m 25i t L!nMtt V SODOlt), dne 7. noveinlirfl 1925. Posamezna Mika stane 1 Dfn LelO LIIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 sa pol leta..... .120 sa celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80 Cene inseralom: Enostolpnn petitna vr».„ mali oglasi po Din 150 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din ?ri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemš? ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. prilogo „ Ilustrirani Slovenec" Poštnino mm v polomi UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon SO, upravniStva 328. Političen list za slovenski naroi Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Poziv vsem narodnim in kulturnim društvom! DogyocUkl v Italiji. ORGIJE FAŠIZMA. - BARBARSKO NASILJE PROTI TRŽAŠKIM SLOVENCEM. razgovora, kako dati duška in izraza našemu ogorčenju proti zopetnemu zločinu ki so ga izvršili Italijani nad našim narodom, sklicujemo danes ob 18. uri v posvetovalnico na mestnem magistratu sestanek, ki naj se ga sigurno udeleže po svojih zastopnikih vse naše narodne in kulturne organizacije. Akademska društva ljubljanske univerz«. Italijo poznamo vsi. Vemo, da je to dežela vročih čuvstev, kjer imata visokoleteča fraza in fascinujoča osebnost nad množicami vsikdar neomejeno oblast. Vemo, da je prav-zato Italija edina kulturna dežela, kjer je mogoča neprikrita diktatura enega samega moža, opirajočega se edinole na svojo osebnost, na veliko frazo in pa na 350.000 mož močno najemniško vojsko, ki si jo daje plačevati od davkoplačevalcev. Razumemo, da more v tej Italiji Mussolini obračunavati s svojimi nasprotniki potom svojih najemniških krdel. O vsem tem more vsak neitalijan imeti svoje mnenje, drugače je pa stvar Italijanov samih, da obračunavajo drug z drugim med seboj kakor sami hočejo. Česar pa ne moremo razumeti in kar se tiče nc samo nas, ampak vsega kulturnega sveta, je to, da Italijani pri tem svojem medsebojnem obračunavanju barbarsko strahuje-jo brezobrambno prebivalstvo narodne manjšine in pustošijo njegovo imetje. Četrtkovo divjanje tržaških fašistov je čin, ki je v sramoto Evropi. Če se ta Evropa zanima za dogodke v Armeniji in na Kitajskem, naj se zanima tudi za dogodke v svoji lastni hiši. V imenu človečanstva in kulture protestiramo proti barbarskim aktom fašistov in zahtevamo, da se naši bratje v Italiji zaščitijo pred barbarskim nasiljem fašizma. Italiji pa povemo, da se moti, ako računa na razdvojenost v naši hiši. Naj ve, da kri ni voda! »VEČERNJE VREME« O FAŠISTOVSKIH BARBARSTVIH. Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Današnje >Večernje Vreme« piše o dogodkih v Trstu na uvodnem mestu sledeče: »Vsa notranja politična vprašanja, posebno vprašanje o vstopu Radiča v vlado, so bila danes potisnjena v ozadje, ko se je v skupščini zvedelo o tem, da so fašisti sinoči napadli uredništvo in tiskarno našega velikega lista »Edinosti« v Trstu. Dogodki so napravili velik vtis na parlamentarne skupine. Lahko se popolnoma sigurno reče, da so vsi politični krogi brez ozira na strankarsko opredelitev z največjo indignacijo komentirali dogodke v Trstu, naglašajoč, da so Italijani s temi dogodki pokazali svojo nelojalnost, medtem ko smo mi kot država in kot narod bili najbolj lojalni.. Prevladuje mnenje, da mora dati italijanska vlada našim manjšinam zadoščenje in odškodnino.« MILO ZA DRAGO. Belgrad, 6. novembra. (Izv.) V Belgradu se ravno te dni mudi znani italijanski kompo-zilor Mascagni, ki je bil povabljen na gostovanje v belgrajskem gledališču. Bil je sprejet, kakor se spodobi v kulturnih državah. Njegovim predstavam je prisostvovala celo kraljeva dvojica. Javnost je mnenja, da po barbarskih dogodkih v Trstu ni izključen samo njegov nadaljen nastop v naši državi, ampak nastop vsakega Italijana. Že danes so hoteli razni omladinci pred njegovim stanovanjem demonstrirati, ker je razburjenje zelo veliko. PREDSEDNIK MASARVK ZA ZEDIN.TENE DRŽAVE EVROPE. Budimpešta, 6. nov. (Izv.) Svetovnoznani goslar Bronislav Hubermann, ki je obenem vnet razširjevalec ideje za ustanovitev Zedinjenih držav Evrope, pripoveduje, da se je ludi predsednik Masaryk izrekel za to idejo, ker iz evropske krize ni druge rešitve. Kdaj se bo la ideia uresničila, predsednik Masarvk ne ve povedati, prepričan pa je, da bo do te-tfa prišlo. V noči od četrtka na petek je doživela celokupna Italija nov val fašistovskega nasilja, ki je bil, kakor kažejo vsa znamenja, pripravljen in organiziran. Povod izgredom je dala zarola proti Mussoliniju, ki so jo baje odkrili v Rimu. O tej zaroti poroča uradna »Štefani«: . Zarota proti Mussoliniju. »Policija je bila že pred dalj časom obveščena, da se pripravlja atentat na ministrskega predsednika Mussolinija, ki naj bi se izvršil povodom slavnosti dne 4. t. m. Policija je odredila vse mogoče, da zasači zarotnike. To se ji je posrečilo 4. t. m. zvečer, ko je udrla v hotel Dragoni (ki stoji nasproti palači Chigi, v kateri je zunanje ministrstvo, katero vodii Mussolini) in presentila in aretirala tam bivš. unitarističnega poslanca Zanibonija v trenotku, ko je imel vse pripravljeno, da izvrši napad. — Na podlagi nadaljnjih ugotovitev so oblasti nato v Turinu aretirale tudii generala Luigija Capello, ki je bil pripravljen ua odhod v inozemstvo.« Toliko »Štefani«. Vlada je še ta večer odredila ra::pust vseh framasonskih lož, razpust stranke unitarističnih socialistov, kateri je pripadal Zaniboni (kakor tudi umorjeni Matteotti!) in prepovedala nadaljnje izdajanje raznih opozicionalnih listov. (Ti ukrepi so kakor nalašč za Matteottijev proces, ki se ima v kratkem vršiti in završiti seveda tako, da bodo vsi krivci osvobojeni!) Demonstracije in nasilja. — Tiskarna »Edinosti«' v Trstu (lemolirana. Vest o nameravanem atentatu so prinesli listi šele naslednji večer, dne 5. t. m. Po vseh fašjiili je zašumelo kakor na povelje. Vprizo-rili so velikanske demonstracije široni Italije. Ljudstvo je moralo na ulice, hiše so razsvetlili in izobesili zastave. Čete oboroženih fašistov so se razpršile po ulicah in pustošile prostore framasonskih in opozicionalnih organizacij. Strašno so divljal/i fašisti v Trstu. Najprej so razdejali prostore framasonske lože v Nujno vprašanje Jupstovans* Belgrad, 6. nov. (Izv.) Ta!;oj, ko je Jugoslovanski klub sprejel prve vesti o novem fa-šistovskem nasilju, je podpredsednik kluba Anton S u š n i k sklica! seio kluba, ki se je vršila od 0 do 11 pod njegovim predsedstvom. Na seji so razpravljali o barbarskem napadu na uredništvo in tiskarno »Edinost« v Trstu. Sklenjeno je bilo, da se takoj pošlje pismeno vprašanje na zunanjega ministra. Čim bo klub dobil natančnejša obvestila, pa bo stavil posebno interpelacijo, v kateri bo navedel vse slučaje barbarskega postopanja s Hrvati in Slovenci v Italiji in zahteval, da vlada stori najenergičnejše korake za zaščito naših bratov v tujini. Nujno vprašanje, ki so ga poslanci Jugoslovanskega kluba poslali na zunanje ministrstvo, se glasi: »Gospodu ministru za zunanje zadeve, Belgrad. Italijanski fašizem ne pozna nobenih mej v sovražnem nastopanju proti hrvatski in slovenski manjšini. Ne samo, da italijanska vlada noče slišati o tem, da bi Slovencem in Hrvatom Belgrad, 6.nov. (Izv.) Nečuveni barbarski napad italijanskih fašistov na tiskarno "Edinost« v Trstu je izzval ogromno ogorčenja ne samo v političnih in parlamentarnih krogih, marveč tudi v široki javnosti. Javnost že precej časa zelo pozorno zasleduje neprestane intrige italijanskih fašistov na Balkanu in Mažarskem. V dobro poučenih krogih se z gotovostjo zatrjuje, da so poslednji krvavi dogodki na grško-bolgarski meji, na albanski meji in na Mažarskem v zvezi s temi intrigami in da sloje za temi dogodki fašistični krogi, katerih namen ie izzvati na Balkanu ulici D' Annunzio. Vso opravo, knjige in listine so zmetali na cesto in jih zažgali. Nato je en oddelek fašistov odšel v ulico Maiolica kjer je opustošil uredništvo in tiskarno lista »La Sera« ki je nestrankarski list in fašizma ni napadal). Drug oddelek pa je hitel v ulico S. Francesco, kjer je tiskarna »Edinosti« in uredništvo. Fašisti so takoj udrli v poslopje in začeli pustošiti. Iz uredniških prostorov so zmetali na cesto opravo, rokopise, knjige in arhiv; nato so vse polili z bencinom in zažgali. V tiskarni so poškodovali vse stroje in rotacijski stroj demontirali. Ko so opravili svoj