

KAJ PRAVI SOCIALISTIČNA MLADINA?
Mladina je glasilo Ljudske mladine Slovenije, nadaljevalka partizanske tradicije — Mladinske OF. Ven. dar pa kaže v svojem pisanju popolnoma .samosvoje mišljenje, ki je dostikrat v opreki z od partije diktiranim uradnim mnenjem. Na svojih straneh prinaša najrazličnejše teme, od pornografije preko pogovora z nadškofom Šuštarjem do riskantnih političnih gledanj.
Padel nam je v oči celostranski članek Lepa Brena in socialistična mladina v številki 6. junija letos. V njem piše Džuli Šviga o anketi .dveh splitskih profesorjev. Ni naš namen, da b; se ustavljali pri kulturnih vprašanjih im odgovorih, nas bolj zanimajo politične in idejne poante. In teh je dovolj 'in še preveč :
Kot pravi poročevalka, se je1 leta 1968 zanimalo za politiko samo 31% mladincev, sedaj znaša ta odstotek celih 68%. (Naš komentar: Prej je bilo splošno prepričanje, vtepeno z batinami, da bo za boljšo bodočnost že poskrbela partija pod genialnim vodstvom maršala Tita im da je za občane pametneje, da se v politiko ne vtikajo. .Sedaj pa o-pazimo, da se prebuja zanimanje za politiko in tudi za osebno odgovornost in dolžnost do političnega dela. Vsekakor velik napredek, ki gotovo vodi v pluralizem.)
61% mladih vprašanlev misli, da imajo samoupravljal« majhen ali nikakršni vpliv na politično življenje, 78% pa trdi, da javnost nima nikakršnega vpliva. Medtem, ko je leta 1968 več kot tretjina mladin-
cev želela vstopiti v partijo, si kaj takega žel; danes le 15%, pač pa se je podvojilo število tistih, ki si tega ne želijo (48%).
O življenjskem idealizmu: Na
vprašanje, s čim je danes najbolje uspeti v življenju, iso na vrhu .s 83% zveze in znanstva in 79% komolčarstvo, dve tretjini pa menita, da imata delo in znanje majhen ali nikakršen vpliv na uspeh. (Žalostne u-gotovitve za bodočnost!)
Naj sledi dobesedno: „Pa še besedice o . Lenimi. Leta 1968 je bil s 40% glasov na samem vrhu osebnosti, is katerimi se identificirajo mladi, zdaj pa je s 5% na dnu lestvice1, skupaj s Karolino Monaško, medtem ko je prvo mesto prevzela mati Tereza.“
Pa tudi verski pogled mladine se je v teku let spremenil1 in sicer te-(Nad. na 2. str.),'
Dr. Tine Debeljak
(231)
MED KN3IGHMI IN REVIDflHI
.1
Tone Mizerit
CELOVŠKI ZVON ŠTEV. III/6
Ta šesti zvezek letošnjega Celovškega Zvona je izišel v novi barvi platnic, namesto dosedanje črne sedaj v vinsko-rdeči Ibarvi, ki pa je samo zunanja sprememba revije, pa se ne dotika njenega duhovnega ustroja. V tem tretjem letniku se je Celovški Zvon uveljavil že kot dobra in potrebna vseslovenska revija, ki izhaja iz Celovca v vseslovenski kulturni prostor. Povezuje s kulturnimi problemi in kulturnimi delavci med /seboj vse celine.
Kot razumljivo, je tudi uvodnik današnjega zvezka posvečen koroškim problemom in nosi naslov Zaprite trebuh trojanski kobili. Napisal ga je dr. Peter Millonig, urednik revije v Združenih državah. Govori pa o zlorabi demonstracije združenih slovenskih in, koroških izobražencev proti nameravanem izoliranju slovenskih otrok od otrok drugih narodov na Koroškem dne 7. februarja 1985. Pri tej demonstraciji, ki bi se morala po dogovoru vršiti v smislu nadstrankarskega enotnega nastopa, so nekateri slovenski udeleženci iz obmejnih dežel nastopili z izrazitim strankarskim pevskim zlborom, ki je ves čas prepeval partizanske pesmi. S tem je kršil nadstrankarski sporazum za demonstracijo in žalil tudi koroške nemške sodeželane, ki so sicer z nami protestirali
Namesto kake moderne pesmi je v tej številki ponatisnjena lepa narodna pesem Kralj Matjaž reši svojo ugrabljeno ženo, ki jo je svojčas napisal za Štrekljeve narodne pesmi koroški Slovenec Josip Koglek v Šmarjeti v Rožu. Pisana je v koroškem rožanskem dialektu, ki jo spremlja nemiški prevod, ki ga je pripravil asistent nemške univerze v Celovcu dr. Klaus Detlef Olof, odličen prevajalec Prešernovega Sonetnega venca.
Sledi objava predavanja v Dragi profesorja ljubljanske univerze matematika Nika Prijatelja Med vero in nevero. Obtožuje se slabega poznanja razodetih verstev, upa pa, da „te razodete vere, in seveda tudi vse druge, morda kdaj v prihodnosti ne bodo niti preganjane niti preganjavke“. Tretji članek je prispeval Slovenec iz Kanade dr. Alojzij Ambrožič, pomožni škof v Torontu za narodne manjšine, s člankom Nekaj misli o emigrantu. Članek je rezultat njegove dulšnopastirske prakse med različnimi emigranti v Kanadi. V njem opisuje, kako se emigrant iz zaprtosti svoje narodnosti najprej zapira pred novo kulturo, pozneje pa se ji čimbo"j odpira in prevzema tudi odgovornost za svojo novo domovino, pri tem pa izgublja stik s staro. Novemu domu je vsak dan bližji, toda popolnoma doma ne bo nikoli več — ni več doma v stari in še ni čisto doma v novi domovini.
Zanimiv donesek Toneta Pretnarja o
ulbitem poljskem duhovniku, pristašu prepovedane Solidarnosti, Jerzyju Po-pieluszku, prinaša prevode iz njegovih pridig. T. Pretnar ima lepo navado, da pesniške citate iz poljske literature sproti prevaja v dobre slovenske verze, s čemer dopolnjuje naše spoznanje poljske literature. V tej številki je prepesnil znano Felinskega cerkveno himno „Prostost, domovje, vrni nam, Gospod !“
Andrej Capuder prevaja odlomke iz Berdjajeve knjige o Novem srednjem veku, s tendenco, da na revolucijo ne ka'žje odgovarjati s kontrarevolucijo, temveč le z notranjo katarzo. Zamejski delež v tej številki predstavlja Dnevnik 1985 Alojzija Rebule. Ta dnevnik nekako veže vse številke revije med seboj in je spontan izraz njegove religiozne osebnosti na dnevne vtise.
Znani publicist in gledališčnik Bojan Štih je pravtako priobčil list iz dnevnika, ki ga je napisal na dan sv. Treh kraljev 1985. leta. V njem izraža mnenje, da mu je nerazumljivo, da so komunisti odpravili praznovanje krščanskega božiča. „Pismo, ki pričuje...* je zopet dokument iz bojev Koroških Slovencev za svobodo. To je pismo dr. Vinka Zwitterja, ki ga je pisal iz zapora leta 1941 in v katerem izpričuje, da so Slovenci dobivali svojo oporo edino v veri. Ljubljanski umetnostni zgodovinar Ivan Sedej je prispeval članek o Slikarstvu Alenke Kham Pičmanove, z več celostranskimi barvnimi prilogami, ki jih on sedaj analizira in vrednoti. Tržaškem zamejstvu se je posvetil Janez Juhant z oznako Dvajset let revije Most (1964-1984).
Naj dodam še štiri važnejše prispevke v tem zvezku Celovškega Zvona: Zgodovinski dokument o načrtu znanega nasprotnika slovenstva na Koroškem Maier-Kaibitscha, ki ga je 1. 1942 predlagal nacističnim oblastnikom v Celovcu, kako iztrebiti slednji sled slovenstva na slovenskem Koroškem, če treba tudi s prisilnim izseljevanjem Slovencev s Koroškega. Osrednja točka revije je pogovor z zaslužnim slovenskim profesorjem Hutterjem iz Globasnice, ob plebiscitnem času šolskim tovarišem v St. Paulu na Koroškem s pokojnim tajnikom SKA Marjanom Maroltom in vrstnikom dr. Ložarja i.dr. Važen je tudi govor dr. Vospernika ob Prešernovi proslavi v Celovcu.
