DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH V RRASLOVČAH Braslovče postajajo novo središče smučarskih skokov. Čeprav je smučarski klub Braslovče-Andraž šele zakorakal v drugo desetletje delovanja, pa so se domačini spuščali po zaletišču že pred vojno. V zadnjih desetih letih pa so prizadevni delavci tega kluba vzgojili vrsto odličnih skakalcev, ki so danes' reprezentantje od pionirskih do članskih vrst v Sloveniji in Jugoslaviji. Največji uspeh pa so dosegli s tretjim mestom v klubskem državnem merilu. Tako upravičeno lahko trdimo, da Braslovče postajajo novo središče smučarskega skakalnega športa. Seveda pa ne kaže prezreti skakalcev in smučarskih delavcev Andraža, ki so tudi mnogo prispevali za razvoj in uspehe te športne dejavnosti. NEDELJA, 27. JANUARJA 1985, pa bo v zgodovini skakalnega športa v Braslovčah nov mejnik, saj se bodo ob 13. uri pomerili najboljši mladinci za državno prvenstvo in člani za klubsko tekmo na novi 70 m skakalnici pod Dobrovljami. »To bo Planica v malem,« pravijo člani smučarskega kluba Braslovče-Andraž, ki si prizadevajo, da bi državno prvenstvo kar najbolje uspelo. Najbolj pa si želijo varnih in dolgih skokov in več tisoč obiskovalcev, kolikor jih upravičeno pričakujejo. To pa bo največje plačilo za večletno prizadevno delo in na tisoče ur prostovoljnega dela. V NEDELJO TOREJ VSI POD DOBROVLJE V BRASLOVČAH. Na posnetku Jože Verdev med treningom na novi skakalnici. / »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ĆGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. Celje - skladišče D-Per III 5/1985 1119851159,1 COBISS 0 Leto Vlil Številka 1 Januar 1985 Osrednja proslava kulturnega praznika bo v Libojah FOTO: L. KORBER --_ — N Šolarji med počitnicami prepuščeni samisebi ____________________________________J Letošnja osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika bo v soboto, devetega februarja, v domu Delavsko prosvetnega društva Svoboda v Libojahi Na prireditvi, kjer bodo tudi uradno otvorili tamkajšnjo preurejeno in obnovljeno dvorano, bodo podelili letošnje Savinove nagrade: vodji Občinske matične knjižnice Anici Lesjak, dirigentu Anica Lesjak tamburaškega orkestra na osnovni šoli Griže Florjanu Lesjaku ter članom Godbe rudarjev in keramikov iz Liboj. V kulturnem programu pa bo nastopil Ljubljanski oktet. Poleg te osrednje občinske proslave v Libojah pa bodo po vsej občini potekale številne prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na Polzeli bodo predstavili -mo- Jože Jančič nografijo tamkajšnje krajevne skupnosti, v razstavišču Komenda pa odprli razstavo Janeza Bošnaka. V- Savinovem salonu v Žalcu bo razstavljal Bogdan Borčič, v Gotovljah pripravljajo proslavo, ob osmem februarju pa se bodo srečali tudi knjižničarji in mentorji za Kajuhovo bral no značko. Irena Jelen Florjan Lesjak Za šolarje v žalski občini je letos t še najbolje poskrbela zima. Prvi teden je snega nametio kot za stavo. Za počitnice je to že dovolj, so si mislili nekateri, in zaprli šolske duri za štirinajst dni. Ponekod so organizirali smučanje za otroke, razne prireditve in tečaje. Izjeme pa so kot vedno. Na primer v Gotovljah je Društvo prijateljev mladine temeljito poskrbelo, da mladim nadobudnežem med zimskimi počitnicami ni bilo dolgčas. Organizirali so smučarski tečaj. Njihovadomiselnost in skrb je segla tudi dalje. Organizirali so avtobusni prevoz v Celje, kjer so lahko otroci drsali ali si ogledali film. Ura klepeta z Meto Rainerjevo tudi ni izostala. Otrokom so bila ves počitniški čas odprta vrsta šolske telovadnice, kjer so lahko igrali namizni tenis. Vsak dan so lahko smučali tudi na bližnjem hribčku Gorčica. V Preboldu so se na začetnem in nadaljevalnem tečaju učili smučati predšolski otroci, organizacijo je prevzel tamkajšnji smučarski klub. Isti klub je organiziral tudi tečaj za otroke, iz žalskega in petrovškega vrtca. Tečaj so imeli tudi na Polzeli. Kaj vse so še delali otroci v drugih krajevnih skupnostih med počitnicami, do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti, vemo pa da so imeli otroci v Žalcu, kaj klavrno izbiro, kako preživeti zimske počitnice. Najprej je propadla akcija smučarskega kluba, da bi organiziral smučarski tečaj na Gozdniku. Sto otrok iz žalske šole se je udeležilo smučarskega tečaja v Libojah le en dan, ker je prehitro pobralo sneg. O matinejah, urah pravljic, možnostih rekreacije v telovadnici ni bilo ne duha ne sluha. Je zatajilo sodelovanje šole z Druš tvom prijateljev mladine? Zato so otrokom še kako prav prišle prav vse zaledenele mlake, in nezravnani kupi zemlje ob novih stanovanjskih naseljih. Klavrna tolažba, da se bodo že sami znašli, saj imajo vendar počitnice. Marjana Natek MARCA PROGRAMSKA KDNFERENCA KOMUNISTOV V VRSTAH 0SČMSKE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV SE TE DNI PRIPRAVLJAJO NA SVOJO LETNO PROGRAMSKO KONFERENCO. LE-TA BO PREDVIDOMA KONEC MARCA. Da bi delo fcanfetence Kar najbolje potekate in da bi bilo tudi čim uspešnejše, so čtem osnovnih organizacij sredi januarje že prejeli v razpravo poročila o delu občinske organizacije ZvejgtefBu-nistov. V teh ocenah so podrobno zajeli dete občinskega komiteja, predsedstva, potameznih kcwnC?l ter osnovnih organizacij, »oteo teh poročil, ki jih bodo «en. osnovnih organizacij tenke 4e čopoinik imajo na voljo tudi že programske usmeritve za obdobjerao programsko volilne konference prihodnje teto« O pripravah na letno programsko konferenco so pred dnevi razpravljati tudi člani Občinskega komiteta Zveze komur.it. teu Na niči bo sestavili posebno komisijo, ki bo pripravite dokončno oceno dela, ki jo bodo podali na marčevski konferenci. Poieg Leg» oa so s» člani komiteja že odioöli.dabodc delali skupno ne po posameznih skupinah. , 'j Irena Jeion VELEBLAGOVNICA ŽALEC nama VELIKA POSEZONSKA KAZPRODAJA OD 21. januarja do 2. februarja: — konfekcija — pletenine 7 — bluze — srajce — čevlji DO 40 % CENEJE ZA VSO DRUŽINO M RAZPRAVI PLANSKI DOKUMENTI Zbori občinske skupščine sprejeli osnutek smernic razvoja občine 1986-1990 in osnutek dolgoročnega plana, oba dokumenta v razpravi k-----------------------------:______________:___________J - —— N Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne konference in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, sa-movuP.r^vne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev Priznanja OF Na decembrski seji so vsi trije zbori občinske skupščine najprej obravnavali resolucijo o izvajanju družbenega plana za leto 1985, po javni razpravi jo bodo sprejeli na zasedanju 13. februarja. V razpravi o osnutku tega dokumenta ni bilo večjih pripomb, le delegati iz krajevnih skupnosti Petrovče, Šempeter in Žalec so opozorili na nekatere komunalne probleme in na problematiko razvoja malega gospodarstva. Sicer pa si bo v letu 1985 še bolj potrebno prizadevati za povečanje konvertibilnega izvoza in deviznega priliva za izboljšanje kakovosti proizvodnje, ekonomsko in optimalno izkoriščanje proizvodne zmogljivosti, surovin in energije in s tem proizvodnjo prilagajati tržnim razmeram. Pospešeno bo potrebno uvajati rezultate domačega znanja ter si prizadevati za večanje družbene inovacijske sposobnosti. Tudi v tem letu bo potrebno nadaljevati s procesom smotrnega in ekonomsko logičnega zaokroževanja posameznih proizvodnih dejavnosti; s produktivnim delom in politiko delitve osebnih dohodkov pa bo večja skrb namenjena življenjskemu standardu zaposlenih. Poleg navedenega pa si bo po- trebno prizadevati za povečano proizvodnjo hrane, skladno z novimi usmeritvami o rabi prostora izvajati posege v prostor, vse oblike porabe pa usklajevati z doseženo