posel in se je ogenj širil na vse strani, so neovirano odšli, kakor so bili prišli. Nato šele se je pokazala policija in poklicala gasilce. Uredniško osebje se je bilo moglo na srečo pravočasno rešiti. Podjetje »Edinosti« ima škode 1 milijon lir. Fašisti so potem opustošili še prostore »Laboratoreja« in vile grofa Finzija, oomm. Samaija in odvetnika Are. Kar se tiče Are, je bil napad namenjen menda nekomu drugemu, kajti pri Ari so se še ponoči zglasili mestni župan Pitacco in zastopniki fašizma ter izrazili svoje obžalovanje nad dogodkom. Šele v kasni noči, ko so fašisti sistematično 'izvedli vsa opustošenja, je začela nastopati policija in je razpršila zadnje ostanke fašistovskih tolp. Umevno je, da je to ponovno divjaško fa-šistovsko nasilje nad tržaškimi Slovenci vzbudilo v Ljubljani in po vsej Sloveniji silno ogorčenje. — Vendar vemo vsi, da bi s proti-nasilji najslabše služili sivari, ki ji mislimo in hočemo služiti. Stisnimo pest in tolažimo se z zavestjo, da pride dan obračuna, pride dan plačila! Svojim rojakom onstran meje pa tudi priporočamo, nnj ohranijo mirno kri. Tolaži naj jih zavest, da niso osamljeni, ampak da ž njimi sočustvuje ves jugoslovanski rod. ki bo storil vse kar more, da se nasilja nad njimi nehajo. Nai bodo prepričani, da tudi v naših žilah polje vroča kri ogorčenja, in samo hladni razum nam veleva, da krotimo in brzdamo to, kar nam narekuje srce. »p kluba na ministra Ninčiča. dala kulturno avtonomijo, hoče jih nasilnim potom poitalijančiti. Celo tega ne dovoli slovenskim in hrvatskim državljanom, kar mora vsaka količkaj kulturna država dati svojim narodom: pravno varstvo oseb in imovine. Fašistične tolpe so v noči 5. novembra napadle uredništvo lista in tiskarno »Edinost«, demolirale so pohištvo in zapalile zgradbo. Podjetje je popolnoma upropaščeno. Škoda se ceni na 1 milijon lir. Zato vprašamo g. ministra: 1. Ali Vam je kaj znano o tolovajskih napadih fašistov na uredništvo in tiskarno »Edinost« v Trstu? 2. Kaj hočete ukreniti, da se slovenskemu in hrvatskemu narodu v Italiji zajamči zakonska zaščita, ki so jo deležne v drugih kulturnih državah narodne manjšine? 3. Ali hočete uporabiti ves svoj vpliv v tej smeri, da se tržaškim Slovencem s fašističnimi napadi storjena škoda povrne?« O isli zadevi so razpravljali tudi drugi klubi. Poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko sta s svoje strani naslovila na zunanjega ministra slično vprašanje. nemire, da bi imeli priliko intervenirati in zadovoljiti svojo pohlepnost po slovenskih in hrvatskih pokrajinah. Vse lo fašisti odkrito priznavajo. Nedavno so na zborovanju v Zadru sklepali o pohodu na Balkan. Zato politični krogi tembolj obsojajo pasivnost belgrajske vlade. Na zunanjega ministra so bile o vsem tem naslovljene iuterpelacije in vprašanja, v katerih se navajajo konkretni slučaji. Vendar ministri ne smatrajo za potrebno odgovarjati. Parlamentarni krogi so mnenja, da je njihove potrpežljivosti konec in da nikakor ne gre še dalje imeti ozir napram italijanskim barbarstvom. Zato vlada v skupščini soglasno mnenje, da se mora od vlade izsiliti odločen odgovor na italijanska izzivanja. Še večja je odločnost v javnosti, ki gre preko teh meja in je enako bojno razpoložena. Vedeti se mora, da tudi srbska javnost ne more trpeti Italijanov in bi se vsak energičen korak napram tem skupnim sovragom sprejel z največjim navdušenjem in bi bil popularen bolj kakor kateri drug. Splošno mnenje je, da je treba Italijanom odločno povedati, da barbarskih preganjanj Slovencev in Hrvatov v Italiji jugoslovanska država ne bo trpela. Ra^rava o invalidskem zakonu Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Danes se je nadaljevala na skupščinski seji razprava o II. poglavju invalidskega zakona. Govorili so poslanci prof. Bazala, v imenu demokratskega kluba Kujundžič in Agatonovič. Nato je bila seja zaključena. Na jutrišnji seji bo v imenu Slovencev govoril Štrcin, v imenu bosanskih muslimanov pa Mulabdič. Belgrad, 6. novembra (Izv.) Popoldne bi se imela nadaljevati konferenca med zastopnik opozicije in ministrom Simonovičem radi sprememb v novem invalidskem zakonu. Ta konferenca pa se ni vršila, ker se minister Simo-novič še ni sporazumel s fin. ministrom Stoja-dinovtičein o III. pogl., ki bi se imelo danes obravnatvati. Tiče se predvsem fin. ministra, ker določa višino invalidnine. O tej zadevi se bosta oba ministra jutri sporazumela. Posl. Kremžar je glede svojega predloga, da naj se invalidi oproste invalidskega davka ter davka na ročno delo, govoril s fin. minlistrom in z ministrom za socialno politiko. Fin. minister je obljubil, da bo te določbe sprejelv novi zakon o davkih. Opozicija m izplačilo zaostanka uradnikom. Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Pred dnevnim redom je na današnji seji bil prečitan predlog opozicije, da naj se v fin. odboru izroči hujne vprašanje o izplačilu zaostalih mesečnih prejemkov državnim uslužbencem po odredbi § 249. zakona o uradništvu. Predsednik fin. odbora Radonjič je Izjavil v zasebnem razgovoru da po njegovem mnenju do te izvršitve š« dolgo ne bo prišlo. Ministrski kan^dat St. Radič Zagreb, 6. nov. (Izv.) Stjepan Radič se j« vrnil danes v Zagreb jako nezadovoljen. Izja vil je, da ne gre prej v Belgrad, preden ne b< minister. Rekel je tudi, da je vprašanje nje govega vstopa v vlado samo tehničnega zna čaja. Anglija in balkanska zveza. London. (5. novembra. (Izv.) Reuterjevi agencija javlja: Velika Britanija smatra zi dobro da sklenejo tuili balkanske države var nostno pogodbo po vzorcu locarnske pogodbe Inicijalivo za sklep take pogodbe pa morajo dati balkanske države same. Grško - bolgarski spor. Ženeva, 6. nov. (Izv.) Komisija za prouča vanje grško-bolgarskega spora se je danes se stala v tajništvu Društva narodov in določili svoj odhod na lice mesta za v nedeljo 8. no vembra. V pondeljek prispe komisija v Bel grad, kjer bo zaslišala poročilo francoskega angleškega in italijanskega vojaškega atašeja Nato se poda komisija ia mejo, odtod v Atene angi i;sxo.prs:: ■■ - v perziji. Pariz, G. nov. (Izv.) Uradno potrjujejc vesti, da sta Rusija in Anglija priznali nove vlado v Perziji. Rusija pa je novo vlado pri znala eno uro prej, kar tolmačijo v Parizi1 tako, da mora obstojati med novo perzijske in rusko vlado neka tesnejša zveza. Prizna nje Anglije razumevajo tako, da Anglija še ne misli odpovedati se svojemu vplivu v Te heranu. Francija nove vlade v Perziji še ne bo kmalu priznala, ker hoče čakati, da sr pojasni, kakšnega pomena je izprememba vlade v Perziji za veliki angleško-ruski suor v Aziji. Vsa Jugoslovanska javnost proti barbarstvom. ITALIJANSKA IZZIVANJA, DA SE POVZROČIJO NEMIRI NA BALKANU. - PASIVNOST BELGRAJSKE VLADE. — SKUPŠČINA ZAHTEVA ENERGIČNEGA ODGOVORA NA FAŠISTOVSKA ZLODEJSTVA. Naša vlada še ni zavzela določnega stališča. Belgrad, 6. novembra. (Izv.) Čeprav je gotovo, da se je na današnji seji ministrskega sveta razpravljalo o nasiilstvu, ki se je dogodilo v Trstu, se iz vladnih krogov niso mogla dobiti nobena obvestila o tem. Merodajui krogi so izjavljali, da ne morejo dati nobenih ofi- cielnih vesti o dogodku in da z ozirom na to niso zavzeli nobenega končno veljavnega stališča. Splošno mnenje je, da bo na vprašanja v tej zadevi zunanji minister vendar moral odgovoriti, dasiravno je danes oboleL Volitve v oblastne in okrajne zbore pred durmi ? RADIČEVCI PRISTALI NA PARCELIRANJE HRVATSKE IN SLOVENIJE IN NA »SAMOUPRAVO« POD KOMANDO VELIKIH ŽUPANOV. Belgrad, 6. nov. (Izv.) V radikalnem klubu so bila na današnji seji na dnevnem redu vprašanja volitev v oblastne in okrajne zbore. O tem vprašanju se je razvila obširna debata. Vsi govorniki, med drugimi Ljuba Jovanovič in Laza Markovič, so bili soglasno mnenja, da je treba te volitve čimpreje razpisati. Kmetski poslanci so bili mnenja, da je treba, da pride do izraza vsaj v ustavi zajamčena samouprava. Govornikom je odgovarjal notranji minister Maksimovič. Izjavil je, da ima sedanja vlada na programu, da se te volitve čimpreje razpišejo. Zato da je on nedavno dal velikim županom navodila, da naj čimpreje izvrše vse predpriprave za volitve v oblastne in okrajne zbore. Te pred- I priprave za volitve so dosedaj povečini izvr-' šene že v celi državi, ni pa še določen končno-veljaven dan volitev. Notranji minister je izjavil, da bo to vprašanje sprožil na eni prihodnjih sej