Za nas, v Argentini živeče Slovence, je pomembna črtica Gringa — tujka, ki jo je napisala buenosaireška Slovenka Rezi Marinšek in s tem vpletla v to vseslovensko revijo tudi redki slo-vensko-argentinski element.
Izredna in vse pozornosti vredna je recenzija Franceta Bučarja o knjigi Ča-volškega, ki je izšla v Beogradu v okviru Centra za filozofijo in družbeno teorijo „.Stranački pluralizam ili monizam“. Bučar podaja rezultate te knjige, ki trdi, da je v Sloveniji kakor
Čim bolj se bližajo volitve, tem bolj opazovalci gledajo vsak korak, tako vlade kot opozicije, v luči političnih ali bolje voiivn'i'h interesov. Tako predsednikovo potovanje po Evropi, kot nastop zunanjega ministra pred Združenimi narodi, izvedba ali ukinitev skorajšnje splošne stavke, in sklicanje notranjih volitev buenosai-reškega peronizma so navezani v taki meri na volivno .strategijo, da jih ni mogoče ločiti od kategorije potez politične propagande.
KADAR BOM NA RAJŽO SEL
Jugoslavija, Nemčija in Francija so bile tri postaje, kaj različne, na potovanju dr. Alfonsina. Pred dvema tednoma smo že omenili Alfonsinov obisk v Beogradu in ljubimkanje z jugoslovanskimi komunisti kot namigovanje domačim levičarskim krogom, Češ, da ra,dikall kljub vsemu niso zapustili vseh levičarskih položajev. Dodajmo k temu poglavju še eno razlago: Na zborovanju organi, zaeije Združenih narodov se bo znova volilo o zadevi malvinskega otočja. Argentina si mora zagotoviti glasove „neuvrščenih“, in v tej luči je Al-fomsinovo potovanje tudi razumljivo, vsaj toliko, kot pred leti objem ministra Costa Mendeza s Castrom na Kubi.
Nemška postaja je imela, poleg Malvinskega interesa, mnogo bolj praktičen odjek. Tam je dr. Alfonsin pozval inozemski kapital, naj mirno investira v 'Argentini, kjer bo lepo sprejet in bomo z njim ljubeče ravnali. Nemčija je članica tkim. „pariškega kluba“, s katerim trenutno Argentina vedi pogajanja za refi-nanciacijo precejšnjega dela svojega zunanjega dolga. V Bonnu je predsednik vsaj naletel na vzpodbujujo-čo gesto: kakih 160 milijonov dolarjev (600 milijonov mark), s katerimi more Argentina razpolagati. Res ni veliko, a posojilo je bolj simbolično, izraz nemške dobre volje. Kdo danes sploh kaj posoja na milo voljo dolžnika?
Nič manj zanimiva je investicija v višini 100 milijonov dolarjev, ki jo je pripravljena izvesti družba Siemens, seveda pod določenimi pogoji:
■■■■■■■■iBSfiaan
tudi v Jugoslaviji obstajal prva leta pluralistični sistem, ki se je polagoma komaj vidno prelevil v absolutistično zatiranje slednjega svobodoljubnega duha. Ta strankarski pluralizem se je končal z znanim procesom proti dr. Furlanu, Sircu in drugim. Z oceno Antologije Mladjevske proze in Klausa Det-lefa Olofa o njegovem prevodu v nemščino Prešernovega prevoda Sonetnega venca ter s pripombami dr. Stresa Ob slovenskem prevodu Nietzschejevega Zaratustra se zaključuje ta 6. številka Celovškega Zvona.
da bo udeležena pri argentinskem telefonskem sistemu. Novica je razveseljiva, ker se je zadnje čase govorilo, da bo Siemens sploh zapustil našo državo. Za vlado pa je ta pogoj tudi izgovor, da pospeši privatizacijo vsaj dela telefonskega sistema, glede katerega obstoja precejšnja notranja opozicija, zlasti v krogih sindikata telefonskih delavcev.
Na kratko še obisk Francije. Socialistični Mitterrand je organiziral lep sprejem in v medsebojnih pogovorih je bilo mnogo uspeha in soglasja o debatnih točkah. A najlepši uspeh je bil v Parizu sestanek med Alfonsinom in vodjem britanske laburistične opozicije. Neil Kinnock je zaigral močno politično karto, s katero se misli okoristiti on, in s katero si okorišča Argentina. Precej časa je že preteklo od malvinske vojne, in gospa Thatcher izgublja svoj nekdanji prestiž. Vzdrževanje vojaške postojanke na Malvinih pomeni precejšnjo gospodarsko krvavitev. S ■tem računa opozicija, za katero je .globalni sporazum z Argentinci eno izmed orožij v boju proti „železni dami“. Za Argentino pa je važno stvetu pokazati, da je „malv-nska trdnjava“ pravzaprav osebna zadeva gospe Thatcher.
KADAR BOŠ DOMOV PRIŠEL
Sploh ankete kažejo zanimivo sliko. Prednost imajo vedno radikali. Njihova priljubljenost npr. daleč nad-kriljuje peroniste, ki so druga politična sila v državi. A izredno veliko glasov je sedaj še neodločenih. Nekatere ankete kažejo, da je kar 40% državljanov, ki še ne vedo koga bodo volili. Na te skuša sedaj pritisniti vladna radikalna stranka s prestižem predsednika države.
Peronlsti so si nekoliko oddahnili. V provinci Buenos Aires je zbornica votivnega .sodišča potrdila spremembo kandidatnih mest. Tako so svoja izredno dobra mesta dobili člani stare sindikalne garde, poznane pod imenom „62 organizacij“. S tem je padla v vodo Cafierova ideja, da bi se sindikalizem ne povezal ne z eno ne z drugo stranko provincijske-ga peronizma.
Kljub temu iste ankete kažejo, da je Cafierova skupina bolj priljubljena kot pa ona druga, ki jo vodi Her-minio Iglesias. Kot smo že omenili, tretje mesto na listah Cafierove skupine zaseda vodja demokristjanov Carlos Auyero. Prvotno je bil za to mesto imenovan nekoliko bolj polemični Horacio Sueldo, ki pa je odstopil. Auyerovo presedlanje na provinco, je pustilo prazno mesto prvega kandidata na listah krščanske demokracije v prestolnici, kjer nastopa samostojno. To mesto je sedaj zavzel Francisco Gnido, ki je ena najbolj
im
m
JOŽE VELIKONJA	(3)
Slovenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu
Geografsko se je glavna naselitev zaradi tega razvila vzdolž zahodne železnice, ki gre mimo osrednjega Doma na Ramón Falconi!, ki je služil kot glavni center organizacij in dejavnosti. To je bila železnica, ki gre ■skozi Ramos Mejia, Haedo, Morón in •Castelar. Južno od teh je postal San Justo oporišče največje skupine, ker je imel možnost zaposlitve in ker so tam bila ustanovljena podjetja sonarodnjakov, ki so dala pobudo za skupinsko naseljevanje.
Centralne skupinske ustanove s številnimi sedeži organizacij in institucij so v glavnem mestu na Ramón Faleonu, ob Rivadavjji, kakšnih 5 km od železniške postaje Once. Kraj je pomemben, ker leži ob glavni prometni žili v mestu in omogoča Iju-. dem prihod z javnimi prometnimi sredstvi iz razilčnih delov mesta in predmestij. Dosegljivost jé . važna ne toliko zaradi priložnostne uporabe pripravnega središča, ampak zaradi redno programiranih dejavnosti kot so sobotni srednješolski tečaj (v slovenščini), številni redni in izred-'r.i sestanki, predavanja in koncerti. Tamkajšnje bogoslužje služi tudi tam živečim Argentincem in vsej sloven-
ski skupnosti, raztreseni po Velikem Buenos Airesu.
Obstajajo še drugi Domovi, od skromnih •—■ saj zanje skrbi le nekaj družin (Berazategui) — do razsežnejših, kot so sanhuški in ramoški slovenski kulturni dom, kj skrbijo za kulturne prireditve, zborovanja, bogoslužje, sobotni osnovni pouk v slovenščini in za zborovanja, srečanja in sestanke. Športne prireditve igrajo pomembno vlogo za druženje Slovencev druge in tretje generacije v teh Domovih.
