: .i t' t List 11. '! i' C« Tečaj V •^"ji: s- ' v • I ' I I I lahajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic Ljubljani 17. marcija 1893 Stl 5: Politiški oddelek. Nova večina. VII. predlogu so simpatični vsi levičarski listi. Mi dobro vemo, da občne volilne pravice ne bodemo še kmalu dosegli, ali s tem je nekako dobljeno torišče, na katerem Mla- dočehi lahko skupno delujejo z levičarji. Ako hočejo prvi in drugi malo odstopiti od svojih političnih načel, morajo najti nekako novo važno vprašanje. katero bode nase Zadnji čas se je po časopisih mnogo pisalo o spo- obračalo pozornost. Tako vprašanje bi bilo baš občna razumljenji mej levičarji in Mladočehi. Povod tem raz- volilna pravica, pravam dali so Plenerjev, Heroldov in Masarykov govor podajo roke. tem vprašanji si lahko Nemci in Čehi v državnem zboru. Iz teh govorov je odsevala neka jako Pomenljivo je že, da mladočeški krogi sploh na pomirljiva sapa To pa ni bil še le začetek, temveč po misel pridejo na občno volilno pravico za državni zbor listih se je pa že poprej govorilo o takem sporazumljenji. To se nikakor prav ne vjema s češkim državnim pravom Mladočeški listi so že pisali, da se Nemci in Čehi in nam dokazuje, da to pravo ni alfa in omega mlado mogli sporazumeti na liberalni podlagi. Res so se vselej češke politike, temveč je bilo le nekako sredstvo, da so zopet hitro povrnili svojemu državnemu pravu. ali prišli do večje veljave. Češki narod vendar smemo misliti, da so take izjave vsekaka priprava demokratičen po svojem značaju kot tak se tudi morda tako trdno ne naroda češkega za novo politiko, nekak poskus, kaj narod rekel, ko bi nastopili drugačen pot. Po konservativnih in poljskih listih bil je že nekak drži prava, katero bi plemenitnikov. nekako osvežilo veljavo čeških Kakor Mladočehi lahko nekoliko odstopijo od svoje strah pred to bodočo zvezo. Res so ti listi hiteli na jedno dosedanje / politike, ravno tako pa tudi Nemci lahko ne- sapo zagotavljati. da je tako sporazumljenje nemogoče, koliko popuste od svojega centralizma. Že sedaj so v ali nam se dozdeva, da ne bili toliko pisali o tej nemškem tabor možje ki bili pripravljeni v tem stvari, da so v resnici toliko prepričani o nernogočriosti oziru nekoliko popustiti. Štajarski deželni glavar v take zveze, malo Pri sedanjih okoliščinah je pač taka zveza državnem zboru razvijal nekoč program ki se je jako čudna, ko so vendar poganjanja za češko državno malo vjemal s centralističnimi, načeli, ali zaradi tega ga pravo in centralizem, narodno jednakopravnost in nemški liberalci vendar niso gli iz svoje srede. Centralizem državni jezik čisto nasprotne stvari. Toda pomisliti je,' tudi faktično nima sedaj take veljave za-Jiberalce da se niti Mladočehi, niti levičarji posebno trdno ne drže imel nekdaj Poprej , kot jo so lahko vsi nemški liberalci svojih načel. Pred kakimi petnajstimi leti Mladočehi . še težili na Dunaj, ko je to mesto bila že trdnjava libe-niso ničesa hoteli slišati o češkem državnem pravu in ralizma, ali razmere so se precej premenile. Na Dunaji levičarji so pa pred petindvajsetimi leti vzlic svojim cen- dobiva prevaga element, ki liberalizmu ni posebno pri- tralističnim nazorom privolili v dualizem. i jazen in zatorej bi se nam ne zdelo čudno, če bi libe Več toček je, v katerih si Mladočehi in levičarji ralci občutili potrebo, prenesti težišče vse svoje politike jako lahko podajo roke. To niso le gospodarska temveč . na Češko- Plener je naglašal, da bi zastopniki češke kra tudi velika politična vprašanja. Oboji so za direktne v6- "ijevine odločevali na Dunaji, da se napravi doma Po- litve v kmetskih občinah za državni in deželni zbor, pa sprava mej obema narodnostima. Imel je tudi prav. tudi glede na razširjanje volilne pravice se precej vjemajo. sebno če bi se sprava raztegnila na Moravsko in Slezijo, Mladočehi baje v kratkem v državnem zboru predlagajo^ bi te severne dežele odločevale avstrijsko politiko. Če bi da se vpelje v Avstriji občna volilna pravica. Tenciu ta politika bila liberalna, bi tudi nemški liberalci lahko i »ti • II •t # t li f t t" li k I«! t t. r j: r \ f' 1 t k D t f i » f I t i t t i 1 f 9 » 1 I I * f 4 v; t -4 • 4 • 1 91 nekoliko večje pravice dovolili češki kraljevini. Čehi bi Da se mi Slovenci večine iz nemških liberalcev in pa tudi morda adi nekoliko odstopili od svojega držav- Mladočehov ne moremo veseliti, nega prava, ko bi videli, da vpliv zastopnikov s Češkega ni treba. tega nam še omenjati odločuje na Dunaji. Zanje bi Dunaj dobil vse drugo da bi vsekako morali Mi pa vendar ne spadamo mej tiste, ki trdijo. mi ednost, nego jo pa ima sedaj. Mi