vlade in da bo klubu poročal o dnevu volitev. Ta izjava notranjega ministra je značilna, ker dokazuje, da so radičevci pristali tudi na to, da so Slovenija in Hrvatska končno parcelirata, da se jima da »samouprava« v oblasteh pod komando velikih županov. Njihovi organizatorji še vedno ljudem govore vse drugo, kakor to. Zato naj se naši ljudje pripravijo, da jim bodo tudi pri teh volitvah dali temeljit in krepek odgovor. DOKAZ, DA JE SDS PREGANJALA HRVATSKE UČITELJE, DRŽI! — PR. CIHLAR SAMO OBSOJEN, KER JE I5V ENO V AL NAPAČNO OSEBO. Zagreb, 6. novembra (Izv.) Včeraj se končala razprava proti dr. Ciblaru in danes je bila razglašena razsodba. Tudi včeraj so ne-brojne priče dokazale, s kakšno zagrizenostjo in nasilnostjo so samostojni demokratje nastopali proti vsem hrvatskim učiteljem, ki se niso hoteli slepo pokoriti strankarskim organizacijam ministra Pribičeviča. Obtežilna pisma. Takoj po začetku razprave so prebrali veliko število pisem, v katerih opisujejo preganjani učitelji svoje težke muke. Učitelja Majcena v Vukovaru je upokojil »črni kabinet«; kateheta l ajdetiča so pregnali iz Gospiča, posebno globok in žalosten vtis na vse navzoče je napravilo' pismo sestre pokojne učiteljice Kamenarjeve, ki je v pregnanstvu v največji bedi umrla! Zagovornik Kovačevič. podčrtava v svojem govoru, da je dokaz, da so samostojni demokratje hrvatske učitelje brez disciplinarne preiskave samo iz golega političnega sovraštva preganjali, popoln in predlaga oprostitev. Po kratkem zagovora dr. Cihlarja sklene sodišče, da bo razsodilo v četrtek dopoldne ob 11. uri. Sodba. Sodba izreka, da je dokaz resnice za trditev, da so samostojni demokratje hrvatske učitelje preganjali, posrečen in doprinešen. Ni se pa obtožencem posrečilo dokazati, da jo ravno g. Stevo Stojanovič sokriv preganjanj. Zato se obsodi dr. Cihlar na 8 dni zapora ali na plačilo denarne kazni v znesku 260 Din, potem na 200 Din globe in na povračilo stroškov v znesku 1 (XX) Din. Za sodbo je vladalo povsod ogromno zanimanje. Splošen vtis je, da je doživela popoln moralen poraz SDS, čeprav je bil dr Cihlar obsojen, ker se je slučajno zmotil v osebi. Boji v Siriji, VSTAŠKI VODJA BAKRI SE JE PROGLASIL ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SIRIJE. Pariz, 6. nov. (Izv.) Posebni dopisnik lista »Liberte« poroča, da se je vstaški. vodja Bakri proglasil za predsednika republike Sirije in da je sestavil novo vlado, ki posluje v mestecu Komo. Bakri se čuti dovolj močnega za nov napad na Damask, ker ima južno od Damaska zbranih okoli 20.000 mož. Močni pa so tudi francoski vojaški oddelki, ki dobivajo dnevno pojačenja iz domovine. Damask je popolnoma utrjen, ulice so zabarikadirane, okoli mesta pa se neprestano vozijo oklopni avtomobili. Včeraj so vstaši znova poskusili prodreti v mes!o. Svojega namena niso dosegli, po- MILITARIZEM NA POLJSKEM. Varšava, 6. novembra. (Izv.) V Varšavi |e sklenil vojni svet, da nikakor ne bi bilo dobro, če bi državni zbor odobril znižanje izdatkov za oboroževanje. Oboroževanje je stalo Poljsko doslej 50 odstotkov vseh državnih dohodkov. srečilo pa se jim je zasesti nekaj višav v najbližji okolici Damaska. Pariz, 6. nov. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da je vstaški vodja Bakri proglasil neodvisno republiko Sirijo, sebe pa za predsednika. On hoče osvojiti Damask, nato pa se obrniti na Društvo narodov za posredovanje. London, 6. nov. (Izv.) Dogodki v Damasku so napravili na ves muslimanski svet ogromen vtis. Indijski mohamedanci so poslali muslimanom v Egiptu spomenico, v kateri jih opominjajo, naj ostanejo složni in pripravljeni na odpor. jopice, svitarje in druge volnene pletenine, zimrke trikot maje in hlače dobite v Ljubljani najceneje pri F. in I. GORIČAR na Sv. Petra cesti 29. Poskusite in prepričali se boste! Fašizem proti časnikarjem. Italijanski fašisti hočejo na vsak način razbiti splošno časnikarsko organizacijo »As-sociazione della stampa« in prisiliti časnikarje, da vstopijo v fašistično organizacijo. Fašisti, ki tvorijo v »A. S.c le neznatno manjšino, zahtevajo, da vodstvo odstopi. italija~v dellnju. Dne 4. t. m. so v Italiji praznovali 7. obletnico zmage. Glavna prireditev se je vršila v gledališču Constanzi v Rimu, kjer sta govorila vojni slepec Delcroix in Mussolini. Oba sta do skrajnosti vzpodbujala Italijane k bo^ jevitosti in naglašala njiihovo žejo po novih zmagah. Mussolini je rekel, da mora biti zmaga v svetovni vojni le stopnica, s katere se požene italijanski narod dalje v bodočnost. Govoril je o sedanjih svetih mejah italijanske države, ki se jih ne sme nihče dotakniti in naglasil, da mora imeti Italija mogočne vojne sile na kopnem, na morju in v zraku. Italijanski narod bo ustvaril tretjo Italijo z neko in duhom, s krvjo in življenjem. Ko ;e Mussolini končal, se je polastil občinstva pravi delirij: en sam krik: viva Mussolini, viva il Ducel je oril po gledišču in vse se je vrglo proti odru, kjer je stal Mus9clini. Demonstracije za Mussolinija so se potem nadaljevale pred gledališčem in po ulicah. Zdi se kakor bi se vračali dnevi iz leta 1915., ko so italijanske množice pod vtisom D'Anunzi-jeve propagande zahtevale, da se Italija udeleži vojne. Defravdant Molji - prijet. Zagreb, 6. nov. (Izv.) Zagrebška policija je danes prejela sporočilo od hamburške policije, da so aretirali na tamkajšnji pošti Vojka Mikolija, ki je poneveril pri zagrebški Pra-štedionici velikansko vsoto. Zagrebška policija je doznala za njegovo bivališče potom korespondence z njegovo ljubico, katera je bila ravno namenjena v Hamburg. Prijet je bil takoj po dohodu iz Amsterdama, ko je čakal na poročila iz Zagreba. Zagrebška policija odpošlje v Hamburg svoje organe in bo zahtevala, da se Mikolji izroči našim oblastem. Proračun belgrajske mestne občine. Belgrajska mestna uprava je šele te dni predložila proračun za leto 1925, ki znaša s tramvajskim podjetjem in mestno razsvetljavo 252 milijonov dinarjev stroškov. Proračun bel-grajske občine je tekom zadnjih let rastel sledeče: znašal je 1919. 1. 16 milijonov, 1920. 1. 29 milijonov, 1921. 1. 61 milijonov, 1922. 1. 70 milijonov, 1923. I. 92 milijonov, 1924. 1. 117 milijonov in 1925. 1. 146 milijonov; vrhu-tega stroški za tramvajsko razsvetljavo 1920. 1. 8 mil., 1922. 1. 58 mil., 1924. 1. 82 mil. in 1925. 1. 106 mil. dinarjev, O zadnjem proračunu je začel razpravljali občinski svet dne 30. m. m. Opozicija je očitala upravi, da predlaga proračun pol leta prepozno; razen tega je naglašala, da mora ogromen del občinskih bremen (do 90 milijonov) nositi revno prebivalstvo, dočim bogati sloji plačujejo zelo malo ali nič. Nasprotno pa ravno bogati sloji, stanujoči v sredini mesta, vživajo vse ugodnosti mestnih naprav, reveži na periferiji pa od vsega nimajo nič. — Pri glasovanju o proračunu je bilo oddanih 21 glasov, od tega 16 za proračun. ¥ katoliški Boljševiška meksikanska vlada se je mo~no zavzela, da bi propagirala in organizirala shizmalično cerkev, pa je doživela poraz. Meksikanski katoliki so požrli že marsikako grenko, a sedaj jim je zavrela kri in so se kar resno uprli. Svojemu gnevu so dali duško na ta način, da so organizirali obrambno ligo. Proklamirali so, da so nriDravlieni na legalni boj v dosego svojih pravic. Ta neustrašeni poziv je našel vspodbudnega odmeva. Vlada je sicer grozila z aretacijo in zaporom, a je odnehala. Cerkev, ki so jo z oboroženo silo zasedli, in oropali, pa hooe spremeniti v muzej. Vlada to more storiti, ker je po ustavi cerkveno premoženje državna last. Središče obrambne lige za katolicizem je prestolno mesto, gibanje pa zelo vneto podpirajo vsi škofje po deželi. Zahteva pa ta obrambna liga popolno svobodo šole in Cerkve; katoliki pa naj imajo pred zakonom vse pravice. Protest invalidov. Snoči se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani javen shod invalidov. Navzočega je bilo mnogo občinstva, dalje zastopniki vseh slovenskih političnih strank. Shod se je vršd mirno in dostojanstveno. Predsednik je shod otvoril ob pol 7. Orisal je pomen shoda. Tajnik invalidskih organizacij je poročal o slabih straneh sedanjega invalidskega zakona. Za njim je govoril predsednik Zveze bivših slovenski« vej -kov « olarič. Nagla-šal je, da država nam prečanom ne sme biti pisana mati, ampak naj nam da, kar nam gre po božjem in človeškem pravu. Kakor je kralj pokazal največjo skrb za invalide, tako naj tudi merodajni krogi store svojo dolžnost. V imenu mestne občine je govoril Jože Tur k. Pozdravil je navzoče in zahteval, da se da invalidom, kar je njihovega. Nato je pozdravil zborovalce zastopnik trgovske zbornice dr. Ples s. Navedel je, da je plačala Slovenija invalidskega davka letos julija in avgusta H ur!''one Pegica mojega srca*. Red F. Nedelja 8. nov.: Ob 3 popoldne: >Vdova Rošlinka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob 8 zvečer: »Krpan mlajši«. Izven. Pondeljek, 9. nov.: »Ifigenija na Tavridk. Red E. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 7. nov.: »Don Juanc. Red E. Nedelja, 8 nov.: »Manon*. Izven Pondeljek, 9. nov : Plesni večer (gdčna Visjakova, g. Vlček). Izven. Fran M i 15 i n s k i: »KRPAN MLAJŠI«. Vesela historija v 4 dejanjih. Zgodba grobe parodije je tale: Martlnče Krpan. vnuk Levstikovega Martina, je prav tak hrust in ima prav take neprijetnosti z gospodo radi soli kakor stari oče. še litije mu je, ker se vsa ta go-sposka skrči na domačega predstavitelja oblasti, to je župan in krojač Hlača. Pa tudi Martlnčeta potrebuje cesar in tudi Martinče se gre rad pretepat. Zdaj pride seveda morala: Orjak, ki grozi cesarju in zahteva njegovo hčer, ni nikak drugi Brdavs, temveč je Kosobrin Silni, a ta Kosobrin ni divjak-orjak, temveč vojvoda Juro, ki ga ljubi sama cesarjeva hči. Cesar ga jc dal pred teti zapreti, .luro pa jo zbežal iz ječe. In tako naj bi se Martinče boril proti junaku iste krvi! Borita se. a samo na videz in Kosobrin navidez obleži tudi mrtev, da Martinče vidi, kako se bo dvor šopiril in bahal, za nje-hovo junaštvo pa sc ne bo nihče zmenil. Pozabdl bodo na obljubo, zabavljali bodo čezenj. In da je koneo v pravem slogu, pribiti nazadnje obupana cesarjeva hči, začne v obupu poljubljati mrtvega ženina — in tako vstane od mrtvih junak, ki nI bil uirtev. Težko je najti pravo razmerje do te stvari, dasi je pri tem samo ena nevarnost, da bi namreč zadevo jemali preresno. Tega Krpanovanja pač umetniško no smemo jemati bolj resno kot znane avtorjeve feljtone, ki so postali že stereotipni in često nevonljivi. Tudi ni res, da bi to delce moglo imeti dvojno lice: za otroke in odrasle, ker ta p a r o di j a nima najmanjše otroške poteziee na sebi. Še z nekdanjo kobilo tekmujoči sodobni do-vlip odrske avijatike, da sitni župan s stolom in mizo vred odfrči po zraku, ko Krpan le kihne vanj. občutijo bolj odrasli ko otroci, ker je mogoče vidni škripec predpisan. Če ni, je pomota. Tedaj je ta zabava res le za odrasle. Če še odvzamemo dvoje troje srečnih dovtipov, ki so nanizani na nit te zgodbe, ue najdemo nič, radi česar bi bilo treba dve uri sedeti. Da se »Kranjec« rad pretepa, vriska in pije in je, je Milčinski že bolje povedal; da je za druge nosii svojo glavo naprodaj in si štel to v čast, to praviti — je prepozno. Vsaj deset, petnajst let prej bi bilo aktualno, gospod avtor! V tem vidim tudi dobršen del nepravičnosti proti občinstvu. Ker pogrešamo v delu pravega humorja, ki nas osveži ali pa prav obrnjene osti, ki sega v aktualnost, si je pisatelj dovolil preveč našega potrpljenja, saj čutimo marsikje prej zasmehovanje kot smešenje. Delo je po moji sodbi — v kolikor je resno — v temelju pogrešeno, v izvedbi pomanjkljivo in ne-svojsko (edini župan je izdelan značaj) in Levstikova umetnina ni zaslužila nefasti, da bi kdorkoli resno ali smešno hodil k nji ne samo Fantazijo na posodo iskat, temveč se dotikati njenih idejnih in oblikovnih kvalitet, ker je sama dovolj velika satira, plemenita, večno sodobna ter ostane samo Levstikova. Uprizoritev ni nudila prida. Veliko tudi ni mogoče napraviti iz vrste dovtipov. še nikoli nisem bil tako občutil, da imamo tudi v Narodnem gledališču suh diletantizem, kot ob tej priliki. Alt bodo nudili to stalnim "iroči^Vom kot 'vmetnost? Fr. K. Nemci nameravajo ustanoviti svoj otroški vrtec in sicer v protestantovskem župnišču. Ako je to. res, moramo biti pripravljeni na prevojne agitacijske metode naših Nemvec. Ker nimajo ne v mestu ne v okolici zadostnega števila svojih otrok, bodo gotovo tudi gledali na to, da vlove kakega kalina. Ta nameravana ustanovitev otroškega vrtca je pa pravzaprav samo sredstvo, da se doseže zadostno število > nemških« otrok, tako da bi mogli zahtevati naši Nemci pozneje tudi nemško osnovno šolo. Na nas samih leži, da se ta nakana Nemcev ne uresniči. Kapucinski most nekaj popravljajo. Most-nice namreč pod vsakim vozom, ki gre čez most, strašno ropočejo, ker so zelo zrahljane. Sedaj jih pritrjujejo. Zanimiva občinska seja bo nocoj ob 7. uri. Sklepalo se bo o proračunu za 1. 1926. Vprašanje parcelacije je vzbujalo v zadnjem času posebno pri socialnih demokratih veliko razburjenje, a se bo, kakor kaže, ugodno rešilo. Posestnica Ježovnik je namreč izjavila, da odstopa po občini zaprošeni svet okoliški občini brezplačno odnosno za prav malenkostno odškodnino pod pogojem, da se bodo na tem zemljišču zidale delavske hišice. Državna realna gimnazija je dobila sedaj dve novi učni moči in sicer suplenta gg. dr. Šavnika n Rusa. Zaprisega vojaških obvezancev se je vršila v sredo predpoldne in popoldne na Gla-ziji. Zbralo se je zelo veliko število obvezancev, katere je zaprisegel po primernem nagovoru celjski opat g. Jurak, ki je kot nekdanji vojni kurat tudi sam položil prisego. Pri prisegi je sodelovala tudi vojaška godba iz Maribora. Ljudsko vseučilišče v Celju priredi dne 9. t. m., t. j. v ponedeljek zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami v risalnici deške meščanske šole in sicer bo predaval g. inž. Ferdo Lupša o Siamu, kjer je preživel 15 let. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. Slomškova tiskovna zadruga povzroča že sedaj našim nasprotnikom razburjenje. »Nova Doba« piše v svoji poslednji številki, da se tisti krogi, ki ustanavljajo to zadrugo, zanimajo tudi za neko tiskarno in da na isto poželjivo gledajo, »a ona se vendar boji si dati zvezati roke.« Radovedni smo zelo, katera naj hi bila ta tiskarna, ki bi ji bilo treba vezati roke. V tobačni tovarni je te dni krožil razglas mestnega magistrata ljubljanskega, ki na poziv Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani grozi s strogimi kaznimi tistim delavcein-pro-fesionistom, ki v prostem času »šušmarijo«. Skrb Trgovske in obtrne zbornice za svoje člane obtrnike je razumljiva. Manj razumljivo je postopanje ravnateljstva tobačne tovarne, ki je to okrožnico tako vestno dn uslužno razmnožilo in razglasilo. Delavci pa so razburjeni in ogorčeni, ker s premajhnim zaslužkom ne j morejo živeti; če si pa kdo pomaga s kakim i delom v prostem času. mu sedaj grozi kazen. ■ Delavstvo vprašuje, kje so okrožnice o dravinjskih dokladah, eksistenčnem mini mu, o predpisanem prostoru za opoldanski počitek, zakaj ravnateljstvo odtrguje plačo tistim, ki so poklicani na orožne vaje itd. Skrajni čas bi že bil, da se urede enkratna izplačila sirotam po umrlih delavcih, da ne bodo dobivale kot 6edaj 111 dinarjev, kar naj odgovarja predvojnim 111 kronam. Kdaj bo ravnateljstvo uredilo vprašanje obleke za delavce? Vse te stvari so veliko nujnejše in važnejše kot pa raz-glaševanje delavstvu neprijazne okrožnice. Delavci pravijo: Naši mojstri in delodajalci naj nam naše delo tako plačajo, da bomo mogli mi in naše družine pošteno živeti, pa bo vsak delavec vesel, da mu ne bo treba iskati postranskih zaslužkov. Oospodarstvo. Izboljšanje konjunkture. Iz Amerike in zapadne Evrope prihajajo poročila o izboljšanju konjunkture. Svetovna tržišča presojajo splošno gospodarski položaj optimistično, k čemur jih navajajo tudii politični momenti. Iz Newyorka javljajo, da je položaj najvažnejših industrijskih panog sijajen. Tako beleži metalurgija ogromna naročila. Samo železniška družba je naročila 200.000 ton tračnic, druga zopet 100.000 ton. Odstotek dzraljene kapacitete je silno narastel. Konzum bombaža je dosegel v septembru nad 480.000 bal. Tudi stavbeno gibanje je močno. Najvažnejše industrijske panoge imajo toliko naročil, da so do kcnca leta in še dalj popolnoma zaposlene. Konkurenca ameriške industrije je zaradi velikih domačih potreb prenehala. To se je takoj opazilo v Angliji, kjer je začela tekstilna kakor železarska industrija zopet bolj delati. Po dolgem padanju je začela v septembru t. 1. angleška produkcija železa in jekla zopet naraščati. Francija je še vedno v inflacijski konjunkturi. Industrija