Bolj natančni podatki za eno skupino, najzahodnejšo (Dlorón-Caste-lar), nam dovolijo jasnejši' in globlji pogled. Ta študija iz začetka 1980 je zajela 614 ljudi od celotnega števila 729 članov s 178 družinami. Seznam čladstva kreditne zadruge tega kraja — te ri to ria1 ne meje so le ptfz bližne — je 503 elanov s povprečno starostjo 42,3 in srednjo 36 let. Bi-modaina razdelitev prebivalcev je očividna. Večina družin (85%) ima svoj lasten dom. Prisotnost skupnostnega Doma. in možnost poletnega razvedrila sta vzrok za naselitev v bližnjih krajih (vključno Castelar, Hu.iTngham, San Migue] 'in Morom).
Javna prometna sredstva (železnica in avtobus) pomagajo k teritorialni ;n čaisovni kontinuiteti. Vsaka skupnost obstaja kot jedro z Domom in hišami okoli njega in veže bolj raztresene manjše skupine in posameznike.
Ko primerjamo prostorski vzorec razdelitve s splošno družbeno zgradbo Velikega Buenos Airesa, vidimo, da se Slovenci vzporejajo s prostorsko zgradbo srednjega sloja Buenos A-resa; zelo malo jih je v okrajih nižjega aloja, in so popolnoma odsotni v rezidencialnilh okrajih višjega sloja. To tolmačenj'e .sovpada tudi z ugotovitvijo večine izseljencev, ki svoj doseg „statusa“ srednjega
sloja smatrajo za uspeh.
Zgodovinsko starejši slovein.ski izseljenci!, o katerih ne govor'mo v tej študiji, bi utegnili biti bliže spodnji plasti srednjega in vrhu nižjega sloja, čeprav ni verodostojnih zaključkov o dohodkih, stanovanjskih razmerah in stopnji 'eobraže-nosti, vse kaže, da se te ugotovitve vzporejajo z, raznimi študijami in naključnimi opazovanji.
Bistveno politična narava povojne slovenske imigracije je Vzrok za tako naselitev, ki je drugačna kot so druge spontane emigracije po svetu.
Izselitev iz Italije in Avstrije med leti 1947 in 1950 je bila organizirana, pospeševana od vodstva in podprta od raznih ad hòc organizacij. Ni samo preselila posameznikov in njih družin, ampak tudi institucije, ki so obdržale neposredne zveze z drugimi doma ali z institueionalni-m; ureditvami, ki so vzklile v prvih povojhih begunskih taborišč.
Med formalnimi ureditvami je bila preselitev ljubljanskega semenišča v Italijo (Fraglia, potem Bri-xen) in potem v Argentino, najprej v San Luis in pozneje v Adrogué. Enako se je zgodilo tudi z raznimi organizacijam/ za kulturo, socialno in bogoslužno delovanje (SKAS, Katoliška akcija, Ženska zveza, mladinske zveze). Druge' nove organizacije, ki so zlasti skrbele za kulturno ohranitev, so začele svoje življenje
resnih osebnosti v stranki. Prepričan katoličan, ki je izšel iz vrst Katoliške Akcije, in zveze katoliških očetov, profesor na katoliški univerzi, ima kaj malo izgledov na uspeh. Resnost zaenkrat na sedanji politični pozornici še ni privlačna.
SODBA IN OBSODBA
Druga zadeva, ki je očividno zelo povezana s prihodnjimi volitvami, je tudi sodba, ki teče proti članom biv-ških vojaških hunt. Obtožba je bila izrečena, in državni tožilec je za pet članov teh hunt zahteval' dosmrtno ječo. S tem si je radikalna vlada priborila nov prestiž, doma in v svetu. Obsodba še ni izrečena, vendar je sedanji položaj celotnega procesa dovolj daleč, da se vlada ponaša z uspehom na tem področju. Le škoda, da se tako resna zadeva, kot je problem človečanskih pravic, protigve-rilske vojne in z njo povezane etike, izkorišča v politične namene, in prevečkrat vlači na levo in desno, kakor pač veje veter osebnega okusa.
Precej nejasen pa je položaj v sindikalnih vrstah. Saul Ubald'ini je bil maziljen kot edini glavni tajnik CGT. 'S tega položaja mora sedaj miriti razborite peronistične gremialis-te, ki zahtevajo novo stavko pred volitvami. Ubaldini pravilno sklepa, da bi bila ta stavka za peronizem bolj škodljiva kot pa koristna. Mnogi ga ne razumejo, «a izgleda, da bo končno prevladala njegova ideja. Parkrat smo že osvetlili osebo tega novega sindikalnega voditelja. Mnogi ob njem sklepajo, da vstaja nova zvezda ne le na sindikalnem, marveč zlasti na političnem obzorju argentinskega neba.
SOCIALISTIČNA MLADINA
(Nad. s 1. str.)
meljito, seveda v zgubo partije oziroma ateizma ali dialektičnega materializma, čeprav je ta še vedno o-stal obvezno in nadležno ideološko mučenje študentov:
Leta 1968 je bilo med splitskimi srednješolci vernih in ateistov enako, po 32% vsakih, zdaj pa je delež religioznih zrasel na celih 52%. In tu prinaša članek tudi statistiko za Slovenijo iz Naših razgledov 24. maja 1985: Število vernih je naraslo na 45,3%!“
Komentar poročevalke: „Ni kaj, desnica je na pohodu!“
Naš komentar h komentarju: Res je! A ne tista, ki jo hoče Džuli prikazati kot bav-bava, tista, proti kateri nastopa zvezdnica Lepa Bre-na, ko solzavo poje „Jugoslavijo“. Kratko in malo je na pohodu zdrava pamet, ki je uvidela, da je bilo vse partijsko prizadevanje, diktiranje in obljubljanje laž in prevara in da je rešitev nekje drugje, in ki jo mladi v svojem idealističnem zanosu iščejo in bodo iskali še naprej, dokler je ne najdejo!
TDml.
v Air ge n timi, a so vseeno nadaljevale z organizacijskimi vzorci iz „stare domovine“.
Pomembnost teh institucionalnih ostankov je v tem, da so številčno majhne slovenske skupnosti v Buenos Airesu bide jedro kulturnega, socialnega in političnega de'ovanja, ki je segalo daleč preko skupnost; in so v tem pogledu srčika slovenskega socialnega, kulturnega in celo političnega delovanja, ki je ločeno od ustanov današnj’e Jugoslavije.
V funkcionalnem sistemu človeške dejavnosti so emigranti pogosto pr' kazanj, kot da žive na robu družbe. Medtem ko je obrobnost slovenskih izseljencev .slična drugim etničnim skupinam po svetu, je pirav, da se oizremo na sredotežnost nekaterih njenih funke j in voditeljsko vlogo med Slovenci v tujini. V tem trenutku se izdaja v Buenos Airesu 20 publikacij, kar je hvalevredni dosežek za tako majhno skupino. Taka aktivnost ne bi naš*a zadostnega trga v sami buenosaireški skupnosti, zato je razumljivo, da zunanje zveze pomagajo pri nadaljevanju publiciranja 'in vzpostavljajo aktivne vezi s slovenskimi Skupinami :n po-samezn ki po vsem svetu. (fig. 3 in
4). Tukaj je prikazana ilustracija d>veh takih organizacijskih in pu-bl'ikaieijskih sistemov. (V tem trenutku n'sem pooblaščen, da bi podal točen številčni obseg.)
_	SLOVENCI T ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE 0s.bn. nov.«
RU1ŠE — Draga gnojila krnijo pridelovalne načrte. Letos naj bi po pridelovalnih načrtih v Sloveniji porabili 2)90'.000 ton mineralnih gnojil. Zaradi nebrzdanega divjanja cen so v tovarni dulšika Ruše, ki je glavni slovenski proizvajalec umetnih ignojil, prodali v prvem polletju letos domačim pridelovalcem '6345 ton manj gnojil, kot so jih naredili. Za drugo poletje imajo naročil le za 20 tisoč ton, izdelali pa bodo 47 tisoč ton gnojil. Sedaj ne vedo, kaj naj1 naredijo. Zaradi manjše porabe gnojil bo tudi manj hrane.