ravniio družbenega proizvoda, so med drugim zapisali v ciljih družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1985. Omenimo še, da je načrtovana rast družbenega proizvoda 3—4 odstotke, industrijska proizvodnja tri in kmetijska štiri odstotke, produktivnost pa naj bi se povečala v enakem odstotku kot zaposlenost. S petnajstodstotnim povečanjem izvoza, konvertibilno tržišče pa za osemnajst odstotkov, bi si gospodarstvo žalske občine zagotovilo nemoteno preskrbo z repromate-riali, surovinami in opremo in s tem seveda tudi proizvodnjo. Posebna skrb Da bo namenjena finančni krepitvi gospodarstva da bi se tako postopoma znižal delež dohodka za obresti. Razvoj družbenih dejavnosti pa bo skladen s srednjeročnim programom in s finančnimi možnostmi. Smernica za družbeni plan občine so prvi temeljni planski akt, ki opredeljuje izhodišča, skupne cilje, usmeritve in okvire družbene politike za srednjeročno ob- dobje 1986—1990. Te pa temeljijo na analizi in skupno ocenjenih možnostih razvoja, občine, hkrati pa upoštevajo usmeritve in naloge dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in izhodišča srednjeročnega razvoja programa ekonomske stabilizacije in izhodišča srednjeročnega razvoja republike in federacije. Čeprav naj bi delo vseh nosilcev in udeležencev v družbenem planiranju pri pripravi planskih dokumentov potekalo sočasno in usklajeno, lahko za to obdobje ugotovimo določeno zaostajanje planskih aktivnosti v združenem delu, so menili zbori občinske skupščine. Zato osnutek smernic še ne vsebuje elementov za sklepanje dogovora o temeljih planov, s katerimi bodo določeni skupni interesi, naloge in obveznosti, predvsem pa potrebe glede rabe in gospodarjenja s prostorom, varstva in izboljšanja življenjskega okolja. Zato so delegati opozorili na nujnost pravočasne priprave planskih izhodišč vseh nosilcev planiranja, da bi tako do predloga družbenega plana občine razpolagali z elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov. Osnutek smernic razvoia občine Žalec v obdobiu 1986—1990 je v tridesetdnevni javni razpravi, ki mora biti resnično široka in temeljita, so poudarili delegati občinske skupščine, če hočemo, da bo ta dokument odraz potreb in možnosti razvoia občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ker so delegati prejeli osnutek dolgoročnega plana občine Žalec, katerega avtor ie Zavod za načrtovanje Žalec, tik pred zasedanjem občinske skupščine, na ta dokument ni bilo pripomb. Odločili pa so se za petmesečno javno razpravo, ki jo bomo spremljali tudi mi in poročali o pripombah. Čeprav je za razpravo dovolj časa, pa kaže opozoriti na nujnost takojšnjega pristopa k javni razpravi, saj tudi ta dokument, ki zajema osnutek dolgoročnega plana občine za obdobje 1986—1990, za nekatera področja pa do leta 2000, zahteva temeljito razpravo, ki jo bo vodila in hkrati zbirala pripombe občinska skupščina. Žal kart z grafičnimi prikazi osnutka urbanistične zasnove ni bilo mogoče objaviti v Delegatu, zato bodo po nekaj izvodov prejele krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. jk Ob letošnjih zaključnih računih Ne, kako je bilo, Priprave na obravnavanje lanskih rezultatov gospodarjenja ter samoupravni sporazum o financiranju skupnih potreb krajevnih skupnosti sta bili eni najvažnejših točk na dnevnem redu zadnje seje predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov. Največ besed so udeleženci tokrat namenili obravnavi zaključnih računov oziroma po novem obravnavi rezultatov gospodarjenja. Po besedah predsednika Občinskega sveta je namreč izraz zaključni račun pomenil pogosto le ocenjevanje tistega, kar je bilo. Letos naj bi bile vse razprave bolj usmerjene v ocenjevanje, kaj čaka delavce v prihodnje glede na dosežene rezultate. Bolj kot številkam, s katerimi se je pogosto manipuliralo in delavec ob koncu niti ni vedel, o čem je odločal, bodo po zagotavljanju članov predsedstva posvetili vso skrb primerjanju rezultatov s sorodnimi organizacijami združenega dela, na tej podlagi pa spejemanju ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje. Člani predsedstva so na tej seji določili poseben aktiv za temveč, kako bo spremljanje obravnav po posameznih organizacijah združenega dela. Hkrati so potrdili usmeritve za obravnavanje rezultatov gospodarjenja, ki so jih pripravili člani republiškega sveta. Tem usmeritvam so dodali še zahtevo, da naj delavci ob tej priložnosti pregledajo tudi plačevanje oDveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih v njihovih organizacijah združenega dela. Obravnave rezultatov gospodarjenja pa bodo morali končati do konca februarja. V nadaljevanju seje so podprli samoupravni sporazum o višini prispevka delavcev v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Letos naj bi prispevek znašal letno 2000 din na posameznega delavca, medtem ko je bil lani 1500 din. Ob koncu so se člani predsedstva dogovorili še o sklicu letne seje občinskega sveta. Leta naj bi bila sredi februarja, na njej pa bodo ocenili letne seje po osnovnih organizacijah, poročali o delu organov občinskega sveta ter sprejeli programe dela za leto 85. Irena Jelen Tako kot vsako leto je predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek tudi tokrat sprejel pionirje iz žalskih osnovnih šol. V sproščenem pogovoru se je z njimi pogovarjal o njihovem življenju in delu, največ besed pa so v razgovoru namenili izgradnji Doma pionirjev pod partizanskim Rogom. Srečanja pri predsedniku skupščine so se poleg pionirjev in mentorjev udeležili tudi predstavniki občinskega Društva prijateljev mladine, republiške zveze DPM ter Občinske izobraževalne skupnosti. ii HMEZAD PREVZEL GOLDINO-REBIN Delavci Hmezadove delovne organizacije Gostinstvo-turizem so se v prvi ovici januarja na referendumu odločali o prevzemu žalskega hotela Golding Rubin. Za priključitev se je odločilo 72 odstotkov delavcev in tako poslej pripada Gostinstvu-turizem. Že za letos pa obljubljajo v ponudbi hotela nekatere novosti. S pomočjo turističnih agencij bodo pridobili čimveč gostov, saj bodo v agencijsko ponudbo lahko vključili tudi hotel v Preboldu, ki ima premajhne zmogljivosti za večjo tovrstno ponudbo. V primeru večjega obiska pa bodo lahko goste delili na oba hotela. Gostinsko ponudbo v hotelih bodo specializirali in s tem naredi- Ii ustrezno delitev dela med njima. Ponudba se bo tako v hotelu Golding spremenila, obljubljajo pa tudi večjo možnost zabave v Žalcu. S temi novostmi bi delavci Gostinstva turizem radi pridobili tudi čimveč domačih gostov. —mn. J OBE STRAN! PRIPRAVLJENI NA DIALOG Prve dni januarja so se v Žalcu sestali predstavniki verske in družbenopolitične skupnosti. Takšna srečanja postajajo že kar tradicionalna. Predstavniki obeh strani so ocenili, da je bilo sodelovanje v preteklem letu zadovoljivo, hkrati pa povedali, da želita obe strani medsebojno sodelovanje in razumevanje za delo enih in drugih ohraniti tudi letos. Kot gostitelj je udeležence najprej pozdravil predsednik skupščine občine Viljem Petek. V svojem govoru je na kratko orisal razvoj žalske občine v dosedanjem srednjeročnem obdobju, hkrati pa opozoril na bistveni nalogi v tem in v prihodnjih letih: to sta priprava in sprejem novih planskih dokumentov ter izvedba volitev. V nadaljevanju sta zbranim govorila še predsednik Občinske konference socialistične zveze Janez Meglič, ki je pozitivno ocenil dosedanje sodelovanje in dejal, da pričakuje takšno sodelovanje tudi letos, ter predstavnik občinskega sekretariata za notranje zadeve Jože Kučer, ki je omenil nekaj konkretnih vprašanj, kjer sta obe strani iskali skupno rešitev — od zagotavljanja povečanih količin bencina, do odobritev prošenj za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Tudi predstavniki verske skupnosti, letos so se skorajda polnoštevilno udeležili srečanja, so ob koncu ocenili, da so bili stiki s predstavniki družbenopolitične skupnosti dobri, še posebej pa so pohvalili njihovo pripravljenost za dialog. Irena Jelen slovenskega naroda v letu 1985 Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi, in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Izjemno je možno dati ta priznanja tudi ob drugem času posameznikom ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno. Letos bo Občinska konferenca SZDL Žalec, ker je jubilejno leto — 40. letnica osvoboditve, podelila pet priznanj več kot sicer, to je skupaj 15 priznanj. Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca ZSDL, naj predlagatelji iz 1. odstavka tega razpisa pošljejo najkasneje do 15. marca 1985.žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL,, pošljite prav tako do 15. marca 1985 predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje. Žiriia Dosebei ODOzaria kraievne konference SZDL, da naj skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljuje priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek. Vse predlagatelje opozarjamo, da velja rok 15. marec 1985 za oblikovanje predlogov tako za občinska kot za krajevna priznanjaOF. Predlogi morajo vsebovati poleg nekaterih osnovnih podatkov še utemeljitev, zato posredujte predloge na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri predsedstvu OK SZDL Žalec 0 ODPRTIH KANDIDATNIH LISTAH Volitve v letu 1986 naj bi v organizacijah in samoupravnih skupnostih potekale na podlagi odprtih kandidatnih list, še posebej v prvih fazah priprav. Enake usmeritve naj bi veljale tudi za volitve nosilcev najodgovornejših delegatskih dolžnosti, so sklenili na seji predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila v drugi polovici januarja. Hkrati so na seji opozorili, tudi na posledice odprtih kandidatnih list po volitvah, kot so — na primer — ponovne volitve in neustrezna struktura delegacij. Samo s pravočasnimi pripravami na volitve jih bo mogoče izvesti na demokratičnih načelih dela in ne na golem naštevanju funkcij, ki so jih pred tem opravljali. Delovni ljudje naj bi zares izbirali, ne pa, da so samo predlagatelji. Strokovne službe občinske skupščine bodo v pripravah na volitve preučile število delegatskih mest obrtnikov in kmetov v zboru združenega dela. Prav tako bodo opozorili nekatere krajevne skupnosti, naj preučijo pravilno zastopanost obrtnikov in kmetov. Poleg tega so na seji predsedstva sklenili;-da je potrebno preučiti zastopanost uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnostih, načinu glasovanja, ustreznost volilnih okolišev in način delegiranja. V delovnih organizacijah in skupnostih bodo preučili še ustreznosti oblikovanja delegacij in njihovo povezovanje v konference. Na podlagi ocene naj se opredelijo za naslednje mandatno obdobje in prilagodijo ustrezne samoupravne akte. Za racionalnejšo organiziranost republiške izobraževalne in raziskovalne skupnosti bodo tudi ponovno opozorili ustrezne organe pri republiški konferenci SZDL, so še sklenili na seji predsedstva. — mn. Za skupne cilje Hmezad in Merx sta podpisala sporazum o poslovno tehničnem sode- - lovanju Konec decembra sta SOZD Hmezad in SOZD Merx na priložnostni svečanosti v Narodnem domu v Celju podpisala sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in o ustanovitvi poslovne skupnosti. Tako bodo dosedanje sodelovanje, ki predstavlja dve milijardi din, še razširili, kar bo v prid celovitejši preskrbi prebivalstva celjske regije in širše. Predsednika obeh sestavljenih organizacij, le-ti pomenita zaokrožen ag-roživilski kompleks, sta v svečanem nagovoru poudarjala skupne razvojne cilje, ki naj bi obema organizacijama zagotavljala tudi večji dohodek. Ob tem pa bodo potrebna skupna prizadevanja za fjovečanje proizvodnje, urejanje tržnih odnosov, usklajeno načrtovanje za naslednje srednjeročno obdobje, skupna investicijska vlaganja in ne nazadnje tudi prodor v mednarodno delitev dela. Predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Janez Lenassi pa je poudaril, da je naloga vseh odgovornih dejavnikov v regiji in še posebej v obeh sestavljenih organizacijah vsebino tega sporazuma uveljaviti tudi v praksi. O nalogah na področju pridelave hrane in preskrbe prebivalstva v SR Sloveniji je govoril Alojz Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za gospodarske zadeve in tržišče, hkrati opozoril, da so za uresničevanje sporazuma odgovorni predvsem poslovodni delavci in samoupravni organi. ' . jk Vlado Gorišek in Franc Ban podpisujeta sporazum za ustano vitev poslovno planske skupnosti. Povečali proizvodnjo cevi „Z enakim Številom zaposlenih smo lani za dvanajst odstotkov povečali proizvodnjo cevi. S tem pa Se nismo dosegli plana in bi ga le, če bi jih proizvedli Se štiri odstotke več," je povedal He-ri Krušnik, direktor tovarne za predelavo plastike Minerve iz Zabukovice. Lani so proizvedli 4300 ton vseh cevi, in sicer največji del drenažnih, ki so jih izdelali okoli 2400 ton. Zadnja leta v Minervi povečujejo predvsem to proizvodnjo, ker imajo zagotovljeno prodajo. Povpraševanje in prodaja polietilenskih cevi pa se zaradi nizkega življenjskega standarda ne večata. Cene surovin za to proizvodnjo so se namreč občutno povečale in je temu ustrezna tudi cena na trgu. Po mnenju Herija Krušnika so tolikšno povečanje obsega proizvodnje dosegli med drugim tudi z dobro oskrbo polivinilklorida. be pred dobrim letom so imeli velike probleme pri nabavi te surovine. Velik del so si jo zagotovili z združevanjem denarja v zadarsko Vinilplastikq, ki povečuje svoje proizvodne zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja surovin so bili še lani prisiljeni uvažati, že letos pa teh problemov ne bodo imeli več. Nabavili so si zaloge in tako bo proizvodnja nemoteno tekla. Za letos so že sklenili izvozne pogodbe z italijanskim kupcem, kamor izvažajo okoli 18 odstotkov proizvodnje drenažnih cevi, celoten izvoz Minerve na konvertibilna tržišča pa znaša, petino proizvodnje. Ko je govoril o načrtih, je Heri Krušnik poudaril, da bo tudi v prihodnje še ostalo enako razmerje proizvodov v proizvodnji. Prizadevali si bodo, da bodo tržišču ponudili izdelke višje stopnje obdelave. Že letos bodo posodobili linijo v obratu polietilena in se tako usposobili za izdelovanje večjega profila cevi. S to posodobitvijo se bosta kakovost in ponudba njihovih izdelkov še povečala. Med pomembnejšimi načrti v Minervi je še gradnja novih Heri Krušnik proizvpdnih prostorov na Ložnici pri Žalcu, kjer izdelujejo drenažne cevi. Sedanji prostori so neprimerni in po besedah Herija Krušnika je nujno izboljšati pogoje dela. Začeli so s pripravo dokumentacije in upajo, da bodo z gradnjo začeli že letos. — m. n. ' ~~7 : ^ Darovali so za Kopaonik h Etiopijo __________________________________J Pri občinskem odboru Rdečega križa v Žalcu se je zbralo 319.402 dinarjev solidarnostne pomoči za Kopaonik, od katere so prispevali: KO RK Liboje 5.000, Skupne službe SIS 5.000, Siama Žalec-TOZD Vransko 5.000, MC RK OS Griže 4.498, Samoupravna stanovanjska skupnost DS Žalec 2.000, MČ RK OS Gomilsko 800, MČ RK OS Uboje 1.465,50, MČ RK OS Tabor 1100, OO ZS Hmezad-TOZD Kmetijstvo Latkova vas 3.000, DS KIL Liboje 10.000, MČ RK Ponikva 1.800. Delavska univerza Žalec 10.000, MČ RK OS Orla vas 1.100, ' MČ OS Gotovlje 2.400, MČ RK OS Braslovče 4.780, MČ RK OS Pirešica 96, Oš Šempeter — delavci 5.000, OS Petrovče — delavci 11.400, Hmezad Minerva 10.000, IO