ima dovolj naročil, primanjkuje ji delavcev, kli še vedno prihajajo v ogromnem številu iz francoskih kolonij in iz Italije, Španije, Poljske itd. Tudi nemška industrija beleži boljše rezultate. Produkcija narašča, izvoz se boljša. Položaj najvažnejših panog češkoslovaške in avstrijske industrije ni neugoden. Optimistično presojanje položaja industrije je prodrlo tudi do nas. Vendar pa ni zaznamovati nobenih znatnejših sprememb. Naša davčna politika onemogoča vsako oživljanje poslovanja. Vse prizadevanje za znižanje Obresti za bančne kredite je ostalo brezuspešno. Tako stoji vse gospodarstvo pred zaprekami, ki nikakor ne dopuščajo izboljšanja. Pri nas je izboljšanje konjunkture — nemogoče. Vsa davčna bremena ostajajo ista in kaj imamo upati od novih dvanajstin? Zatrjujejo sicer, da se davki ne bodo zvišali dn da tudi ne bodo uvajali novih davkov, toda naša zahteva ni, da ostane vse pri starem, pač pa moramo na ves glas ugotoviti, da sedanjih davčnih bremen ne moremo več prenašati in da je zato nujno potrebno znižanje istih. * * * Protest gospodarskih korporacij proti podredit1, i trgovskih, obrtnih in drugih strokovnih šol prosvetnemu ministrstvu. Iz Belgrada poročajo, dn je vložila Centrala industrijskih korporacij protest zaradi tega, ker namerava ministrstvo prosvete podrediti: svojemu resoru trgovske, obrtne in strokovne šole. Nadalje poročajo, da bodo proti tej nameri protestirale tudi trgovske in obrtniške zbornice. Nova telclonjska linija Zagreb—Ljubljana. Iz Belgrada javljajo, da bo nova telefonska linij:: Zagreb—Ljubljana dovršena da 15. t. m. Tržno poročilo. Vrine cono v Mariboru dne 1. novembra 1925. 1 kg govejega mesa 10—19 Din, teletina 12.50—20, svinjina 12.50—30, sal 27—30, slanina sveža 25— 30, prekajena 30—40, mast 25-1.2, ovčje meso 10 —12.50, piščanec majhen 15-20, večji 25—27.50, kokoš 30-37.50, zaje domač 10—25, 1 1 mleka 2.50 —3, 1 kg surovega masla 40—44, maslo 40. eno jajce 1.50 —2; jabolka 4—(3. Dne 6. novembra 1925. Denar. • Zagreli. Berlin 13.405—13.505 (13.41—13.51), Italija 222—224.40 (222.10—224.50), London 272.875 —271.875 (272.92—274.92), Ne\vyork 56.175—56.775 (56.16-56.76), Pariz 222.50—226.50 (228—232), Pra- ga 166.61—168.61 (166.625—168.625), Dunaj 7.92— 8.02 (7.92-8.02), Curih 10.858-10.938 (10.86 do 10.94). Curih. Belgrad 9.20 (9.20), Italija 20.40 (20.45), London 25.1575 (25.15), Ne\vyork 519 (519), Pariz 20.60 (20.70), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.20 (73.15). Dunaj. Belgrad 12.55, Kodanj 176.30, London 34.3625, Milan 28.02, Newyork 708.45, Pariz 28.64, Varšava 117.05. — Valute: dolarji 706.75, francoski frank 28.50, lira 27.90, dinar 12 50, češkoslovaška krona 20.9775. Praga. Lira 133.25, Zagreb 60.01, Pariz 134.75, London 163.625, Ne\vyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 73 den., vojna odškodnina 310 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 202, Lj. kreditna 220 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 970 bi., Kreditni zavod 175-185. Strojne 120 den., Vevče 120 den., Nihag 39 bi., Stavbna 100— 110, šešir 145 den. Zagreb. 7 odst. inv. posojilo 78—78.50, vojna odškodnina 307—309, nov. 306-308, dec. 311.50— 313, Hrvatska eskomptna 124—125, Kreditna 130— 135, Hipobanka 69—70, .lueobanka 110—111, Praštediona 960—970, Ljubljanska kreditna 220 zaklj., Slavenska 49—50, Srpska 144—146, Eksploatacija 51—54, Šečerana 480—500, Nihag 40 bi., Slaveks 145 bi., Slavonija 46—48, Trbovlje 330—335. Vevče 120-130. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 66.45, Živno 78.6, Alpi-ne 30, Greinitz 13.3, Trbovlje 42.3, Hrvatska eskomptna 15.5, Leykom 16.5, Jugobanka 13.5, Hipobanka 8.25, Avstrijske tvornice za dušik 20, Mun-dus 94.2, Slavonija 5.75. Blago. Ljubljana. Les: Drva bukova, metrska, suha, fco vag. nakladalna postaja 2 vag. 20—20, zaklj. 20; drva bukova, lanska sečnja, fco nakladalna postaja 19 den.; hrastovi pragi', 260, 16, 26, Ia., fco vagon nakladalna postaja 62 den.; bukovi pragi 260, 16, 26, Ia., fco vagon nakladalna postaja 38 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco prekmurska postaja 272 bi.; ajda domača, fco prekmurska postaja 270 bi.; rž domača, fco prekmurska postaja 210 bi.; proso domače, fco prekmurska postaja 215 bi.; proso rumeno, fco bačka postaja, b-n, glasom vzorca 1 vag. 165—165, zaklj. 165; koruza stara, bačka, par. Novi Sad 175 bi.; koruza stara, sremska, par. Ljubljana 185 bi.; koruza umetno sušena, sremska, par Ljubljana 157 bi.; koruza umetno sušena, fco Vinkovci 160 bi.; koruza umetno sušena, fco sremska postaja 150 bi.; koruza nova, času primerno suha, kv. gar., Ljubljana, par Novi Sad 117.50 bi.; oves rešetani, fco slavonska postaja 170 bi.; otrobi pšenični, drobni, fco vagon Ljubljana 145 bi.; fižol beli, banatski v egal. vrečah, b-n. par. Postojna 280 bi.; fižol rjavi, banatski v egal. vr., b-n, par. Postojna 260 bi.; fižol ribničan, fco Ljubljana 300 den.; fižol prepe-licar, fco Ljubljana 300 den.; fižol mandolon, b-n, fco Postojna tranzit 350 den.; želod, fco nakladalna postaja 180 bi.; ježice, fco nakladalna postaja 200 den.; konopno seme, b-n, par. Postojna 560 bi.; laneno seme, fco Ljubljana 520 den.; laneno olje, fco Ljubljana 1650 den.; krompir, lep, bel. fco prekmurska postaja 72 bi.; seno sladko, stisnjeno, fco štajerska postaja 75 bi.; seno polsladko, stisnjeno fco štajerska postaja 60 bi. ftaniki Tržič. Danes in jutri, obakrat ob 8 zvečer priredi Društvo sv. Jožefa v korist Vincencijevi konferenci originalno igro »Francozi v Tržiču v sedmih slikah. Dejanje se vrši ob času francoske okupacije Jeta 1811, ko je Tržič popolnoma pogorel. Nastopajo zgodovinske osebe, katerih potomci še danes žive v Tržiču. Igra je zelo zanimiva in podaja jasno sliko tiste dobe. Vsebina je sledeča: Prolog. Govori Tržičan iz Napoleonove dobe. 1. slika: Francozi vkorakajo v Tržič 2 slika: Veliki požar leta 1811. 3. slika: Izdajavec. 4. slika: Kontra-bantarji. 5. slika: Napoleonov praznik 6. slika: Izdajavčeva smrt. 7. slika: Vesel Tržič ali živela mat' bržanka! Po!zypfiovan!a. Izgubila se je ura z zapestnico po Ahacljevi in Vrhovčevi, Vidovdanski, Sv. Petra cesti čez Zmajski most, trg, mimo mesarskih stojnic do trgovine Miklavc. Najditelj se naproša, da prinese uro v upravo lista, kjer dobi nagrado. JAVNA ZAHVALA. Odbor društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani se g. Planincu kakor tudi vsem ostalim dobrotnikom za naklonjena velikodušna darila najiskrenejše zahvaljuje. Mojartov »Don Juan« v naši operi. Nocoj se poje prvokrat v letošnji sezoni Mozartova opera, ki se v glasbenem svetu imenuje »opera vseh oper«. Pri letošnjih vprizoritvah je opera deloma na novo zasedena in sicer poje glavno vlogo Don Juana operni bariton g. Aleksander Balaban, ki je pel to vlogo na najrazličnejših ruskih odrih nad 50-krat ter šteje to vlogo med svoje najboljše partije. Poleg njega nastopi prvikrat na našem odru kot Donna Ana ga Vika Caleta, ki je s svojim velikim glasom za to dramatično partijo odlično usposobljena. Ostale vloge so v istih rokah kakor lansko leto. Cerlina — ga Lovšetova, Donna Elvira — Thaler-jeva, Leporella poje g. Betetto, starega komturja pa tudi prvič na našem odru g. Rumpelj, Don Otta-vijo je g. Kovač in Mazeta g. Zupan. Opero dirigira kapelnik Stritof, režira pa višji režiser šest. Predstava se vrši za red E. Prosvefa. oLASBENO PREDAVANJE. .Jutri ob 11 dopoldne bo v Filharmonični dvorani I. mladinsko glasbeno predavanje v letošnji sezoni. Spored obsega sledeče točke: Winkler: Sonata za vijolo in klavir, Čajkovski: Arija Lenskega in Serenada don Juana Musorgski: romanca Ot-eegoskazi; Grečanin: Romanca Sljozi, poje operni pevec g. Dimitrij Orlov, pri klavirju ga Gerda Orlov; Cesar Cui Miniature za klavir, flavto in vijolino. Uvodno besedo govori g. Emil Adamič. Sicer sodelujejo: profesorji Jeraj, Novički in šlajs ter kapelnik Stritof. Vse točke sporeda so iz ruske glasbene literature, zato nosi to predavanje naslov »Glasba Rusov«. Starše prosimo, da opozore svojo mladino na to muzikalno predavanje. Z malenkostnim prispevkom si na teh predavanjih razširijo svoje obzorje ter spoznajo glasbo vseh evropskih narodov. Posamezni programi ho dobivajo v Matični knjigarni in stanejo 2.50 Dia. Mažuraničev epos »Smrt Smail age čengiča« je izšel v angleškem prevodu J. W. Wilesa v drugi izdaji v založbi George Allen et Unwin Ltd. — Wiles je že prej izdal antologijo srbskih umetnih Glasba. BAi.v; i;VICEVI USPEHI V AMERIKI. Glasilo KSK Jednote poroča: Veliki in priljubljeni hrvatski umetnik Žlatko Balokovič začne jesensko sezono s koncertom v največji newyorški dvorani, Carnegie Hali. Od zadnjega nastopa v Newyorku je Balokovič, izvzemši kratek izlet na Angleško, koncertiral v raznih ameriških mestih in zlasti v odličnih letoviščih. Njegovo ime v Ameriki je sedaj znano povsod in njegova reputacija v Ameriki je sedaj ustanovljena. Občinstvo ga povsod šteje v vrsto največjih svetovnih vijolinistov. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 8. nov.: »MLINAR IN NJEGOVA HČI«. Popoldanska predstava, začetek ob pol 4. — 1'redprodaja vstopnic danes 17—19 v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom, I. nadstropje). Turistika in šport. VI. koln nogometnih prvenstvenih tokom. Jutri sc prvenstveno tekmovanje ljubljanskih klubov nadaljuje. Ob tej priliki nastopijo štirje primeroma močni konkurenti in sicer Ilirija : Hermes, Primorje : Slovan. Tudi njih rezerve nastopijo v boju za točke. Nadalje odigra prvenstveno tekmo še Jadran : Svoboda. Brezdvoma bo nudila tekma med Slovanom in Priinorjem najbolj zanimiv boj, kajti razlika v močeh pri obeli klubih ni ravno prevelika. Ilirija ne bo imela težkega boja, čeprav je Hermes trd in odporen nasprotnik. Najlaže bo imel pa Jadran, ki nastopi proti šibki Svobodi. Tekme se odigrajo v sledečem redu: Dopoldne na igrišču Ilirije ob 9 Ilirija rez. : Hermes rez., ob 10.30 Jadran : Svoboda, ob 13.15 popol. Primorje : Slovan, ob 1445 Ilirija : Hermes. Dopoldne se še odigra prvenstvena tekma med rezervama Pri-morja in Slovana, ki se vrši na igrišču Primorja in prične ob 10.30. Cerkvena umetnost. »Propaganda artis eccle-siae« je pripravljena, da poslika ali popravi oltarne slike ali cerkve v Sloveniji in na Hrvatskem v letu 1926 zastonj — proti povračilu režijskih stroškov. Prijave je poslati na »Rozhledy v umeni cr-kvenimr, Praga XII., Krameriova 10, češkoslovaška. Dijaški vestnik. Služba božja za akademike. Jutri sc začne pri oo. frančiškanih ob 11 služba božja za akademike z nagovori. Obravnavala se bo tvarina: Cerkev v modernem svetu. Odbor »Borbe« za zimski semester je sledeči: Predsednik Lojze Hartman, cand. iur.; odbornik za organizacijo Jožo Lazar, stud iur.; tajnik Ivan Koc-mur, stud. techn.; blagajnik Marijan Grandič, stud. phil.; gospodar Vladimir Berglcz, stud. med. Jugoslov kat. akad. društvo sv. Cirila in Metoda v Belgradu, Na rednem občnem zboru 24 oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik i.i gospodar Pavle Urnnkar, cand. phil ; podpredsednik in blagajnik Jonn Oršnnič. phil.; tajnik in knjiž ničar Pavle Sunian, med.; revizorja Sidonija Sel urad. med., in Josip Babic, phil Preti davčni preobremenitvi Slovenije. V Zagorju se vrši jutri shod posestnikov iz Zagorja in okolice proti previsokim davkom v Sloveniji in sicer ob pol 8 zjutraj v prostorih g. T. Koprtivca v Zagorju. Na shodu bo poročal predsednik Zveze g. I. Frelih iz Ljubljane in se bo na željo razpravljalo tudi o stanovanjskem vprašanju. Ker gre obremenitev hišne posesti preko vsake dopustne mere, naj se tega važnega shoda udeleže vsi posestniki. Istotako bo jutri v Domžalah ob 8 zjutraj v Društvenem domu javen protestni shod, ki ga prirede tamošnji davkoplačevalci. Naj nihče ne izostane, kadar gre za življensko vprašanje našega narodnega gospodarstva. Združimo se v krepko obrambo naših najbitnejših interesov! Št. Vid nad Ljubljano. Jutri v nedeljo se bo vprizorila v Ljudskem domu žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Da bodo mogli igro posetiti tudi oddaljeni, je začetek že ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic je pri g. Ivanki Zakotnik v Št. Vidu. Občni zbor »Leonove družbe« se vrši 12. novembra ob 3 popoldne v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev sedem novih odbornikov. 4. Slučajnosti. Pevska društva! Vsem članom in članicam pevskih zborov, ki se udeleže jutrišnje proslave 30 letnice pevskega društva »Zvon« v Trbovljah, je dovoljena polovična vožnja z odlokom ministrstva saobračaja M. S. br. 33.633 od 29. X. 1925 (Izkaznice!) Udeležite se slavnosti v čim večjem številu! J. P. S. Ljubljanska župa. T K Skala opozarja ponovno svoje članstvo, da je zadnji termin za oddajo turnih kontrolnih pol 15. november. TK Skala pozivlje članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži v nedeljo 8. novembra skupnega izleta na Kum, kjer je sestanek s TK Sljeme iz Zagreba. Odhod ob 5.27 zjutraj. »Dom«, stavbna zadruga drž. nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani, vabi svoje člane na izredni občili zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8 novembra ob 10 dopoldne v justični palači I. nadstropje, dvorana 79, z dnevnim redom: 1. Sprememba zadružnih pravil. 2. Prijave interesentov za stavbne parcele. 3. Slučajnosti. — Po določilih je za sklepanje o spremembi pravil potrebna dvetretjinska večina zadružnikov. Ker je sprememba pravil zelo nujna in pa ker so za »slučajnosti pripravljeni zanimivi predlogi, prosi na-čelstvo, da se člani zborovanja udeleže polnoštevil-no, ker bi se mogel v slučaju nesklepčnosti sklicati izredni občni zbor ponovno šele po preteku 30 dni. — Načelstvo. Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol ima letos 22 novembra ob 10 dopoldne) svojo izredno glavno skupščino v Ljubljani pri Novem svetu, Gosposvetska cesta. Dnevni red: Razpust društva in likvidacija ter eventuelni pristop članov k društvu kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Prosi se točne in sigurne udeležbe. — Odbor. Udruženjc jugaslovenskih inženjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana — otvori svoj družabni lokal v 11. nadstropju »Kazine« v četrtek 12. novembra ob 20 s strokovnim predavanjem. Predaval bo predsednik zakonodajnega odseka sekcije g. ing. Viktor Skaberne: O gradivu za osnutek gradbenega zakona. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. Sestanek davčnih uradnikov v Novem mestu. Z zadnjo okrožnico avizirani sestanek davčnih uradnikov, ki nr.j bi se vršil 8. novembra v Novem mestu, se preloži na poznejši čas, ko bo zaključena gotova akcija, ki smo jo izvedli za izboljšanje položajev. — Predsedstvo sekcije Udruženja poreskih cinovnika. Strokovna zvc;a javnih nameščencev opozarja še enkrat, da se vrši izredni občni zbor danes zvečer ob 8 v kleti Kons. društva, Kongresni trg 2. Vabijo se vsi člani, da se obč. zbora sigurno udeleže. — Odbor. m REMJ.NGTON, vidna pihava, dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Akad. društvo jugoslov. tehnikov. Na drugI redni skupščini Akad. društva jugoslov. tehnikov v Ljubljani dne 26. oktobra se je konstituiral sledeči odbor: Predsednik Pero Žuljevič, mont.; podpredsednik Jole Karagjole, kem ; tajnik 1. Lado Jerše, geod., tajnik 11 Franjo Balti., kem.; blagajnik M. Andolšek, elektr.; knjižničar 1. Marija Golijas, gradb., II. Josip Grcin, gradb., III. Boris Kuharic, mont.; štacunar in skriptar Aug Mencinger, geod.; | gospodar tv. Gorijup, elektr.; revizorji: Kuljiš, | Jankovič Kcrsnič, Gros, Beltram. Posojilo Sv. stciice. Inozemsko časopisje je poročalo zad-: nje dni, da je sv. Stolica sklenila z neko ameriško banko pogodbo za večje posojilo. Stvar je resnična. Gre za posojlo od 40 milijonov lir, ki ga je odobrila ameriška družba National Bank in Blair and Comp Foreign Corp. To posojilo bo služilo Vatikanu v nakup vile Gabrielli, ki stoji na griču Jani kulu, na levi stran trga sv. Peira in je zeh obširna. Sv. Stolica je kupila to posest, dr j bi tu nastanila društvo »De propagandi 1 fide«, ki ima doslej svoje prostore še nr i hrupnem trgu di Spagna. — 1'a tudi ame riška družba sama bo vporabljala del vik Gabrielli in tako odvzela del velikega do1 ga na svoja lasna ramena. ŠENT P E T E R S KI BAZA! LJUBLJANA - Sv. Martina cesta št. se priporoča zn nakup inanufaklurnega BT.' po najnižjih ccnnb — Ohlnke. in ocrilo oo i Poceni užitek Vas je: umivajte se z »Elsa milom«! Poznavalci pravijo- Fellerjeva Elsa mila so od vsega dobrega najboljše! Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in ihočno se peneča toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajein in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa-mila: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa gliccrinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon-milo. Za poi^tušnjo 5 kosov Elsa-mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti vnaprej po- slanemu denarju. Po povzetju za 10 Din v»č (ni poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V. Feller-ju v Stubici Donjoj, Elsatrg 134, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida pc 10 dinarjev X lekarnah in sorodnih trgovinah. PLETILKA vzame delo na dom. Stroj ima štev. 8/40. -Naslov v upravi pod št. 7463. VAJENCA za vrtnarsko obrt sprejme Ivan Bizovičar, vrtnar, podjetje, Ljubljana — Trnovo. Trgovski UČENEC ~ krepak, poštenih staršev, z dežele s primerno šolsko iiobrazbo, se takoj sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe, katere je pisati lastnoročno, je poslati na: ALOJZIJ REMIC, trgovec, Dravograd. 7459 M 01H11/ II šopkov in ven- VCtdllVd cev se išče za takoj v Zagreb. Natančnejša pojasnila pri tvrdki Herz-mansky - Prešernova ulica. Izurjen šofer ižče službe; izvežban jc v vsakem popravilu. - Naslov na upravo lista v Mariboru. 17 let, s 4 razr. realke, želi službe v pisarni ali veletrgovini kot začetnik. Ponudbe na upravo lista pod šifro »17 let« Stev. 7481. obleke in suknje Vam naredi po meri najceneje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska ccsta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486 |KOKS - ČE»IN JjiVoltova ulica 1/11. - Telelon 50 Mladenič zamenja se pravi stari klavir Bosendor-fer za star planino z doplačilom. Na vpogled samo 3 dni od 11. do 1. - Naslov v upravi lista pod Stev. 7482. Naprodaj vsled selitve po zelo ugodni ceni še malo rabljeno motorno kolo KUPIMO zajamčeno brez- »PUCH«, 2 HP, 2 prestavi, hiben, modern, štirisedežen ponudbe na upravo lista pod: »Ugodni nakup« 7420. naprodaj električni MOTOR na ena-j komerni tok, 3.4 HP, 440 Volt. Popolnoma v dobrem stanu. — Naslov v upravi lista pod številko 7460. Obširne ponudbe na: Resch & Aczel Sombor, Bačka. Preoblikovalnica Barborič-Završan Mestni trg 7 predeluje damske filce velurje, itd. po najmodernejših oblikah. — Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah. Absolventka mešč, in dvorazredne držav, trg. šole, vešča slov. in nem. korespondence, stenografije in strojepisja, Išče primerne pisarn, službe v mestu ali na deželi. - Dopisi pod »Eksistenca« St. 7488 na upravo. Mesto prodajalke išče gospodična v trgovini z mešanim blagom, katera bi tudi rada v prostem času pomagala pri gospodinjstvu. - Ponudbe prosim na upravo lista pod »Pridna št. 7444.« "prodajalko čevljev, le prvovrstno moč z večletnimi spričevali — sprejme »VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg. 7455 "učenec poštenih staršev in dober računar, se sprejme v trgovino fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. 7451 Za trgovsko-obrtno podjetje na deželi se išče družabnik (družabnica), s kapitalom 25.000 Din, z ali brez trgov, izobrazbe. — Ponudbe na upravo pod: 25.000 St. 7394. KUHARICA pridna, poštena in snažna, zmožna kuhanja ter drugih hišnih opravil, se sprejme k mali družini. Dotične, katere reflcktirajo na stalne službovanje in dobro ravnanje, se prosi, da vpošljejo pismene ponudbe na: Trgovina Kašman, Škoija Loka, Gorenjsko 7438 V najem oddam kavarno ozir. gostilno ženski, ki bi plačevala samo takso lokala. Lokal je srednje Velik in leži na najbolj promet, kraju mesta v Bcli-Itraiin" Malo posestvo Pozor, lesni industrialci! Parna žaga z lokomobilo Badejna, 35 HP, za pogon, polnojarme-nik (Vollgatter), s cirkular-jem, vse v najboljšem stanju, v zelo bogatem gozdnatem revirju, se zaradi smrti lastnika po zelo ugodni nizki ceni takoj proda. Žaga je bila zgrajena 1. 1922., torej skoraj nova in je 20 minut oddaljena od želez, postaje. Poleg žage ozir. pri žagi je zidano tudi stanovanjsko poslopje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pisarne, katero je kupcu takoj na razpolago. - prodam v Košišah, pol ure od Kamnika. Prijazna hišica, okoli zemlja, skedenj, kozolec, hlev za eno kravo in 2 - .. . ,-. . -prašiča rediti. Pripravno za Interesenti na, P0šlie|0 sv0) penzioniste; stanovanje pr0- ( ""lov na upravo lista pod sto. Ccna 30.000 Din. - Po- | Jlfr° »Eksistenca« St. 7282. jasnila daje H. PRIVŠEK Ljubljana, Gosposv. cesta 8. Radio aparate in sestavne dele ima v zalogi Franc Bar, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5 Pletilni stroj štev. 8 se proda. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 7468. Modna šivilja MARIJA KRMELJ Beethovnova ulica Stev. 9/II. Izdeluje po meri promenad-ne in večerne OBLEKE, kostume, plašče in bluze. -Popravila in moderniziranje. Solidno delo, cene zmerne. proda~se1 sebna KREDENCA, dlvan, različno drugo pohištvo, le-ster.ee, umet. stenske slike, citre. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 7483. pritlična nova vilci z manzardnimi stanovanji in novim gospod, poslopjem, s prostim stanovanjem, se takoj proda v Kamniku na najlepši točki, solnčna lega, s krasnim razgledom na planine, pripravno tudi za ljubitelje planin, letoviščarje in in.-lustrialce. Elcktr. luč. Tik vile teče voda, pripravna za industrijo, gojenje rac in gosi. Ker je pesek in voda v neposredni bližini, se nahaja pod vilo cemcntna industrija za izdelovanje strešnikov itd. V gospodar, poslopju je avto-garaža, moder, hlevi in pralnica. Ccna radi odpotovala bajno nizka. - Informacije daie iz prijaznosti K. PRIVŠEK, Gosposvetska cesta 8. Odda se v bližini Trbovelj Prarfam *ženski in m°- 9°stiina na a lUUCIlll. ški plašč, ! žpecer. trgovina v najem OTOMANE v blagu Din 850.—, afrik mo-droci Din 250.— in vse tapetniške izdelke solidno in najceneje dobavlja RUDOLF SEVER Gosposvetska cesta Stev. 6, (v hiši mesarja Slamiča). Trboveljski premog m drva dobavlja promptno in najugodneje tvrdka jabolka (namizna) različne vrste — razpošilja vsako množino tvrdka Peter Šetina, Radeče p. Zidanem mostu. 7378 orehe, ježice~ suhe hruške, suhe GOBE in druge deželne pridelke ponudite tvrdki PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu. 7376 želod - storže -žir - ježice plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana - Krekov trg 10. . Posestvo pri Sv. Križu pri Litiji se vsled druž. razmer ugodno proda. Isto obstoji iz hiše, v kateri je prijetno stanovanje takoj na razpolago in z gospod, poslopjem, ter se nahaja tik farne cerkve. Poleg tega je 16 (ev. po želji kupca tudi več ali tnanj) oralov njiv, travnikov in gozdov. Cena ugod., ter se izve pri R. Miklavčič, istotam. Kuhinjska oprava kompletna, 6 STOLOV z MIZO za jedilnico, dekora-cijski DIVAN, 1 nov LESTENEC, ZIBELKA ter še drugih predmetov, se zaradi pomanjkanja prostora ceno proda. — Slomškova ul. 14, pritličje, desno. 7469 brezplačno brano, stanovanje ln postrežbo v hiši poleg obresti dobi kdor posodi 25.000 Din ali več proti vknjižbi, trgovcu na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Posojilo« Stev. 7394. Vila v Ptuju s 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami, trpežna in moderna stavba, velik vrt, vse takoj za zasesti, je pod ugodnimi pogoj za prodati. Pojasnila: Fr. Werhonig, Ptuj — Krekova ulica 8. 7439 4-tonski »Austro-Fiat«, generalno popravljen, in en-tonski »FORD«, 1 leto rabljen, proda tvornica konzerv »GLOBUS« d. d. na Vrhniki POZOR! POZOR I Vsakovrstni lect kakor: punčke, konjičke, mi-klavže, parkeljne, različna med. roba, prvovrst. keksi, otr. biškoti, šampanjci, bibi itd. priporoča cenj. preprodajalcem po najnižji ceni izdelovalec T. NOVOTNY — Ljubljana, Opekarska cesta 26. Glavna zaloga: Dunajska cesta št. 9. 7270 Ingenieiir GesellscIiMt, ^onirndit. dr. Oddelek I. CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst iu za vse namene. Oddelek II. STROKOVNA MNENJA in interesno znsiopatvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve Oddelek III S$Tmyg Sodelo vunjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stav-beuo vodstvo. Radebeul-Oresden (Oeutschland). za nase časopise! Naprodaj Je moder, urejena Popravila KLOBUKOV sprejema gospodična. - Ponudbe upravi lista pod šifro »Nizka cena«. 