ŽALEC — Niso najbolj zadovoljni z
letošnjo bero medu v čebelarski zadrugi v Žalcu. Zaradi slabih vremenskih razmer v spomladanskem času so bili ob cvetlični med, tako da z boljšo bero računajo le pri kostanjevem in gozdnem medu. Letos bodo verjetno pridelali okoli 200 ton medu, pet ton cvetnega prahu, 500 kg propolisa in 150 kg matičnega mlečka.
LJUBLJANA — Štirinajstdnevni seminar slovenskega jezika, literature in kulture so imeli na Filozofski fakulteti. Glavni vsebinski poudarek je bil na dvojezičnosti. Naslovi nekaterih predavanj: Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih imen; Perspektive razvoja dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji; O znanstveni, publicistični in književni dvojezičnosti; Vzorci pogovora v dvojezični družbi. Na programu je bilo tudi predavanje o ekspresionizmu v slovenski književnosti in o delu sv. Cirila in Sv. Metoda za Slovence. Letošnjega seminarja se je udeležilo veliko število začetnikov pri učenju slovenščine.
LJUBLJANA — Slovenci v Avstraliji je naslov razstave, ki jo je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani postavila Breda Čebulj-Sajko in z njo diplomirala. To dejstvo je zelo pomembno, ker je bilo prvič v zgodovini vede razstavljeno diplomsko delo in, ker se je avtorica resno lotila preučevanja izseljenske tematike.
LJUBLJANA — Najmanj rodovitne zemlje na prebivalca ima med vsemi evropskimi državami Slovenija. Če ne bodo prizadevanja za varovanje kmetijske zemlje učinkovitejša in doslednejša, 'kot so bila. v preteklih letih, bo možno, da bo večina plodnih ravnic pozidanih. Vsako leto se v Sloveniji pozida več kot 2000 hektarov kmetijske zemlje,
BLED — Najdba stoletja je za slovensko kulturno dediščino odkritje v Zasipu pri Bledu. Tone Jarkovič je našel v ledeniški groblji pod svojo hišo štiriindvajset kovinskih predmetov. Ta najdba bistveno spreminja dosedanje domneve o življenju Slovencev v 8. in 9. stoletju. Po mnenju arheologov dr. Pleterskega
in dr. Knifica naši predniki niso živeli v plemenski skupnosti, niso imeli skupne zemlje, bili so odlično oboroženi in so bili gospodarsko na ' takratni najvišji evropski ravni.
LJUBLJANA — Raziskovalna skupnost je odločila, da se bo povišala cena raziskovalnih storitev. Dodelila je tudi nove raziskovalce. Po deset raziskovalcev so dobili tile programi: hrana, tehnologija znanja ter kulturna ustvarjalnost na Slovenskem in zgodovina NOB '(!), enega pa za umiranje gozdov.
ŠKOFJA LOKA — Galerijo nameravajo urediti v propadajoči Tavčarjevi domačiji na Visokem. Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka je sklenil, da bodo od sedanjega gospodarja odkupili Tavčarjevo domačijo. Dvorec, proglašen za kulturni spomenik, je začel propadati, leta 1979 pa sta se celo podrla streha in gornje nadstropje pripadajočega gospodarskega poslopja. Zlobni jeziki govorijo, da je prav, da je Savinškov kip I. Tavčarja obrnjen s hrbtom proti domačiji, saj bi drugače lahko še zajokal.
ŠEBRELJE — Divje babe še niso izdale vsega, kar so že doživele. Pod robom šebreljske planote, kjer se nahaja eno najbolj reprezentativnih paleolitskih najdišč, imenovano po ljudskem izročilu Divje babe, se je tudi to poletje mudila raziskovalna skupina pod vodstvom arheologa Ivana Turka. Naleteli so že na 20 zanimivih kosov orodij, našli pa so tudi po 30 kilogramov živalskih kosti na dan. V minulih letih pa so iz Divjih halb odstranili vele kot pol tone kosti, naJjveč jamskega medveda, ki je tehtal povprečno 600 kg.
UMRLI SO od I. do 9. avgusta 1985:
LJUBLJANA — Emilija Černič roj. Muhič, 90; Anton Dolničar; Ivanka Erman roj. Jeglič, 97; Ludvik Filipec; Angela Fujs; Franc Janželj; dr. Ivan Komelj; Marija Korošec roj. Kozjek; Ferdinand Kranjc; Ivan Krmelj; Jože Medved; Danica Nagode roj. Kosmač; Franc Narobe; Anton in Marko Novak; Cecilija Novelli roj. Prošek; Rudolf Cikom; Bogomir Pintarič; Barbara Pra-čič; prof. dr. Ivan Rakovec, 85; Kristina. Ramovš roj. Erjavec: Mitko Ran-gus; Ivan Razdrah, 76; Adolf Remic, 86; Frančiška Rižnar roj. In-dihar, 78; Anica Rode roj. Bevic; Zofija Samec roj. Bučar; Minka Sekula, 90; Marija iSeliškar roj. Uršič; Ivanka Setnikar roj. Mohor, 89; Slavka Šolinc roj. Dolinar, 81; Marija Trojar roj. Sedlar; Angela Troppar roj. Kri; Ivan Valentinčič, 84; Ferdinand Vesel; Avgust Vindiš; Elizabeta Vitanc; Alojz Zakov-šek; Jernej aZltfžnik; Olga Zorec-Jan-čar; Vlado Zupan; Ivan Žagar, 94; Franc Žalec, 77.
RAZNI KRAJI — Bizovik: Franc Leben; Boštanj: Stane Deržek; Braslovče: Miran Korošec; Celje: Pavel Gol-majer; Karel Gruber; Kristina Keiner roj. Cene; Janko Kranjc, 40; Dobrava pri Škocjanu: Mihaela Jordan; Domža-
■ ■■■■■■■■ ■■■■■■ ■■■■■■’!■■ P MIMIMIKI ■■■■■■■ ■■■■■!■■•«
Poroka: 21. septembra 1985 sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Jože Kržišnik in Lea Goršič. Za priči sta bila ga. Marija Kržišnik in Vinko Goršič. Poročne obrede je opravil Dane Vrečar, SDB. čestitamo !
Smrt: V Villa Luro je umrl g. Vinko Truden, str 75 let. Naj počiva v miru!
Smrt: Umrl je v domovini Ignacij Knap. Naj v miru počiva!
Berazategui
V soboto 31. avgusta se 'je večina naše skupnosti zbrala v Domu. Med nas je prišel Janko Erjavec, bivši laični misijonar, da nam na platnu ob svo-ji razlagi prikaže svoj bivši misijon Madagaskar in Malgaše.
Najprej je F. Cukjati daroval sv. mašo in nam govoril o božjem kraljestvu na zemlji. Po končani službi božji sta Cukjati in Erjavec pripravila skiop-tični aparat, Monika in Marjanca pa sta nam postregli s toplo ' kavo.
In že so se začele vrstiti slika za sliko: dežela, njen geografski položaj, prebivalstvo, njegova božanstva, vera v posmrtno življenje in iz nje izvirajoče spoštovanje do mrtvih, način življenja in preživljanja itd. Predvsem pa so nas zanimale slike z onega dela Madagaskarja, kjer je misiljonaril predavatelj. Odpovedal se je komodnemu življenju potrošniškega sveta in svojemu študiju, pač pa se je dobro pripravil za svoje novo življenje: mehanika, mizarstvo, zidarstvo itd. z vsem se je prej seznanil, da bi bil bolj koristen v misijonih. In je 3 leta svojega mladega življenja posvetil širjenju božjega kraljestva na zemlji. In so tako s trudom njegovega dela s pomočjo domačinov zrastle lepa cerkev, šole, dispanzerji itd. Nič čudnega, če so mu Malgaši pripravili takšno poslovilno slavje.
Z zanimanjem in živim povpraševanjem smo spremljali njegovo razlago.
Ob koncu mu je predsednik Doma F. Vitrih izrekel našo zahvalo za lep zgled in prijeten večer in mu izročil skromen spominček na obisk med nami.