OOZS Zdravstveni dom Žalec 9.200, MČ RK OS Šempeter 2.590, Golič Alojz, Prebold 2.000; VIO Žalec - DS 11.000, OS Prebold DS 20.000, MČ RK OS Petrovče 6.946,50, OO ZS Minerva Žalec 2.100, Ferralit-TOZD Strojni obrati SS P 2.800, Ferralit—TOZD Livarne 23.700, Ferralit-DSSS 8.500, Pionirska hranilnica OŠ Vransko 8.000, MČ RK OŠ Polzela 1.350, OOZS OS Polzela 5.000, 7. a razred OS Polzela 2.895, HMEZAD—DO Sadjarstvo 20.000, OO ZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih občine Žalec 5.000, OO ZS OS PŠJ Žalec 7.100, 4. c razred Oš Polzela 690, OO ZS ZD Žalec 2.600, Vladimir Jošt, Velika Pirešica 500, KO RK Vransko 5.000, Hmezad-DO Sadjarstvo Mirosan 11.500, MČ RK OS LM Žalec 1.000, MČ RK Vinska gora 733, KO RK Žalec 3.000, OO ZS Prebold 5.900, OO ZS OS Griže 10.900, OO ZS DEM-TOZD ELEKTRO Podlog 12.300, OS LM Žalec - delavci 4.800, MČ RK OS Polzela 6.767, MČ RK OŠ Peter Šprajc — Jur Žalec 11.411 in Ferralit—TOZD Modelarna 2.100 din. ZA LAČNE V ETIOPIJI so doslej prispevali: Silva Lužar iz Žalca 2.000, Justi Holobar iz Žalca 2.000, Janez Fonda s Polzele 1.000, Marija Kukavnik iz Prebolda 1.000, Ana Okorn iz Griž 500 in OO RK Žalec 10.000 dinarjev. 0 Občinski odbor RK poziva vse občane, da se pridružijo akcijama in tako nakažejo sredstva na žiro račun RK Slovenije številka: 50101—678— 51579 s pripisom „ZA KOPAONIK" ali ,,ZA ETIOPIJO", hkrati pa se zahvaljuje vsem, ki so se solidarnostnima akcijama že odzvali. Sejem Moda '85 - uspeh za Polzelo Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 17. januarja zaprli jubilejni so. sejem Moda 1985. Iz naše.občine so na sejmu razstavljali svoje izdelke Zarja iz Petrovč, MIK Prebold, Tekstilna tovarna Prebold 2-in tovarna nogavic Polzela. Vsako leto ob zaključku sejma podeljuje organizator priznanja najboljšim kreatorjem in proizvajalcem najboljših izdelkov. LjumjansKega zmaja je tokrat dobila tovarna nogavic Polzela za novo kolekcijo ženskih in moških nogavic (kolekcijo 85), in diplomo za kreacijo. Na sliki: Pogled na del razstavnega prostora tovarne nogavic Polzela z letošnjega sejma Moda 85 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. TONE TAVČAR Keramik - Glasilo, ki živi s krajem Glasilo Keramične industrije ni zgolj tovarniško glasilo, temveč je glasilo okolja, v katerem tovarna deluje. V bogati zadnji številki so zapisali, da so namesto novoletnim čestitkam namenili sredstva za izgradnjo splošne bolnišnice v Celju, med ostalimi prispevki pa posvečajo precej prostora povečanju obsega proizvodnje, ki se je povečal kar za 18 %, in povečanju storilnosti na zaposlenega za osem odstotkov. Bralce seznanjajo tudi s stanovanjsko izgradnjo, kateri se bo pridi''i' tudi vrtec. Veliko prostora namenjajo tudi množičnosti v telesni kulturi, na področju rekreacije, planinstva, šaha. Predvsem pa velja poudariti, da je libojski Keramik prvo glasilo, ki je objavilo zapis iz osnutka Monografija s spomeniki NOB v Savinjski dolini, ki jo pripravljata občinski odbor ZZB NOV Žalec in naše uredništvo. Iz delovnega osnutka je objavljen opis poti v krajevni skupnosti Petrovče, Liboje in Griže, ki nas popelje do posameznih spomenikov. Bralci tako dobe napotek, kako pridejo dq posameznih spominskih obeležij, hkrati pa se seznanijo z dogodki, katerim so posvečeni. Naj omenimo še to, da imajo v tem glasilu svoj kotiček tudi pionirji osnovne šole Bratov Hrvatin Liboje, kar je še dokaz več, da so v Libojah plotovi med tovarno in krajem podrti. -fj \_______________________________________________________________—J PROSTOVOLJNO USPOSABLJANJE ŽENSK V JLA V revoluciji, NOB in v vsem povojnem obdobju so ženske že dokazale, da lahko enakopravno z moškimi opravljajo vse družbene funkcije in da je razvoj samoupravljanja in samoupravne socialistične družbe neuresničljiv brez njihove udeležbe in aktivnosti. Skladno z ustavnimi načeli je vojaška obveznost splošna za vse državljane SFRJ, z zakonom o vojaški obveznosti pa je določeno, da to pravico in dolžnost opravljajo tudi žene, pod pogoji, ki jih določa zakon. Vojaško usposabljanje za ženske temelji na prostovoljnosti in na izpolnjevanju predpisanih pogojev glede starosti in zdravstvenih sposobnosti. Z zakonom je urejen tudi pravni položaj žensk v času prostovoljnega vojaškega pouka, saj imajo enake pravice kot vojaški obvezniki. Ne nanašajo se zgolj na pravice s področja socialne zaščite oziroma varstva, temveč tudi na vse druge pravice v zvezi s službo v oboroženih silah. Mednje spadajo pravice do denarnih nadomestil, nadomestila potnih in drugih stroškov, pravice do odmora med delom, dnevnega in tedenskega počitka. pravice na določene odsotnosti ter druge pravice po določbah zakona o službi v oboroženih silah. Obveznosti žensk v času vojaškega pouka so enake obveznosti vojakov. To se nanaša na obveznost izvrševanja povelij, varovanja državne, vojaške, službene in poslovne tainosti ter na prebivanje v vojaški enoti oziroma v vojaškem zavodu. Za prostovoljno usposabljanje naj bi se ženske prijavljale v prvem trimesečju, kakor tudi teče akcija evidentiranja, ki jo vodi koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske konference SZDL Žalec. Zadnji vpoklic v preizkusnem obdobju 1983 — 85 bo od 3. do 8. maja in sicer na dolžnosti vojakinj in nižjih oficirjev. Za vojaški pouk se prostovoljno priglasi ženska, ki ni mlajša od 19 in ne starejša od 27 let. Nanj se ne kličejo nosečnice in ženske, ki imajo, otroka mlajšega od 7 let. Med vojaškim poukom si ženske pridobijo vojaško znanje in veščine, usposobijo pa se vojaške in oficirske dolžnosti. Pouk traja za vojakinje in nižje za vojaške in oficirske dolžnosti. Pouk traia za vojakinje in nižje oficirje tri mesece, za rezervne oficirje pa šest mesecev: tri mesece v šoli za rezervne oficirje in tri na praktičnem delu — stažiranju v komandah in v enotah JLA. Pred napotitvijo na vojaški pouk žensk se na zdravniških pregledih ugotovi njihova sposobnost, nato se odrede v rodove-službe, v katerih bodo opravljale vojaški rok. V letošnjem letu bodo ženske napotene na vojaški pouk le še v februarju in maju. Ženske, ki bodo uspešno opravile pouk, bodo lahko napredovale v čin razvodnika, desetarja in nižjega vodnika, tiste v pouku za razer-vne oficirje, pa v čin podporočnika. Po opravljanem vojaškim poukom so ženske razporejene v vojne enote JLA in teritorialne obrambe oz. na dolžnosti, za katere so usposobljene. Ženske se za prostovoljno usposablianie v JLA lahka prijavijo na sekretariatu za ljudsko obrambo občine Žalec, ki vodi celoten postopek in daje vsa napotila in pojasnila v zvezi z njim. „ZADEVA KUNST" NA S0DISCU ZDRUŽENEGA DELA Potem, ko so obrtniki Alfred Kunst in Olga Kunst ter Dušan Gostinčar iz Griž dali odpoved osmim delavcem, so problem reševali s pogovori na izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, ter na občinskem svetu. Pogovori niso prinesli pričakovanih rešitev, morda bodo sporna vprašanja razrešili na celjskem sodišču združenega dela. Prva obravnava bo v začetku februarja. Stvari so se začele zapletati lansko jesen. Devetnajstega novembra 84 je osem delavcev v delavnici Alfreda Kunsta in Olge Kunst-Dušana Gostinčarja dobilo odpoved zaradi zmanjšanja poslovanja v obratovalnici, kot je pisalo v obrazložitvi. Delavci tega niso pričakovali, saj so bile po njihovih besedah razmere navidezno dobre, delovni proces pa je tekel normalno. Alfred Kunst takrat delavcem ni iskal druge zaposlitve, niti jih ni prijavil Skupnosti za zaposlovanje, kar bi po zakonu o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi moral storiti. Po dobljenih odpovedih so se delavci pritožili. Najprej na sindikat, potem družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Na takratnih razgovorih so delavci izvršni odbor njihove sindikalne organizacije tudi pooblastili, da jih zastopa pred sodiščem združenega dela. Da bi problem rešili, so se na poseben razgovor sestali tudi predstavniki občinskega sindikata, občine, obrtnega združenja, davčne uprave, družbeni pravobranilec ter Alfred Kunst in Dušan Gostinčar. V burni razpravi je bilo bolj malo slišati o usodi odpuščenih delavcev, več pa o nestimulativni davčni politiki ter pomanjkanju obratnih sredstev pri obrtnikih, upadanju obsega dela ter odnosu davčnih služb do obrtnikov. Do 18. januarja do bistvenih sprememb v odmotavanju tega vozla še ni prišlo. Po zadnjih podatkih je obrtnik že stopil v stik z delavci Skupnosti za zaposlovanje. Po besedah družbenega pravobranilca se je eden od odpuščenih delavcev že zaposlil v Hmezadovi delovni organizaciji Strojna, drugi je na bolezenskem dopustu, tretji bo poskušal odpreti samostojno obrt. Kakšna bo usoda odpuščenih delavcev, pa bo dokončno pokazala šele obravnava na sodišču. Irena Jelen ( \ Je krivo le manj dela? Osem delavcev je torej dobilo odpoved. Z obrazložitvijo, da ie zmanjšano poslovanje v obratovalnici. Tako je uradno zapisano, a kaj je resnica? Bi jo našli v govoricah, da je obrtnik porabljal denar za nakup vikenda, da ga je rabil za avtomobile, da ga je nalagal v banko? Uradno o tem ni bilo moč zvedeti ničesar. Je morda razlog v izsiljevanju davčne uprave in vseh tistih, ki krojijo obrtniško politiko v občini, republiki in tudi širše? Dejstvo je namreč, da so Kunsta po razgovoru na sindikatu z odločbo razbremenili tretje akontacije, ker so po pregledu knjig pač ugotovili dejansko zmanjšanje obsega dela in zato upravičenost njegove zahteve. Že pred časom so mu na davčni upravi odpisali četrto akontacijo. Ali pa je morda resnica le v preprosti logiki: manj delaš, manjši je davek, v žep pa kljub vsemu še vedno dovolj kane? Kakorkoli že — bati se je, da ta primer ne bo ostal osamljen. Z moralne plati pa je takšno ravnanje obrtnika težko sprejemljivo in še teže opravičljivo. Smo pač v času, ko moramo vsi zategovati pasove. Kaže, da se nekateri s tem nočejo sprijazniti. Pa četudi na račun socialne varnosti svojih delavcev! V Irena Jelen J čeprav je zime v januarskih dneh pošteno pokazala svoje zobe, so se delavci žalske Komunale dobro odrezali. Letošnjo zimo čistijo predvsem ceste v okolici Žalca ter mestne ulice, lokalne ceste pa so prevzeli delavci celjskega Cestnega podjetja. Upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest so delavci Cestnega podjetja prevzeli že lansko pomlad, medtem ko so regionalne ceste že prej sodile v njihov delokrog. Toda namesto delavcev Cestnega podjetja čistijo in plužijo lokalne ceste pogosto kar krajevne skupnosti same. Celjani so jim sicer namenili za to nekaj denarja, vendar so po krajevnih skupnostih pogosto preslabo opremljeni za dobro zimsko vzdrževanje. Težave imajo zlasti pri soljenju in posipavanju ter čiščenju višinskih cest. Kljub temu prevzemu pa delavci žalske Komunale letošnjo zimo še vedno pomagajo čistiti okrog 45 km lokalnih cest, v glavnem v okolici Žalca, vzdržujejo pa tudi ceste in ulice v krajevni skupnosti Žalec. Po besedah tehničnega vodje Komunale Andreja Zakonjška imajo za svoje delo na voljo opreme in delavcev, precej nevšečnosti in jeze pa jim povzročajo malomarni vozniki, ki puščajo avtomobile tako, da ovirajo aelo. Nič manj kot ti posamezniki pa jih jezijo tudi malomarni hišni sveti. Le-ti so namreč dolžni očistiti sneg pred svojimi bloki, vendär je takšnih hišnih svetov zelo malo. Irena Jelen IZ OAZE MIRU V ZIMSKO HAJKO 1944/45 Pavla Potočnik Pred dnevi se je iztekla življenjska pot 80-letne Pavle Potočnik, prosvetne delavke iz Dolenje vasi. Že pred več kot dvajsetimi leti se je poslovila od pedagoškega dela v šoli ter preživela še nekaj lepih in mirnih let v pokoju. Večkrat je dejala, da je vesela in zadovoljna, ker se je delo v šoli tako razmahnilo in posodobilo. Predvsem pa se je često spominjala prvih povojnih let. Velik del učiteljske generacije je vzela vojna vihra ali pa so se vračali iz nemških koncentracijskih taborišč kot ona in pričeli orati ledino na pedagoškem področju. Izkušnje učiteljevanja ispred vojnih let je prenesla na domačo osnovno šolo, na kateri je bila najprej ravnateljica, nato pa še na obrtno šolo. Poleg tega se je ukvarjala z naprednim pedagoškim delom. V učencih je prebujala ljubezen do lepe slovenske besede in spoštovanje do svojega naroda. Zaradi pomanjkanja učiteljev je tudi sama poučevala poleg slovenščine še druge predmete, za katere je porabita marsikatero večerno uro. Za njeno veliko življenjsko delo, za delo v ilegalnih organih OF in za trpljenje v taborišču Auschwitz ji izrekamo večno zahvalo. Prevarali so jih raztrganci Avgusta 1944 je Oblastni komite Štajerske po osvoboditvi Zgornje Savinjske doline pričel reorganizirati gospodarstvo in življenje na tem področju, kolikor so pač dopuščale takratne vojne razmere. Obnovilo se je šolstvo, pričela gospodarska obnova in nastali so prvi zametki ljudske oblasti. Sekretar Oblastnega komiteja dr. Aleš Bebler je imel med ostalimi nalogami tudi izdajanje dnevnika AGITPROP, ki naj bi izhajal v 10.000 izvodih.' Oblastni komite je začel s pripravami na terenu in z ožjim tehničnim delom. Na terenu se je povečala zmogljivost partizanskih tehnik, ustvarjala dopisniška mreža, v Ljubnem pa oblikovala radio poslušalnica z nalogo, da pripravi in izdaja Dnevni vestnik, ki naj bi na petih do šestih stra- Bilo je v začetku julija 1942. Ni se še povsem zdanilo, ko je nenadoma več močnih eksplozij zatreslo šipe na oknu kamre, kjer sva s staro materjo spala. Planil sem pokonci in pogledal skozi okno. V sadovnjaku pod hišo je bilo vse zeleno nemške policije, ki je obkolila nasproti ležeči Goriški hrib. Takoj sem zaslutil, kaj se je zgodilo. Odkrili so zemljanko okrožnega komiteja za Savinjsko dolino. Ze več dni nisem bil v zemljanki, kamor sem občasno nosil pošto, ki so jo do nas ali do vaške gostilne dostavljali kurirji, zato nisem vedel, kaj se je zgodilo prejšnji dan. Proti večeru sem sicer iz goščave, kjer je bila zemljanka, slišal nekaj strelov, vendar je bilo že pozno, da bi šel gledat, kaj se dogaja, zjutraj pa je bilo že vse končano. Fašistična zvar je v zimskih mesecih leta 1944 na Vranskem še z zadnjimi močmi terjala svoj krvavi davek: na Gorici so konec decembra Nemci in drugi zagovorniki tisočletnega rajha pobili preko 170 ljudi, med njimi tudi nekaj partizanov, ki so se predali, zanašajoč se na obljubljeno pomilostitev. Prav neh prinašal vsa poročila in komentarje naših in zavezniških radijskih postaj. Najteže je bilo najti dobre stenografe, ki bi tekoče sledili vsem oddajam in pripravljali gradivo za Dnevni vestnik. Takrat namreč še ni bilo magnetofonov, zato je bilo treba koncepte stenografirati, te pa nato pretipkati. Dnevni vestnik je izhajal tipkan v desetih primerkih za potrebe političnih forumov in tiska. To je bilo zelo naporno in obsežno delo, ki je zahtevalo ure in ure, in smo imeli tako le malo časa za pogled v takratna dogajanja na osvobojenem ozemlju. Ker je bil dotok partizanov in v partizane na osvobojeno zemlje v tem času zelo velik, se je preizkušala vrsta strojepisk in stenografk in nazadnje nas je Kot smo izvedeli pozneje, je zemljanko odkril Franc Vodopivec, tovarniški vrtnar in kulturbundovec. Sekretarju komiteja, ki ga je legitimiral, je z žago izbil pištolo iz rok in pobeg- nil. Jože Letonja je zemljanko zapustil, tako tudi Marjan Rot, ki se je vrnil vanjo ponoči, in ker je bita prazna, jo je zapustil. Drugače