7484 ne imam vedno v komisiji iz prve roke. - V GOSTILNI PA -danes in jutri, ter vsako nadaljnjo soboto in nedeljo prvovrst. domače krvave, jetrne in mesene KLOBASE. -»C Za mnogobrojen obisk se priporočam _JOŠKO JELAČIN — Dolenjska cesta. LJubljana Gospos eiska c. 8 Tel. 343 Steklena j c zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani. MaznaisMo otvorilve. »ul alciife v. Sluzzl Domžale nasproti kolodvora. iW kdor vživa. kolinjko kavo« .. . V, , I žensko plaščno obleko, no- i proti primerni kavciji. — tranni. - Naslov se izve v | vo, nekaj čevljev, 4 fotelje j Poizve sc v upravi »Slo-upravi lista pod Stev. 747?. itd. Stara pot št. 1, 1/3, v. 40. 1 venca« pod štev. 7461. Povsem na novo in udobno urejena restafroetia Zadružni tlom n« Glincah, (Tržaška cesta štev. 10) so priporoča s svojo priznano izvrstno kuhinjo, dobro pristno pijnčo in solidno postrežbo. Na novo došlo: j#rH»lrmec. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Prijeten sprehod in shajal šče Ljubljančanov. K obilnemu obisku prijazno vabila Mas-i^a siru .tra« Dd.sSa. s pripadajočo hišo in eno parcelo. Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter je zelo dobro upeljana. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 7214, sona:boI]ši, na]tn-Bž-nejši ln Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise. Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo. iiLUTZU. 1.21 blizu Gorenjskega kolodvora. Hi^a Otroke kapitane (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — No, je nadaljeval gospod Mitchell, iz brodar-jove izpovedi pa se vidi, da se je most v redu sldopil, takoj ko je brodar odplul. In to je bilo ob tričetrt na enajsto. — Res je. ( — Tako torej mislim, da je čuvajeva sokrivda izven vsakega dvoma. Policijski častnik pa je kar naprej zmajeval z glavo. »Ali torej ne pripisujete zločina divjakom?« je vprašal Glenarvan častnika. — Divjakom ne. — Komu torej? V tem so zaslišali velik hrup kake pol milje ob reki navzgor. Tam se je nabrala množica ljudi, ki je neprestano naraščala. V sredi med množico sla nosila dva moža mrtveca. Bilo je čuvajevo truplo, že čisto mrzlo. Nekdo mu jc bil z nožem zabodel srce. Morilci so odnesli truplo daleč proč od camdenskega mostu, da bi zmešali policiji sireno vsaj pri prvih poizvedovanjih. To odkritje je še bolj potrjevalo častnikove sumnje. Divjaki niso imeli z zločinom ničesar opraviti. »Ljudje, ki so napravili ta čin, so dobri znanci te-lo male pripravice.« Pri teh besedah jc izvlekel iz žepa par »darbi-]ev«, neke vrste spon z dvojnim železnim obročem in 8 ključavnicama. »Upam,« je pristavil, »da jim v kratkem vrnem to le zapestnico kot novoletno darilo. — Koga vendar sumite? ... — Ljudi, ki so potovali zastonj na ladjah njegovega veličanstva.« »Kaj! Konvikti! je zavpil Paganel, ki mu ni bila neznana primera, s katero Av iralei opišejo ljudi, ki so bili kot kaznjenci prepeljani iz Anglije v Avstralijo. — Mislil sem, je pripomnil Glenarvan, da je take vrste ljudem bivanje v Viktoriji prepovedano. Ali imajo spet dovoljenje? — Dovoljenje gori, dovoljenje doli! se je zasmejal častnik, če ga nimajo, si ga pa vzamejo! Ali ne veste, da se ta zalega, ti kaznjenci včasih izmuznejo iz kaznilnic. Presneto se molim, če ne prihajajo ti-le naravnost iz Pertha. No, pa se bodo vrnili, lahko mi verjamete.« J Gospod Mitchell je z glavo pritrdil častnikovim besedam. V tem je prišel voz s popotnicama do pro«e. Ker jima je hotel Glenarvan prihraniti strašni pogled na kraj nesreče, je pozdravil in se poslovil od'generalnega nadzornika in pomignil tovarišem, naj gredo za njim. »Mislim, da v tem ni razloga, da bi morali prekiniti potovanje.« Ko je prišel do voza, je Glenarvan satno malo omenil, da se je pripetila na železnici nesreča, ne da bi črhnil besedico o zločinu. Ravno tako je molčal, da je v deželi tolpa konviktov. Zdelo se mu je dovolj, da opozori na vse to Avrtona. Nato je četica' prekoračila železnico par sto seživev nad mostom in nadaljevala običajno pot proti zahodu. XIII. Prvo darilo iz zemljepisja. Dve milji od železne ceste se je nehala ravnina. Podolgovati grički so se začrtavali aa obzorju. Voz je kmalu pri ropotal v ozke, muhasto vijoče se soteske. Vse so se končavale na ljubki planici, kjer so v tro-piski bujnosti raslla prelepa drevesa, ne združena v gozdičih, pač pa po tri, štiri skupaj. Zdelo se je, da je ravnica posejana s šopki. Med najbolj občudovanja vrednimi drevesi so bile »kazvarinec, ki so si izposodile od hrasta mogočno rast debla, od akacije prijetno dišeče stročje, od bora pa robate igle, ki se svetijo zelenkasto. Med njihove veje so se mešali čudni stožci širokoliste banksije, ki je v svoji vitkosti izredno lepa. Visoko grmovje s pobešenimi mladikami se je zdelo kakor zelen slap, čigar voda prekipeva iz prenapolnjenih rup. Oko se je nehote ustavilo na teh naravnih čudesih in ni vedelo, kaj naj bi najprej občudovalo. Četica je za trenotek postala. Avrton je na povelje gospe Helene pridržal vprego. Ploščnata kolesa so nehala škripali po kremenčevem pesku. Pod skupinami dreves so vabile mehke zelene preproge. Po trati si videl tupatam nekakšne kupe. Vsi so* bili v nekem redu, tako, da so bila med njimi pravilna polja kakor na šahovnici. Ko je Paganel zagledal zeleno samoto, ie takoj vedel, da je bila tratica namenjena za večni počitek, j Spoznal je štirjaške avstralske grobove, ki jih danes I zarašča že trava, da po njih kmalu no bo več sledov, j Le redko se posreči Evropejcu, da še najde tako ; grobišče. EMEIII C " ) I —H .. . rs X: « N ■ IU rr.s ■ P C , , c: t> ' S c .. o o •S M m v 'o ji n £ ".S J .. ftj -O = ^ rt srn I-Š So^5 , £ ~ O) * . I C .. > w ■2 S O s B s i- L-O 'C « <5 c E O 4> ___ . -S s a i 0 a J, 4 c ® ° n i ~ $ * 3 V s oT>u rt 1 IŽ3 C t: a -s e ««5 & «3 > i N B o I t> Cl, is d « O v S =1 - ^ — 4J B 00 1» DERWOOD pri £ud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ul. O/l. Telefon Stev. OSO. UNDEHWOOD Tvrdka „ADRIA" Filip Sibenik se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ul. 16 v v svoje lastno poslopje pod Rožnikom (za Kollmanovo vilo) ter se priporoča nadalnji naklonjenosti svojih odjemalcev. — Skladišče za mesto ostaja nadalje na Vodnikovem trgu (tvrdka F. Pleterski). m Ha zahtevo lI m _ Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v LJubljani Kopitarjeva ulica 6. II. m m tiospodinge, šivilje, obrtniki! Dosedaj neprenosljivi Šivalni slrojl Jfonier z 10 letnim lamstioni Prodafa se tudi na obrobe. se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki Iv. Auerhdmmer Ljubljana. Ifolodvorsha ulica 3 Zaloga za Gorepfstao: Lovro Rebolj v Kranju •v.-.-" • EDVARD MORO, polkovnik v pokoju, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da jc njegov ljubljeni brat oziroma 1 stric, gospod Josip Moro prokurist tvrdke C. Pollak prve vrste novo blago popolno zrela dobiva se povsod Prva hrvatska tvornica salame, sušenega mesa in masti M. Gavrilovit in sinovi d. d. Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc «n drug, Ljubljana, Celje. Naznanilo preselitve. Prelastiti duhovščini in slavnemn občinstva vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Gosposke ulice štev. 2 na Glavni trg štev. 15 (hiša hranilnega in posoillnega društva) kjer se nahaja oisarna. Istotam se sprejemajo naročila za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera boaem izvrševal solidno, trpežno in po nizkih cenah. Na razooiago jc bogata zaloga modernih in najnovejših vzorcev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Mihael Dobrave slikar in pleskar, Celje. v petek, dne 6. novembra, po kratki bolezni, mirno preminul. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 8. novembra, ob treh popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. novembra 1925. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. HERMAN HALBENSTEINER naznanja v svojem in v imenu svojih sester IDE in OLGE, da mu je njegov srčno ljubljeni, dobri °če> gospod v četrtek, dne 5. novembra, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu B * zaspal. — Pogreb nepozabnega mi pokojnika bo v soboto, dne 7. nov. t. 1., H ob pol 4 pop. z hiše žalosti, Sv. Petra nasip 41, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. novembra 1925. Brez posebnega obvestila. Tvrdka Carl Pollak d. d. v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, zvesti in neumorni sotrudnik-prokurist, gospod v petek dne 6. novembra nenadoma preminul. Pogreb bo v nedeljo dne 8. novembra 1925 ob 3 popoldne iz Dunajske ceste št. 23, na pokopališče pri sv. Križu. Zaslužnega pokojnika ohranimo v prijaznem spominu I V Ljubljani, dne 6. novembra 1925. • -ni *.<-,« ■ mmimvrie-tvr.iKticf*^-.»—.ni-----—