C. P.
le: Jože Gabrič, 77; Franc Hribar (Ža-benski ata) ; Frančiška Radmelič roj. Gerbec; Julijana Trdina roj. Markovič; Gotovlje; Antonija Rozman roj. Turk, 80; Griže: Slavka Cizej roj. Sojer; Homec: Metod Hribar; Hrastnik: Iztok Kačič; Hrenovica: Kristina Kranjec roj. Stegel; Hrovača: Marija Lavrič roj. Lavrič, 68; Kresnice: Vinko Jakoš; Krško: Pavla Švab; Lenart: Frida Bera-nič roj. Šiker; Lovrenc na Dravskem polju: Jože Peršuh; Nazarje: Frančiška Knez, 85; Nova vas: Mimica Borodin roj. Lavrič; Senovo:Pav la Cerjak roj. Kelhar; Sevnica: Marjan Košar, 46; Stična: Ignac Gerden; Jože Zajc; Šmihel pri Novem mestu: Pavla Jordan; Trbovlje: Karl Goršek; Alojz Zakonjšek; Velika Loka: Lojze Menard; Višnja gora: Jože Zupanc; Zalog: Ivan Malenšek; Zdole: Rozalija Bevc; Žalec: Dana Grebenšek-Kukec.
Priredil: Marjan Schiffrer
(30)
UITAM JI F® DELU
'm
Orgle na Slovenskem
Orgle so bile že od zdavnaj najpogostejše glasbilo na slovenskem podeželju. Veliko jih je ostalo kot pomemben kulturni spomenik. Žal so mnoge v slabem stanju, mnoge pa so tudi propadle. Zato je toliko več vredno prizadevanje Milka Bizjaka in Edija Škulja, ki sta izdala pri Državni založbi Slovenije monografijo o orglah na Slovenskem. V njej sta zbrala sto orgel iz vse Slovenije. Orgle, ki jih popisujeta v svoji knjigi, so nastale od baroka (od sredine
17.	stoletja), klasicizma, romantike pa vse do danes, ko ima Cankarjev dom velike koncertne orgle Karla Schukeja iz Berlina. So to največje orgle v Sloveniji in po kakovosti najboljše v Jugoslaviji. Knjiga popisuje orgle po času nastanka, dodana je fotografija cerkve, v kateri so in posamezni tehnični podatki kot število registrov ip. Poleg onih v Cankarjevem domu, so zlasti znamenite orgle v Crngrobu, delo mojstra Janečka iz 1. 1743. Te so bile dolga leta zanemarjene, lani pa jih je restavriral miinchenski orglarski mojster Hubertus von Kerssenbrock v originalni obliki, torej tako, da so spet take, kot so bile ob nastanku pred 250 leti. Nanje je zdaj posnel skladbe baročnih
■in modernih avtorjev organist Milko Bizjak. Plošča tako dopolnjuje . knjigo o orglah in je zanimiv primer založniške iznajdljivosti, kalko izdano knjigo dodatno dokumentirati.
Tudi v Ljubljani bodo računalniki uravnavali promet
V	večjih mestih so poleg individualnih kurišč najhujlši onesnaževalci zraka in okolja izpušni plini. Marsikje po svetu poskušajo zmanjšati ta škodljivi vpliv z umikanje prometa na mestno obrobje, z odpiranjem posebnih „otokov“ za pešce in s spodbujanjem kolesarjenja.
V	Ljubljani pa so se po zgledu nekaterih ameriških mest odločili, da bodo nad prometom semaforiziranih križišč bedeli računalniki. Stvar je dokaj enostavna. Elektronsko oko spremlja in šteje vozila, ki se čez dan, zlasti še v času jutranje in opoldanske konice, pomikajo skozi križišča v določeno smer. Takoj javi, da je npr. cesta A veliko bolj obremenjena od ceste B. Ker pa računalnik ni prometni stražnik, torej ne misli z lastno glavo, pač pa zna za dane pogoje v trenutku vključiti že pripravljeni program, ki tudi v trenutku promet na opazovanem
križiSču zboljša. Program namreč enostavno spremeni dosedanje razmerje med rdečo in zeleno lučjo v obeh smereh. Programov imajo pripravljenih o-sem, eden izmed njih lahko npr. nezasedeno cesto celo za nekaj časa popolnoma zapre.
Kaj pričakujejo od noveiga prometnega režima? Trideset odstoten prihranek časa, 10 do 15 odstotkov prihranjenega goriva in zmanjšanje onesnaženja zraka za okrog 20 odstotkov. Dodati je še treba, da bodo vso tehnično opremo izdelali doma, zlasti v Iskrinem tozdu Avtomatika.
Kdo vraža in kdo sprejema knjižice Zveze komunistov?
Res je, da je danes vsak sedmi polnoletni Jugoslovan član Zveze komunistov. Po zadnjih podatkih (junij 1984) šteje ZKJ 2.188.943 članov. Seveda pa je trenutna točlna številka verjetno precej manjša. Od leta 1968 do 1984 je namreč vrste ZK prostovoljno zapustilo več kot 700.000 članov in se ta proces v nezmanjšani -mieri nadaljuje.
V statutu ZKJ je zapisano, da lahko član kadarkoli po svoji volji izstopi. Vprašanje pa je, zakaj? Emil Štern, izvršni sekretar predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je Delu izjavil, da navede večina članov, ki se odloči za izstop, o-sebne razloge. Manj jih navaja slabo delo organizacije, pomanjkanje jasne usmerjenosti, nekoristno zapravljanje časa na sestankih, raste pa v zadnjem
40 LET DELA IN ZVESTOBE
24. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA
Že dolgo vrsto let vrši svoje slovensko poslanstvo v ramoškem okraju Slomškov dom. Za letošnjo 24. obletnico so si prireditelji izbrali naslovno geslo, da tako izrazijo svoj narodni program.
Slovesnost se je pričela 15. septembra zjutraj.
Najprej je pozdravil goste Marjan Schiffrer, nato pa sta dvignila slovensko in argentinsko zastavo dolgoletna delavna člana Janez Brula in Anica Šemrov. Otroški zborček, ki ga je pripravila Lenča Zupan Malovrhova, je u-brano zapel dve pesmi, nato pa je predsednik Doma Jernej Tomazin svoj pozdravni govor ob 4(hletnici slovenske tragedije in zdomstva povezal z geslom — 40 let zvestobe in dela. Sledilo je odkritje spominske plošče pokojnemu neutrudnemu in prizadevnemu sodelavcu, ustanovitelju Medsebojne pomoči in dobrotniku Doma Hermanu Zupanu st. Ploiščo sta odkrila predsednik in botra Kati Potočnikova.
Nato so se polnoštevilno zbrani člani Doma. in gostje podali v gornjo dvorano k slavnostni maši. Pred pričetkom pa so proslavili še 20-letnico Marijine slike, ki jo je še v taborišču naslikal Friderik Jerina in blagoslovil župnik Gregor Mali pred 40 leti. Pred dvajsetimi leti se je slika preselila iz ramoške cerkve, v kateri je dotedaj bila slovenska maša v novi Slomškov dom. Marjan Schiffrer je v svojem spominskem govoru omenil zgodovino slike in se še za naprej priporočil Mariji vso faro, nakar je Maks Nose recitiral Malijevo pesem Brezjanska Marija v Slomškovem domu. Za današnje slavje je slika dobila nov okvir, delo M. Potočnika.
Sledila je slavnostna maša, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar s somaševanjem krajevnega župnika Jožeta Škerbca. Med mašo je pel ramoški cerkveni zbor, pod vodstvom Gabrijela Ča-memika; med pridigo je msgr. Orehar navezal misli na geslo dneva:
Stalno se mora spraševati posameznik in skupnost, koliko izpolnjujemo načela, postavljena v začetku begunstva; osebno, v družini, kot skupnost. Da živimo versko in narodno zavedno, moramo ohraniti ozračje res prijetno krščansko. Moramo se povezovati, da se ne zdrobimo“ v kosce, moramo sodelovati z drugimi, da ohranimo celotno Skupnost. Reševala nas bo vztrajnost, ohranjevanje našega kulturnega bogastva in slovenska maša, ki je važen oporni temelj našega krščanskega življenja.
Po maši je veliko obiskovalcev ostalo na kosilu, med katerim smo lahko pokramljali. Popoldne ob 5. pa se je pričel kulturni del programa v polni dvorani, ki je bila za to priliko lepo okrašena z zelenjem in mlajem.