je bilo s Francem Grilom, ki je v zemljanki brezskrbno legel k počitku. V jutranjem mraku je policija zemljanko obkolila in jo zasula z bombami. Gril je bil ranjen, vendar je ostal živ. Pa bi bilo bolje, da ne bi, saj je njegovo preživetje terjalo samo v Kaplji vasi 35 smrtnih žrtev, plaz aretacij pa se je razširil še daleč v dolino. Spominjam se, da so nekaj tednov po tem prišli aretirat mojo teto Kuni, ki se je že prej tako so v tisti zimi ustrelili v Zaplanini okrog 40 ljudi. Tem žrtvam na Gorici, Zaplanini in drugod po okoliških bregovih v spomin so pred tedni na Vranskem pripravili spominsko slovesnost. Prireditev je bila v domu kulture na Vranskem, pripravili pa so jo člani družbenopolitičnih ostala le petorica. Najboljša je bila Joštova Danica, ki je bila dolga leta pred tem zaposlena v znani celjski advokatski pisarni ter je zelo dobro obvladala debatno stenografijo. Delo na vestniku je tako dobro steklo. Izhajal je od avgusta do 22. decembra 1944. Zaradi priprav za umik nemške balkanske armadne skupine, ki je bil predviden preko tega območja Štajerske, so nemške čete ponovno okupirale osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline ter z večjimi vojaškimi silami kontrolirale celotno območje. Tako je bila v tem času in v tem predelu Štajerske vrsta hudih spopadov nemških sil z našimi brigadami. Vrstile so se neprestane hajke, v katerih so nemške čete prečesavale vsa ta območja od jeseni 1944. pa do končnega zloma nacistične vojske v maju 1945. Nemška ofenziva na osvobojeno ozemlje se je približevala Ljubnu, zato smo morali 22. decembra prekiniti z delom. Pospravili smo stroje in jih zakopali na žagi ob Savinji. Sicer so Nemci vse to našli in odpeljali. V hajko smo odšli 24. decembra. Bila je že zima, ped snega in tudi dokaj hladno. Vedeli tudi nismo, da so Nemci prejšnji dan zasedli Radmirje. Ko smo stopili na cesto proti Radmirju, nas je z nje pregnal dolg rafal in preusmerili smo se na gozdno pot proti Menini. Tu smo se priključili daljši koloni beguncev. Po nekaj sto metrih se je pred našo kolono razletela mina, katero so po vsej verjetnosti poslali za nami Nemci v Radmirju. Večer smo malo predremali pri kmetu pod Menino, večerjali pa v kuhinji manjše partizanske skupine. Sredi noči smo nadaljevali pot preko Menine proti Motniku, od tu pa po bližnjici na glavno cesto proti Trojanam in v Cemšeniku. umaknila v Avstrijo, zato pa so aretirali staro mater. Pozneje so jo izpustili zaradi starosti. Ob neki drugi priliki so imeli na seznamu tudi moje ime; ker sem bil star šele 14 let, pa me niso aretirali. Moj stric Ivan Kotnik je v času aretacij preživljal težke trenutke. Če ne bi imel žene in dveh majhnih otrok, bi že prvi dan odšel v ilegalo. Toda družine ni in ni mogel zapustiti. Slutil pa je, da bo slej ko prej tudi sam prišel na vrsto. Aretirali so ga v začetku septembra. Kaj je moral prestati, ni mogoče opisati, saj so tisti, ki so ga videli, povedali, da je bifo nieaovo telo ena sama rana. Toda ni klonil in je raje umrl, kot bi izdajal. Neko jutro, ko sem bil sam doma, je v hišo stopil Gril. Čez ramo je imel obešeno brzostrel- organizacij občine Žalec ter krajevne skupnosti Vransko. Zbranim udeležencem je govoril predvojni revolucionar-, prvoborec in nosilec partizanske spomenice Ljuban Jakše. V svojem govoru je pripovedoval o trpljenju Vranšanov med vojno vihro, o razmerah v Spodnji Savinjski dolini leta 44, ob koncu pa opozoril tudi na sedanje poja- Tu smo izvedeli, da je prehod preko Čergšeniške planine kontroliran in so tako možne nemške zasede. Bilo je pusto in megleno jutro. Megla je ležala nad dolino kot preproga in je popolnoma zastirala pogled. V kotanjah pod nami so grmele eksplozije, kar je dalo slutiti na-bitke. 0 Naša begunska kolona se je daljšala. Prispeli smo na razpotje cest in stez preko Čemšeniške planine. Kam naprej? Med nami je bila tudi vrsta starejših ljudi, ki so prišli na osvobojeno kot delavci, obrtniki, pa tudi drugi, ki so skrbeli za obnovo. Mnogi med njimi so bili zaskrbljeni, kam v mrazu, zimi in sredi nemških hajk.Nekateri so bili za nadaljevanje poti preko gozdov, drugi so kljub svarilom nadaljevali pot po cesti. Ločili smo se. Kasneje je posijalo sonce, gosta megla je začela siliti navzgor in je prav na najnevarnejšem prehodu zakrila našo kolono. Kmalu zatem je pod nami zaropotalo. Slutili smo, da je kolona, ki je šla po cesti, naletela na zasedo. Naslednje jutro nas je v smeri Kolovrata dohitela mladinska aktivistka, ki se je priključila koloni na cesti. Povedala nam je, da so bili Nemci skriti za kupom hlodov ob cesti. Spustili so jih povsem blizu, nato pa udarili po neoboroženi koloni. Nekateri so takoj padli, drugi so bežali, tretji dvigali roke v predajo, Nemci pa so neusmeljeno streljali in ubijali iz gole maščevalnosti. Na Gorici nad Vranskim je spominsko obeležje 174 neznanim partizanom, ki so jih nemške zasede ujele in pobile, ko so se umikali z osvobojenega ozemlja proti revirjem in Savinjski dolini. Tudi Joštova Danica je ostala med njimi. Še ni prebolela sina, ki je padel v partizanih, pa je že odšla še sama za njim. A. K. ko. Ker je bil naš sosed, sva se dobro poznala. ,,To sem ti prišel povedat, ,,je dejal," da tvoje tete nisem izdal jaz, ampak so jo drugi." Toda kaj je pomagalo opravičilo, življenja ji ni moglo vrniti. Moja stara mati je Grila že davno prej, preden so ga Nemci ujeli, zelo dobro ocenila. Kot bližnjega soseda ga je dobro poznala, saj je večkrat dejala moji teti, da nas bo vse spravil v nesrečo. Žal ji takrat nihče ni verjel, pozneje pa je bilo prepozno. Pokojni Franc Hribar je v knjigi Med Mrzlico in Dobrovljami precej podrobno opisal Grilovo izdajo, za opis vseh tragedij, ki jih je povzročila po dolini, pa bi komaj zadostovala debela knjiga. ve neodgovornosti in slabega uresničevanja samoupravljanja. Govoru je sledil kulturni program. Na Vranskem so nastopili recitatorji, pevci ter člani Godbe na pihala štorskih železarjev. Na Gorici pa so po končani prireditvi člani delegacije položili vence. Irena Jelen Med okupacijo so partizani in terenci opozarjali ljudi pred raztrganci, ki so kot gestapovci ali njihovi zaupniki delovali na terenu in se tam predstavljali kot partizani. Avgusta 1942 je prišlo k Blaznikovim v Pongracu šest oboroženih raztrgancev. Predstavili so se za borce kamniško-zasavskega bataljona, ki so po spopadu z Nemci ostali brez zveze. Preko terenske organizacije OF bi se tako radi vrnili v bataljon. Sprva so nadlegovali Ivana Blaznika, ki jim ni nasedel, nakar so se spravili nad Franca Blaznika, ki je po daljšem pregovarjanju klonil in jim dal zvezo na terenu. Takoj so ga aretirali z njim pa še Ivana Blaznika, Albina Čadeja in Ivana Rojca, ki je bil član odbora OF. Vsi štirje so bili rudarji, aktivni že v predvojnem Leto 1985 je leto, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve, zato bomo skušali v tem letu prikazati predvsem povojno obdobje. Danes polistajmo po boršuri Dobrovlje v borbi in svobodi. Leta 1955 jo je izdal Občinski odbor ZB Braslovče ob otvoritvi prvega dela Partizanske ceste na Dobrovlje in ob partizanskem mitingu, ki je bil ob otvoritvi te ceste. „Brošura je posvečena spominom na težke, a velike dogodke med NOB na Dobrovljah tem tamkajšnjim ljudem in njihovemu nesebičnemu in požrtvovalnemu delu za izgradnjo socializma v povojnih letih," piše v uvodu, pod sliko pokroviteljice partizanskega mitinga, tov. Mice Šlan-der-Marinkove. V prispevku Josipa Kotnika Partizanska cesta avtor navaja; „Nobena pot, ki bi jo lahko imenovali cesto, ne vodi v oddaljena kulturna in gospodarska središča Savinjske doline. Zato je bila že