Kulturna referentka Doma Alenka Pozničeva je povabila slavnostnega govornika, predsednika Zedinjene Slovenije Lojzeta Rezlja, na oder. Njegov tehtni govor objavljamo na 1. strani.
Kulturni program, ki je sledil, sta uvajala v narodne noše oblečena Tonč-
,času število tistih, ki omenjajo kot vzrok previsoko članarino. Štern je med vrsticami dal razumeti, da se pod o-sebnimi razlogi lahko skriva vse (tudi nepopustljivo zadržanje partije do kakršnekoli vere!) in da se je bolje vračati na pojem elitne in ne široke organizacije.
Kakšni so pa podatki za Slovenijo? Od leta 1982 do 1984 je iz ZK izstopilo 2669 članov, med katerimi je bilo 40 odstotkov dlelavcev in 22! odstotkov mlajiših od 27 let. Pravtako pa je 'bilo še leta 1980 sprejetih v ZKS 7987 članov, lani pa le 1853. Zakaj ta osip ? Za Šterna naj bi bilo to le prepotrebno čiščenje, kajti preširoko odprta vrata naj bi v preteklosti pripeljala v Zvezo vse preveč stremuhov brez vsakih idealov.
Seveda pa dà tisto o idealih precej misliti. Kdo pa sploh še vstopa v ZK? Dvomimo, da bi bili to sami idealisti. Poglejmo! V Sloveniji so daleč na prvem mestu dijaki (Ugodnosti pri visokošolskem študiju!), močan pa je odstotek tudi strokovnjakov in tehnikov (vodilna mesta!). Kmetov skorajda ni. Kaj naj v partiji tudi iščejo? Kljub tolažbi o prepotrebnem čiščenju, Šterna položaj vseeno malo Skrbi. Išče dosedanje pomanjkljivosti, dela načrte za bodočnost. Nam se pa vsiljuje draga misel. Pa ne da bi bili tisti, ki izstopajo iz ZK, zadnji vagoni vlaka, ki se včasih na težjem ovinku pač odpnejo. Vez z ostalim vlakom je postala sčasoma najbrže prekrhka.
ka Trobec in Lojze Lavrič. Ves program je izzvenel kot slavospev slovenskemu duhu, to pot predstavljenem po narodnih nošah. Besedilo je napisal dr. Tine Debeljak, častni član Doma.
Na oder je stopilo sedem parov, oblečenih v razne narodne noše na Slovenskem. Najprej so skupaj zaplesali, nato sta napovedovalca opisala nošo posamezne pokrajine, medtem ko je dvorana imela priložnost isto opazovati na paru mladih plesalcev. Tako so sledili opisi in prikazi noše Bele krajine, Koroške, štajerske, Prekmurja, Gorenjske in Ljubljane.
Vmes pa so se vrstile še glasbene točke: mladinski zbor pod vodstvom pevovodje Tineta Selana je zapel vrsto narodnih, ki so z mladimi glasovi navdušili poslušalce, posebej solista Milan Magister ml. in Marija Javoršek.
Tudi celotna folklorna skupina je nekajkrat lepo in navdušeno zaplesala, pri čemer je igral priložnostni orkester. To folklorno skupino je pripravil in naučil Janez Bitenc. Upajmo, da bo še naprej s to skupino uspešno nastopal.
Za konec pa so zaplesali štirje pari otrok, ki jih je pripravila Saša Zupan-Omahnova; vzbudili so veliko zanimanja in pohvale.
Vsa prireditev je brezhibno tekla, za kar gre hvala režiserju celotne prireditve Francetu Holozanu. Posebej pa moramo omeniti izredno bogato sceno, ki jo je narisal Stane Snoj, ki je pri-memo s posameznimi orisi prikazovala vso slovensko zemljo, od Jalovca do knežjega kamna. Tudi luči in zvok so delovali brezhibno pod vodstvom Francija Willenparta in Petra Avguština.
Da je ta prireditev tako dobro uspela in zadovoljila vse poslušalce, gre 'še posebej pohvala Vladi in Tonetu Selanu, ki sta bila organizatorja, duša in srce te proslave.
Za konec pa so fantje in dekleta v narodnih nošah povabili zbrane na ples in zabavo. Prijeten zaključek lepega in bogatega dneva.
TDml
PISMO' UREDNIŠTVU DRUGAČEN POGLED
Ta dopis je nastal po večkratnem poslušanju posnetka 16. mladinskega festivala. Ne strinjamo se s poročilom o njem v vašem listu, zato bomo skušali razjasniti nekatere pojme.
Pri vseh nastopih Magnuma se je poudarjalo, da ima (SIC) „rezko kovinsko zveneče in bobneče inštrumente, kateri preglase razpoloženje“. Po prvem nastopu Magnuma na mladinskem festivalu se je dosti razpravljalo o preglasni pripravi inštrumentov. Res je, priznamo, da pri naših prvih nastopih nismo znali pravilno uporabiti intenzivnosti, moči. Dandanes in prav na tem zadnjem festivalu pa :smo skoraj do skrajnosti popravili to napako.
Zvok naših instrumentov, če ga primerjamo z zvokom običajnih, je precej drugačen. Če bi orkester uporabljal inštrumente, ki so bili ustvarjeni za komorno glasbo, smo trdno prepričani, da vsaj polovica poslušalcev ne bi opazila fines, bodisi zaradi prevelikega prostora ali zaradi drugih akustičnih sprememb.
Ko se govori o „bobnečih inštrumentih“, smo razumeli, da je mišljeno, da ima orkester bobne. To je logično, saj ne bomo našli bobnov pri pevskih zborih. Vendar: orkester je orkester, zbor je pa zbor. Ne moremo primerjati dveh različnih pojmov, kajti zaključki, do katerih bi prispeli, bi bili zgrešeni.
Vsak, ki pozna novo Rock and Roli glasbo, ve, da Se je ne more primerjati s kakšno Beethovno skladbo. To pa ne pomeni, da bi to ali ono podcenjevali. Nismo pa še slišali, da bi se Rock and Roli igral „pianissimo“. Čas gre naprej, se spreminja. Okusi današnje mladine se včasih močno razlikujejo od okusa starejših. Vemo, da Mag-numove melodije niso morda primerne za večino teh, moti nas samo to, da se ne upošteva mladih, tega, kar oni čutijo in kako oni sodijo Magnumove „hrupne“ nastope.
Poročevalec ima svoje mnenje. Nočemo, da bi opustil svoje gledanje, menimo pa, da bi moral tudi nakazati, kako občinstvo sprejema nastope. Njegovo poročilo naj bi bilo v neki meri odsev, slika poslušalcev.
Hoteli smo samo podati svoja opažanja. Pa brez zamere!
MAGNUM
KRALJ SVETOPOLK
PRED DVAKRATNO UPRIZORITVIJO ZA 18. PRISTAVSKI DAN
V jubilejnem letu 1100-letnice smrti sv. Metoda, ko se vsa Evropa s poglavarjem Cerkve, papežem-Slovanom spominja sozavetnikov, sv. bratov, bomo lahko gledali drugi odrski prikaz iz naše zgodovine.
Po lanski uprizoritvi Petančičeve množične igre Naša apostola nas sedaj igralci s Pristave vabijo k naslednji uprizoritvi. Je to pomembno odrsko dejo odličnega modernega slovaškega dramatika Stódole, ki je doživelo svojo krstno predstavo v sami prestolnici Slovaške, Bratislavi in je v slovenskem prevodu izšlo v založbi Mohorjeve družbe.
Časovno dejanje prikaza pade v dobo, ko sta sv. solunska brata že končala zmagoslavni pohod Kristusove besede po slovanskih deželah. V veliki kraljevini 'Mora vi ji je s trdo roko vladal kralj Svetopolk, neustavljiv v osvajanju, neizprosen do svojih nasprotnikov (lastnega brata je kaznoval z oslepitvijo), krut do neposlušnih državljanov. V stalnih vojnah z vzhodnofrankovskim vladarjem Arnulfom, njegovimi pomočniki Madžari in drugimi sta težo vojnih pohodov nosila sinova Mojmir in Svetopolk ml. Borba med njima samima pa še naveličanost državljanov, ki so si že želeli miru, kot ga je oznanjal Kristusov nauk, je počasi, a vztrajno rojevala odpor proti kralju. Avtor igre spretno razvija vso to pestrost trenj in stremljenj, v katerih se mešajo krščanski in še poganski elementi, narodni in tuji interesi, vso zapletenost intrig in zarot, ki bi končno morale spraviti s sveta mogočnega Svetopolka. Voditelja zarotnikov sta bila prav njegova že imenovana sinova. Tretji sin Svetoboj, ki je vstopil v samostan, nastopa kot oznanjevalec miru, sprave in ljubezni. Ko to skoro doseže — malo pred koncem je v igri prizor, ki ga poznamo iz Aškerčeve Sve-
topolkove oporoke —- se med bratoma Mojmirom in Svetopolkom spet razplamti strast egoizma in gospodovalnosti. Stari Svetopolk ob takem udarcu umre, potem ko je še izrekel strahotno prekletstvo bodočim rodovom: Tisoč let boste sužnji...
Dejanje se godi v letu 894. in se v treh dejanjih razvija na nitranskem gradu v Mora vij i, blizu bojišč ob Donavi ter končno na Devinu, velikem gradu Svetopolka ob Donavi.
Režija je v rokah Mihe Gaserja ter bo pri izvedbi drame nastopalo okrog 60 oseb. Predstava bo v soboto 28. t. m. zvečer in v nedeljo 29. t. m popoldne na velikem odru na prostem pod ombujem na Pristavi.
IJ
__________■■■■■■■■■■■lil■■■■*■■■■■■■■■<
BBBBBBBBBBBBBBBB■■■■■■
SLOVENIJA V SVETE Evropa
Slovenska bogoslovna akademija v
Salzburgu je organizirala 9. junija koncert slovenskih pesmi pevcev iz Podjune. V letošnjem šolskem letu so se slovenski študentje teologije zbirali k raznim debatam npr. o Kocbeku, dr. G. Rožmanu, itd.
V Gradcu je izseljenski duhovnik Janez Hafner obhajal 80-letnico življenja. Takoj po vojni je prevzel slovensko dušno pastirstvo na Gornjem Štajerskem in ga vodil dolga desetletja. Vsi Slovenci po svetu, kakor tudi naš list, .mu iskreno čestitajo k življenjskemu jubileju!
Na Predarlskem pa je praznoval 70-letnico življenja dr. Anton Roger. Med vojno je bil deloven član KA, po vojni pa obsojen na 18 let ječe. Ko je bil izpuščen, je odšel v Avstrijo, kjer
KRIŽANKA ŠT. 5
VODORAVNO: 1) Odrasla samica konja. 6) Neresničen. lil) Geometričen lik jajčaste oblike. 12) Glas. 14) Nalezljiva kožna bolezen. 15) Snov, ki sestavlja drevesno deblo. 16) Del pristanišča, ki sega v morje. 18) Kralj živali.
19) Osebni zaimek. 20) Drug, kolega. 22) Medmet priganjanja. 23) Začasno bivališče beguncev. 25) Zelo prevzetne. 27) Človek, ki vodi letalo. 29) Zaklada, dela zalogo. 31) Marijina božja pot na Portugalskem. 32) Hišni bog starih Rimljanov. 33) Ročna shramba za pušči-
ce. 35) Korakati. 36) Igličasto drevo. 37) Narejen iz sira. 39) Dejanje. 41) Predlog, ki označuje gibanje navzven. 42) Pogovor z Bogom. 44) Znak za aluminij. 45) Veda o lastnostih in spremembah snovi. 46) Bolezen v grlu.
NAVPIČNO: 1) Zasilna cesta. 2) Ovčji samec. 3) Najnižji moški glas. 4) Znak za ilinij. 5) Od ata (srednji spol). 6) Izgubi pamet. 7) Znak za srebro. 8) Nag. 9) Kajnov brat. 10) Dekle, ki se pripravlja za poroko. 13) Del pohištva. 16) Beg. 17) Lepotici. 20) Duhovniška obleka. 21) Varuje, brani.
23)	Star, srebrni denar.
24)	Izbrana družba. 26) Del Štajerske. 28) Vljuden, vzgojen. 30) Poglavar Hunov. 31) Ladjevje. 34) Vežba. 36) Odrasel goveji samec. 37) Sončna svetloba. 38) Predlog, ki označuje izhod. 40) Pod. 42) Osebni zaimek. 43) Kratice verbi gratia.
S. J.
IMI
OBVCSTILfl
PETEK, 27. septembra:
V	Slovenski hiši igra ,,živi in mrtvi bratje“ ob 21. Krstna predstava.
SOBOTA, 28. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši igra „Živi in mrtvi bratje“ ob 20.
Na Slovenski pristavi otvoritvena predstava „Kralj Svetopolk“ ob 20. uri.
Predavanje univ. prof. dr. Milana Komarja v okviru SKAS-a in Visokošolskega tečaja ob 16. uri.
NEDELJA, 29. septembra:
18.	Pristavski dan s celodnevno prireditvijo in igro.
SREDA, 2. OKTOBRA:
Pri ZSMŽ ob 17 razgovor o pok. Maiki dr. Krekovi z njeno nečakinjo go. Mirjam Rantovo.
SOBOTA, 5. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 6. oktobra:
V Slovenskem domu v San Martinu
ob 15.30 velika sanmartinska tombola.
je veliko pomagal Slovencem, predvsem pri šolstvu in z intervencijami. V veliki meri je tudi njegova zasluga, da je prišlo do ustanovitve katoličke misije na Predarlskem. čestitamo.
Barovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: inž. D. Hellerja A 10 v spomin dr. Pavleta Robiča, bivšega kaplana iz Stražišča pri Kranju in dolgoletnega prijatelja; Kreditna zadruga Sloga A 40 ob sklepu poslovne dobe 1984.
Darovalcem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ olb 9.30 v Slovenski hiši s predavanjem dr. Marka Kremžarja.
Obletnica pri Svetogorski Mariji ob 16. uri.
SOBOTA, 12. oktobra:
Visokošolski tečaj od 16. do 19. ure
v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. oktobra:
29. obletnica Našega doma v San
Justu.
SOBOTA, 19. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturno-družabni večer z večerjo v priredbi RAST XIV v Slomškovem domu ob 20. uri.
NEDELJA, 10. oktobra:
Misijonska nedelja v Slovenski hiši.
Ob 16 maša, potem v dvorani misijonska proslava.
SOBOTA, 26. oktobra:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
Slovenska Kulturna Akcija — GLEDALIŠKI ODSEK
Marko Kremžar ŽIVI ITS MRTVI BRATJE
Režiser: STANKO JEREBIČ
Krstna predstava: v petek 27. septembra 1985 ob 21. Ponovitev: v soboto 28. septembra 1985 ob 20. v dvorani Slovenske hiše —
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO
vabi na predavanje
v soboto, 5. oktobra 1985 ob 20h v Slovenski hiši BOŽIDAR FINK „Prvine naše Identitete in drugi rod“
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9 5 03 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)		—	 • FRANQUEO PAGALO Concesión NO 5775 TARIFA REDUCIDA doncesión NO 3824
Registro Nacional de la Propledad ! Intelectual NO 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985 :
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIHEG -T. E. 362-7215
■ ■niiiiiliiiiiiiiuiiHiiiiii
V nedeljo, 29. septembra
11,20 otvoritev 11,30 sv. maša
13.00	kosilo
17.00	pod ombujem
KRALJ SVETOPOLK
Po igri prosta zabava
SODELUJE: MAGNUM
Na predvečer ob 20. uri igra
KRALJ SVETOPOLK
OBLETNICA PRI SVETOGORSKI MARIJI
Cerkev sv. Rafaela,
J. P. Varela 5272
bo v nedeljo 6. oktobra.
Ob 16: pete litanije in blagoslov, nato sv. maža (msgr. Anton Ore-har) in med njo bolniško maziljenje.