od nekdaj največja želja dobrih in poštenih Dobro-veljčanov, da dobe novo cesto. Sedem svobodnih let so že dočakali, ko so se 9. septembra 1952 zbrali na zboru volilcev.ter na ves glas povedali svojo željo. Njihove težnje so podprle Socialistične zveza. Zveza borcev. Kmetijska zadruga in Občinski ljudski odbor. Da bi prišlo do uresničitve te želje so iz vrst naj-delavnejših in najpožrtvovalnej-ših delovnih ljudi izvolili režijski odbor za izgradnjo ceste s predsednikom Lojzetom Marovtom, okrajnim ljudskim odbornikom na čelu. On in ostali odborniki: Franc Kolar, Franc Kovačič, Jože Rovšnik, Matevž Završnik, Anton Marovt in Leopold Savi-nek so si segli v roke in začeli z delom. Avtor članka opisuje začetek del, omenja pa tudi denarno -podporo Tovarne nogavic Polzela, Keramične tovarne Liboje, Tovarne barv in lesnih izdelkov v Ljubiji pri Mozirju, OLO in Uprave 'državnih gozdov. V pomoč pri gradnji je brigada prostovoljcev iz vrst mladincev braslovške vajenske šole, članov Zveze borcev ter najmočnejša in najbolj delovna ekipa minerjev delovnega kolektiva iz smodnišnice v delavskem gibanju in sodelavci NOB. Po daljši preiskavi v celjskih zaporih so bili 4. novembra 1942 tudi ustreljeni. Naslednji primer se je zgodil v Preboldu. V Šempetru zaposlen delavec Viktor Kregar je bil po opravkih v Preboldu, kjer so navezali z njim razgovor trije raztrganci, ki so se izdajaii za partizane. Kregar jim je zaupal in jim povedal, da namerava tudi sam v partizane ter da že ima puško. Takoj so ga aretirali. Pri zasliševanju je povedal, da je puško skril v seniku na Žvajgi. Odpeljali so ga tja in senik zažgali, od tod pa v graščino Prebold, ' kjer je bila nemška vojaška postojanka. Tu so ga najprej zasliševali, nato pa ga je nemški žandar Schutz ubil. Kamniku, ki so nedeljo za nedeljo prihajali na tovarniških kamionih iz Kamnika na delo in prepevajoč odhajali. Po treh letih trdega dela so bili narejeni prvi trije kilometri ceste, dosežen je bil'uspeh, ki ga niso pričakovali niti najvestnejši zagovorniki gradnje te ceste. In od kod ime Partizanska cesta? To ime so ji dali že takoj po izvolitvi režijskega odbora, ker so bile Dobrovlje med osvobodilno borbo že leta 1941 partizansko oporišče, na njih pa ni bilo niti prostorčka, ki ga ne bi prehodila partizanska noga, tu sta padla tudi narodna heroja Vera Šlander in Dušan Kraigher, pa tudi sicer so bile vse Dobrovlje zvesto povezane s partizani. Od tod torej ime gorski cesti, ki pomeni najlepši spomenik padlim žrtvam. Ta odmaknjena zibel partizanstva pa je dokaj pozno dobila tudi elektriko. Pred tridesetimi leti so jo dobili in ta svetal trenutek je ujet v sestavek Z Mihom po Dobrovljah, ki pravi: „K Desni-kovim pravzaprav sploh nismo hoteli iti, ali harmonika, ta vražja harmonika nas je speljala k ljudem. Kaj, skoraj pri vsaki drugi hiši je ples. Kako se ne bi veselili! Visoko so kmetije po Dobrovljah, a zdaj si utira elektrika pot gor. In to ni od muh. Tega so se zavedala tudi Desnikova dekleta, in se zavrtela z monterji in skupino fantov iz soseščine, ki so pomagali pri napeljavi. Z gospodinjo je nato zaplesal poskočno polko še Miha, tako da se je nevarno zamajala petrolejka pod stropom — najbrž zadnjič, kajti ure so ji bile štete." Tako so torej Dobrovlje dobile elektriko, nekaj, kar je bilo za nas v dolini samo po sebi umevno, na obrobju pa so morali krepko pljuniti v roke, da so dobili cesto, elektriko, vodo. In spomin na to težaško delo ne sme biti pozabljen. -A SPOMIN NA GRILOVO IZDAJO Zdravko Zelič Ljuban Jakše Udeleženci komemoracije na Vranskem Spominska komemoracija na Vranskem A. K. Partizanka na Dobrovlje TO STRAN POSVEČAMO KMETIJSTVU HMEZADOVO SODELOVANJE Z NERAZVITIMI Od gospodarskem sodelovanja z manj razvitimi deželami Afrike, posebej Nigerije, Libije in Malte si v Hmezadu veliko obetajo. Naredili so obsežne 'Študije o možnostih za to sodelovanje s tema afrižkima državama in prav tako za Malto, za katero so še posebej optimistični. S tem pa, kot pravijo, si bodo zagotovili že širše možnosti sodelovanja s svetom. O teh načrtih sta nam pripovedovala, Matjan Ramšak, ki je vodja projekta ha Malti, in Polde Škafar, ki je na Hmezadu vodja oddelka za organizacijo inženiringa in poslovnih povezav in je zadolžen za uresničitev projektov v Nigeriji in Libiji. V obeh primerih bi Hmezad sodeloval v mešanem podjetju, v prihodnje bodo na ta tržišča prodajali še Hmezadove proizvode. Marjan Ramšak je o sodelovanju z malteškim gospodarstvom takole povedal: „Sodelovanje se je začelo pred letom, takrat sem bil gost njihove državne firme Malta Development Corporation. Po odhodu Angležev je na Malti precejšnja brezposelnost, zato je to podjetje začelo graditi proizvodne prostore, ki so sedaj popolnoma urejeni, le opreme še ni v njih. Le-te dajejo v najem in če bi Hijnezad te prostore najel bi plačeval le minimalno najemnino. Za začetek bi tako najeli proizvodne prostore, s površino tisoč osemsto kvadratnih metrov, kjer bi proizvajali polietilenske cevi za namakanje in osuševanje kmetijskih površin. Zaposlili bi deset njihovih delavcev, vodstvo podjetja pa bi bilo jugoslovansko. Projekt za izdelovanje polietilenskih cevi smo predstavili Gospodarski zbornici Slovenije in Jubmes banki v Beogradu. Obe omenjeni ustanovi sta pripravljeni sodelovati. Tako bi v drugi polovici prihodnjega leta-že lahko začeli s proizvodnjo cevi. Hmezad pa bi imel od tega sodelovanja še druge koristi. Na njihovo tržišče bi prodajali naše proizvode. Malta je namreč priključena članica Evropske gospodarske skupnosti in je vse blago, ki prihaja v to državo in prav tako ves izvoz, brez carine. Preko Malte želimo navezati še trgovske stike, država pa je tudi znana po dobrih trgovcih. Omeniti moram, da je sodelovanje s to deželo lahko zelo uspešno, kar dokazuje Comet iz Zreč, ki že ima mešano podjetje Codex, v .katerem izdelujejo umetno bruse. Malta je v bližini afriškega tržišča in bi morali v projekt vključiti še Libijo, kjer bi polietilenske cevi potem tudi prodajali. Možnosti sodelovanja bi bile tudi v turistični ponudbi. Tako bi v sodelovanju z Jugoslovanskim aerotransportom pripeljali malteške turiste v Žalec ali v druge predele Savinjske doline. Na Malti pa bi lahko najeli hotel in predstavili našo kulinarično ponudbo. Poudariti moram, da takšno sodelovanje zahteva veliko priprav. Velike težave nam povzroča počasnost pri urejanju dokumentov za registracijo. Na Malti je vso potrebno dokumentacijo možno urediti v štirinajstih dneh. O obetih v Nigeriji in Libiji je Polde Škafar takole povedal: Čeprav ima Nigerija možnosti, da bi pridelala dovolj hrane, je zelo odvisna od uvoza. Po Matjan Ramšak stagnaciji v njihovi proizvodnji in po višjih cenah nafte jim primanjkuje deviz za uvoz. Sedanja vojaška vlada si prizadeva, da bi bila ta dežela s sto milijoni prebivalcev čim manj odvisna. Zato bi se Hmezad lahko vključil v kmetijske projekte. Na nigerijskem tržišču bomo nastopali skupaj z Emono in L. Gradisom iz Ljubljane, predvsem zato, ker so stroški za vključitev sorazmerno visoki. Izdelali smo študije možnosti za dva projekta za piščančerejo, tovarno plastike in mlekarno. Nigerijski partner se še za nobenega ni dokončno odločil, namen mojega zadnjega obiska pa je bil, da bi dokončali študijo za piščančerejo. Dobili pa smo zelo zanimivo ponudbo, kjer bi se Hmezad lahko takoj vključil v projekt izgradnje farme pitancev s klavnico in hladilnico. Nigerijski partner že ima odobren kredit za izgradnjo, zato bomo morali čimprej poslati ponudbo za opremo in sprejeti desetodstotno sovlaganje od osnovnega kapitala, ki bi ga razdelili z Emono in Gradisom. Osnovni cilj