ZAVAROVANJE VSEH VRST :
B
M in H. LOBODA
■
B
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - pis. 10 [ Buenos Aires - Tel. 812-2127 ; vsak dan od 11 do 18.30	:
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi na
veliko tombolo
v nedeljo 6. oktobra ob 15,30
Prvi dobitek: NAJMODERNEJŠI BARVNI TELEVIZOR 20” Drugi dobitek : krasno kolo In še čez 200 bogatih tombol in činkvinov
Po tomboli pa velika DRUŽABNA PRIREDITEV
Sodeluje orkester - ZLATE; ZVEZDE ■— PLANIKA Čibejevi čevapčiči — domača večerja in pecivo
Prijateljem Doma se toplo priporočamo za darila
Marja Rodziewiezovna	(60)
HRAST
(DEWAJTIS)
„Zadnji ščitek je zelo razdražljiv, kajti tiče se tega, kar je človeku najdražjega: čistosti priimka. V tem letu, ko ste se ponašali tako brezpravno in izkoriščujoče, ste dajali slab zgled ter ste sami zapeljali včasih mlajšega brata do lahkomiselnega postopka. K° ni videl pred sabo nobene rešilne poti več, ves v stiskah zaradi slabega gmotnega položaja, je prodal les, ki je bila skupna 'last družine. Gotovo, njegovo dejanje opravičuje mladost, razdražljivost in ne-po-znanje prava. Storil je napako, toda to vas ne opravičuje, da ste ga, namesto da bi mu pomagali in ga poučili ali kako na tihem doma uredili vso zadevo, predali sodišču, pomešali ga v eno z židovskimi sleparji in vrgli brezobzirno to pošteno ime v plen advokatskim jezikom in nesramnim sodiščnim zidovom! To je prav gotovo vse graje vredno in nedostojno !“
Zadihani, od razburjenja drhteči glas je zopet zazvenel v Markova ušesa takoj po končanem očitku:
„In vi molčite? In prenašate ta očitek? Kaj vam je? Sramota! Ne morem več tega vzdržati! Govorite, gospod, vsaj enkrat v življenju! Vi veste, da vas spoštujem, a vi dovoljujete, da moram poslušati to sramotenje? Ne
morem več prenašati, to boli, trga, rani, ubija! Govorite, gospod, sicer nastopim jaz sama. in povem prav po a-merikansko, kar jim gre!“
Izza fiižolovja in slakovja so kot ogenj streljale goreče oči, videti je bilo krčevito stisnjene obrvi, v razburjenju razprta usta, iz njih pa so se bliskali beli zobje, ostri, kakor bi hoteli grizti in tako braniti tega obtoženca.
Nalezljiv je bil ta pogled in strastne besede mladih ust. Počasi so kot požar prevzemali potezo za potezo na nepremičnem obrazu molče stoječega obtoženca. Podili so mu iz srca kri v senca, razpaljali z divjim žarom mračno površino sivih očih, nasilno mu rinili na usta povodenj hudih besed, dvigali mu v razburjenem valovanju prsi. Stresel se je, stopil korak nazaj, segel nehote za suknjič, misleč da mu bo počil rehemi koš zaradi naglega bučanja ranjenih čustev, omalovaževanega dela, pretrganih misli in teženj !...
„A potem •—• nič več, gospod mar-šalek? Nimate mi povedati ničesar več? Ste torej vse končali? — Gospodje, sodniki, dovolj ste slišali! Čuli ste, da sem tat, intrigant, slepar, brezpravni nasilnež in še nesramnež povrhu! To
je dosti, ne? Ni jih več pregreškov na svetu in ni ga človeka, ki bi vse te grehe nosil na vesti. Razen mene, seveda, razen mene...
Toda nihče ni slišal mojega, glasu in nihče ne ve, po kakšni poti sem jaz prišel sem, na to najvišje plemiško sodišče, ki mi zdaj jemlje slavo in čast, priimek poštenega človeka.
Od daleč sem prišel in že zdavnaj. Sedemnajst let sem imel, ko me je iz šol potegnila nazaj na vas dolžnost. Niso me , vprašali, če imam voljo in moč za tako delo, samo ukazali so Imi, naj delam z glavo, rokami, z vsem.. . Tu, na tem papirju imam z očetovo roko podpisan spis tega, kar mi je bilo dano na roko, a tu na drugem onega, kar je ostalo pio očetovi smrti, podpisano od hiatere in gospoda župnika.
Nisem ukradel samo deset tisočev, ampak več, mnogo več! Kradel sem to sivo zemljo, da sem šolal sestro in brata, da je lahko potovala mati, in s silo sem si jemal, da sem dajal krvav groš v skrinjico za njihovo balo!
Kradel sem — ha! Bilo je mnogo časa, kajti poletni dnevi na polju se vlečejo kot celo leto, in hladne noči pozimi nad računi se vlečejo v nedogled. Seveda •— kradel sem!
Slišali ste, gospoda, da sem kradel — niste p>a slišali, koliko sem se odpočil v teh desetih letih mladosti in niste slišali, da bi se kdaj zabaval, vriskal, da sem kdaj odnehal v delu •—. videli niste, koliko znoja sem vlil v to zemljo, koliko grenkobe in razočaranj !
Nikdar niste slišali mojih pritožb! Božja moč je mogočna, in v vsaki nuji daje svojo silo, večjo, kakor je potreba. In tudi Imeni je dala tako moč, da sem to svojo 'zemljo vzljubil nad ves svet, tudi bolj kot svojo mladost in zabave, bolj kot družino in dom! Kolikor duše mi je še ostalo, z vso sem jo vzljubil! 'Od ogona do ogona sem jo prehodil s svojimi nogami; deset let nisem z nikomer živel, samo s to svojo rodno zemljo; razumela sva se, govorila mi je do srca s svojim žalostnim žitom, zeleno lloko, temnim gozdom! In prisegel sem tedaj, da mi je nihče ne vzame, edino z življenjem vred!...“
Utihnil je za trenutek, toda potok, ki si je že podrl jez, ga je zdaj gnal naprej brez pameti, vedno silneje in silneje... Vse življenje se mu je vlilo v ta potok, v ta govor:
„'Seveda, ko je oče umrl, sem postal intrigant, izkoriščajoči židovski slepar! Ste slišali, gospoda? Nihče ni slišal jo-jo dokazila in se čudijo ogromnemu na-ka s krvavimi solzami, hodeč po zemlji, in kako je ona jokala po meni, ko se je od nje poslavljal kos za kosom? In nihče ni videl, kako sem vzel z doma šest glav govedi, troje konj in kupček obleke; in nihče ni videl, kako strašna je bila ona bolečina: grušč razvalin, v katere se je spremenila dediščina moje matere! Pa jaz se tudi tedaj iiisem pritoževal, samo v drugič sem prisegel, da ne dam zemlji poginiti, ne dam, pa četudi sam poginem !...
In spet mi je Bog dal mnogo dela
in take vztrajnosti, da nisem včasih poznal spanja in nisem si vzel časa, da bi jedel... čez dan sem opravljal očetovo službo, ponoči seni delal... res, kakor skopuh, kakor Žid, iki izdere dobiček, pa naj se kaže kjer koli...
In tudi to ste mi očitali, da se hočeta mati in Witold zadolžiti na imetje. Tako: po besedah gospoda maršalka sem prepovedal čifutom posojati in zagrozil sem s sodnijskim postopkom. Da, res je; in četudi vi to nazivate intrige, izpodkopavanje kredita, pri Bogu se zaklinjam, da tega nikdar ne bom dovolil in da se bom vedno postavil odločno zoper! Ubijte me, na kosce me zdrobite, ali svoje zemlje si ne dam vzeti, tudi praznega ogona ne dam predati! Ali sem zato njej posvetil vse svoje življenje? Očitate mi, da sem ju izkoriščal, da sem jima jemal imetje za sramotno ničvredno ceno...
Imam tu številke in dokaze: obtožnica jih ne navaja, jaz pa jih hranim pri sebi in, evo jih, tu jih imate!
Petnajstega septembra prejšnjega leta sem kupil od matere 40 juter zemlje, imenovane Žtvirble, za 2400 rubljev, tu, glejte, je pobotnica in spis o predaji. Sedemindvajsetega oktobra mi je prodala vnovič 30 juter zemlje za 1300 rubljev. Plačal sem sestri doto, ki ji pri-tiče v znesku 5000 rubljev. Dal sem trikrat po 500 rubljev posojila. Dal sem po dogovoru s sestrinega posestva, ki ga imam v najemu, 500 rubljev. Vsega sem izplačal v tem letu 10.700 rubljev v gotovini. Tu so moje priče!“