sodelovanja Hmezada z nigerijskim gospodarstvom naj bi bil v prvi fazi izvoz kmetijske opreme, repromateria-la, semen, zaščitnih sredstev in v končni fazi prenos tehnologije. Uvodne študije sta financirala Jubmes Banka in sklad pri gospodarski zbornici za sodelovanje z deželami v razvoju. Glede na to, da ima kmetijstvo v Nigeriji veliko prednost, se tam pojavlja velika mednarodna konkurenca. _ Polde Škafar V Libiji naj bi Hmezad sodeloval pri izgradnji perut-ninarsko-reprodukcijskega centra. Zanj smo že izdelali uvodne študije vendar še ne vemo, kako se bodo odločili. Če bi sprejeli našo ponudbo, bi Hmezad z lastno selekcijo oskrboval ta perutninarski center." -mn. ZASLUŽNIM DELAVCEM HMEZADA PODELILI PLAKETE IN PRIZNANJA rva slavnostni seji delavskega sveta' Hmezada, ki je bila zadnje dni decembra, so podelili plakete in priznanja za delovne uspehe, dolgoletno in družbenopolitično delo. Zlato plaketo Hmezada so dobili Viktor Gajšek, združeni kmet iz Drešinje vasi, Vinko Jug iz delovne organizacije Kmetijstvo Žalec, Franc Hrušovar iz Celjskih mlekarn in Martin Petan iz Celjske mesne industrije. Poleg teh pa so podelili še štirideset srebrnih plaket, dvainpetdeset bronastih in devetdeset priznanj Hmezada. -mn. BRANKO OGRAJENŠEK: „Namesto 60 krav jih je v hlevu le polovica" Se pred desetimi leti je Ograjenškov Branko iz Podkraja skupaj z dvema članoma skupnosti sanjal o tem, da bodo zgradili hlev za 60 krav molznic in da bo v njem dovlj dela in zaslužka. Toda vsakdanja praksa v našem kmetijstvu jih je prisilila, da je zdaj v hlevu le okrog 30 krav, celotna proizvodnja pa prinaša zaslužek le enemu človeku. Čisto ob cesti v Podkraju stoji Ograjenškova domačija. Malce v breg prislonjena hiša, poleg nje silosi in nekoliko niže velik in sodoben hlev. ,,1976 smo ga začeli graditi," je razložit Branko, medtem ko sva krenila skozi široka vrata v prostoren hlev. Večerilo se je in živina je terjala svoje. „Trije smo pričeli z delom," je pripovedoval Branko. ,,V hlevu smo načrtovali 60 krav molznic. Za mehanizacijo, živino in objekte smo dobili takrat 380 starih milijonov dinarjev kredita. Na kombinatu so nam tudi obljubili, da bomo dobili površine za pridelovanje zadostne količine hrane." In kakšni so rezultati njihovih načrtov in želja, me je zanimalo? „Danes imamo 35 odraslih govedi, ostalo so pitanci in teleta. Vseh je 58. Lani smo oddali 15 pitancev in 20.000 litrov mleka. Imamo torej polovico manj krav. zaslužek pa ima le eden. Skupnosti sicer nismo razdrli vendar za vse 'ni dovolj dohodka." „Kje, mislite, so vzroki za to," sem vrtala dalje? .Razmere v našem kmetijstvu so 'vsak dan slabše," je razpredal svoje misli moj sogovornik. „Predvsem nas tepejo visoke Branko Ograjenšek obresti,” je potožil. „Slabo je, ker nimamo obratnega kapitala. Če hočeš proizvajati, se moraš „zapufat". V zadrugi, jaz sem član TZO Gotovlje, dobim material, takoj ga ne morem plačati, ob koncu leta pa obresti poberejo še tisto, kar bi sicer ostalo. Če sploh kaj ostane,” se je razhudil sogovornik. Pa tudi malce trpka je bila njegova pripoved, ko je dejal: „Najboljše bi bilo, ko bi zredil 20 krav, jih prodal in vrnil dolg. Proizvodnja bi tako stala nekaj let. Pa tega ne morem narediti. Hlev smo postavili, imamo zemljo in preveč je že naših žuljev v njej, da bi lahko kar tako nehali." Živina na najini levi in desni je dobila svojo mero krmil, beseda pa je nanesla na pridobivanje hrane. Je 18 ha zemlje dovolj, da nasiti vso živino? ,,V zadnjem letu nas je izučilo," je bil kritičen. „Nekaj časa smo vse kupovali, ob koncu leta pa so bili računi ogromni. Zdaj poskušamo sami pridelati več in bolj kvalitetne hrane. Nekaj zemlje imamo v najemu, kar nam spet vzame časj porabimo več nafte ..." Kljub vsemu Branko vztraja. „Ja, jaz še vztrajam," je potrdil. In dodal, da se je sin že odločil za rudarstvo. „Tam bo imel denar, dopust, bolniško, osem ur bo delal, jaz pa moram delati petek in svetek. Tudi če sem bolan, mora živina jesti," je še pribil. Tiste zagnanosti in volje, ki je Branka in ostala člana njihove skupnosti gnala naprej pred desetimi leti, že zdavnaj ni več. Svoje načrte so zmanjšali na polovico, kaže pa, da jih bodo spreminjali tudi v prihodnje. „Število krav bom moral še zmanjšati. Vrniti pa moramo še 180 milijonov dolga. Zaenkrat še vztrajam, kako dolgo bom, pa ne vem," je dejal ob slovesu. Irena Jelen FRANC KRALJ: 75-LETMK POL STOLETJA Z ZELENO BRATOVŠČINO Francu Kralju, kmetu v Preserjah, ni videti, da bo v kratkem praznoval 75-letni življenjski jubilej. Delo na kmetiji, ljubezen do lova in planin sta ga izoblikovala v krepko korenino, ki ji leta zlepa ne pridejo do živega. Za Kralja velja pregovor, da kdor hodi v planine, ne misli slabo. Na svoji domačiji v Preserjah ima čedno zbirko lovskih trofej, med drugim mogočno» rogovje uplenjenega jelena šestnajsteraka, za katere je na mednarodnih in jugoslovanskih razstavah prejel visoka priznanja — srebrne in bronaste medalje. Kralj je že 56 let zapisan med zeleno bratovščino. Začel je v LD Braslovče, potlej je bil vrsto let član LD Solčava in gorski lovec, sedaj pa je že 30 let član LD Polzela. Za Kralja bi lahko rekli, da sodi med tiste napredne kmete, ki kljub obilici dela na zemlji najdejo čas za lov in planine. Ko je bil še mlajši, je odhajal na njivo že ob 3. uri in ko so pastirji gnali na pašo, se je vračal domov, za njim pa je bila osuta njiva. „Ko je bilo na kmetiji največ dela, ni bilo časa za lov in planine, kakor hitro pa je bilo vse nared, sem si vzel čas in se s puško odpravil v lovišča. „Kralj se je najraje zadrževal v gorskih loviščih in teh je bilo nad Solčavo precej. S Francem Roba- nom sta velikokrat obredla lovske revirje pod Ojstrico in na teh poteh marsikaj doživela. Franc Kralj H Kralju v Preserje - je rad prihajal tudi sedaj že pokojni Miha Marinko, s katerim se je seznanil že v stari Jugoslaviji. Skupaj sta odhajala na lov in se zadovoljna vračala domov tudi takrat, če nista ničesar uplenila. Mož je na svojih večkrat težavnih lovskih poteh, le enkrat zašel in še takrat je bilo v Prekmurju. „Namenil sem se skozi ho-sto do lovske koče. Hodim, hodim, koče pa nikjer. Čas se je že odmaknil in spoznal sem, da sem zašel. Šel sem kar naprej, prišel na obrežje Mure in pobaral mlinarja, kje sem. Mlinar mi je rade volje pokazal pot do lovske koče." Kralj je navezal prve stike s partizani že leta 1941, naslednje leto ga je okupator aretiral in zaprl v celjski Stari Pis-ker, od tu pa je ga poslal v taborišče Bori. Domov v Preserje se je vrnil hudo oslabljen, saj je tehtal vsega dobrih 40 kg. Ko si je opomogel, se je aprila 1944 odpravil v partizane. Bil je v Šlandrovi brigadi, slednjič pa v VDV. Ko se je po osvoboditvi vrnil na domačijo, ni bilo ničesar pri roki. Oprijel se je zemlje, hmeljaril, deloval v zadrugi in na drugih področjih. Na Gori Oljki si je uredil lep vinograd, s katerim ima še sedaj veliko veselje. Franc Kralj je prejel več odlikovanj, med drugim red republike z bronastim vencem. V gostilne in na veselice ni hodil, rad pa se poveseli med svojimi lovskimi tovariši. Kralj je ostal do danes trdnega zdravja, saj še ni bil v bolnišnici. Sedaj si celi rano na nogi in načrtuje, kdaj bo šel nad gamsa v solčavsko lovišče. Trofejo mu je že lani določila LD Solčava. Čestitamo! L. Trstenjak SOZD Hmezad AGRI NA ŽALEC TÖZQ Maloprodaja ŽALFC tel. (063) 710-416 KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER Nudimo vam: — traktorje FIAT Štore — cisterne za gnojevko 2200 in 3200 litrov — še po ugodnih cenah — ostale kmetijske stroje, priključke in rezervne dele VAŠ NAKUP: OD VIJAKA DO TRAKTORJA BLAGOVNICA HMEZAD bl