vemo sicer, da češko-nemška delati taki večini opozicijo. Počakati bode, kako bodo kazale razmere. Kaj boHe nam spr ne bode pripravljena nova večina dovoliti v narodnem oziru. Če tako hitro dovršena. Stoletno nasprotje ne da se kar na nam ne bode sovražna, jo tudi lahko podpirajo naši za- jedenkrat poravnati. Tudi dunajske punktacije niso prava stopniki od slučaja do slučaja, ako bode morda naše pod podlaga za tako spravo teh punktacijah je več zdra por potrebovala, to tem ložje, ker zveza s konservativci vega jedra, nego se navadno hoče priznati in bi bilo celo nam tudi ni ugodno za Čehe, ako se izvedo tudi za Moravsko zijo, ali vsled agitacij je narod češki zgubil tako Šle- svoje donašala Bog ve kacega sadu in so tudi včasih v važnih zadevah nas pustili na cedilu Odločno bi mi mor varjati ko t kdo zahteval da se Slo zaupanje da misliti moremo, da bi se na njih pod- venci z Mladočehi o ničem pogajati ne smemo, ker so lagi nadaljevala sprava. Mladočehi že zaradi tega ne morejo liberalci. Še člani nemškega centra, ki so gotovo dobri katoliki, so se večkrat pogajali z nemško svobodomiselno, priznati teh punktacij, ker so staročeško delo. Poiskati bi se morala druga podlaga, in pri dobri volji od obeh da celo s socijalnodemokratsko stranko. Brez kompro- stranij bi se tudi našla. Vsaj tudi dunajske punktacije misov ne gre, samo z načelno politiko se ne pride daleč. ne imele take osode, da jim grof Taaffe sam že v Vedno jahanje načel je odločno obsodil celo konservativni začetku ni vsadil smrtnega kalu. Ozirajoč se na javno „Vaterland" na Dunaji. Politika se mora ravnati po az mnenje naj bi bil povabil k dotičnim poganjanjem tudi merah in tudi naši državni poslanci bodo umno pošto-Mhdočehe. Res bi bila poganjanja malo težje se vršila, pali, če se bodo tako ravnali, kajti drugače je težko kaj delo bi bilo imelo nekoliko trdno podlago, ker bi bile doseči. Seveda pri tem pravih smotrov slovenske politike zanje vse večje stranke na Češkem. Sedaj seveda ni več na vladi ne smejo pustiti iz oči. da edi pot spr temveč se morajo Mla dočehi in Nemci sami poprej pogoditi glede na spravo Takemu delu. kakor sploh zvezi Mladočehov in nemških liberalcev se pa Vprašanje je prikazuje sedaj neka druga če sta ti dve stranski še vedno Politični pregled. Državni zbor je rešil budget in se sedaj še posvetuje poklicani obeh nai in opravičeni sklepati t o liaančnem zakonu. Zboroval bode še do danes tedna Drud govoriti v imenu teden reši baje zakon proti ponarejanju živil in pa zakon o odnostij na Češkem. Proti nemškim liberalcem vrejenji stavbenega obrta. močno rujejo nemški nacijonalci, Mladočehom pa preti gibanje Staročehov in pa tako imenovane kmetske stranke. Kako hudo je gibanje proti Mladočehom, nam je najboljši dokaz to, da se je mladočeškemu vodstvu v Pragi Mladočehi in narodno vprašanje Kakor je dr. Kučera v nedeljo na shodu volilcev se izrazil, je že mej Mladočehi več mož, ki niso več za češijo državno pravo, temveč za preustrojo Avstrije po narodnostih. Ti možje se popolnoma vjemajo z našim slovenskim programom, težimo po zjedi- zdelo potrebno obrniti se do somišljenikov po vsej deželi, njeni Sloveniji. Želimo, da bi se tako mišljenje vedno bolj da nabirajo denar za strankine namene. Ker se sedaj ne sirilo mej češkimi zastopniki. Potem bi lahko slovenski za- ve, če imajo Mladočehi in pa nemški liberalci še vedno večino prebivalstva na Češkem na svoji strani, zato pa tudi ne morejo začeti kacih pogajanj o spravi mej obema narodnostima in pa o skupnem delovanji, ker njih sklepi s'opniki vedno sodelovali z Mladočehi. Mladočehi in levičarji. Poslednje dni so se na Dunaji vršili neki dogovori mej levičarji in Mladočehi. Govori se, da se je pokazalo, da je nasprotje mej Mladočehi in levi- bi imeli jednak uspeh kakor dunajske punktacije ako čarji vedno manjše. Tudi se kaže, da se naposled še spo kacih bodočih volitvah te dve stranki pridete por pri ženi iali pa vsaj znatno oslablj volilne 8 boja % Predno morejo torej storiti kak daljši korak, morajo v se na Češkem vršiti kake volitve, bodisi deželno- ali pa državnozborske. Ce izpadejo ugodno za Mladočehe in razumijo o razdelitvi okrajev po narodnostih. Danes ali jutri ima Plener v državnem zboru zopet govor, v katerem bode ponujal spravo Mladočehom. Mladočeški shod je bil v nedeljo v Brnu. Govorila sta dr. Gregr in dr. Masaryk. Prvi je obžaloval, da se pod krinko vere hoče zasejati razpor mej češki narod. Nadeja se pa, da dotična prizadevanja ne bodo imela vspeha, ker je zlasti nemške liberalce, potem je pa pričakovati, da bodo dalje ßizja duhovščina verna svojemu narodu. Potem je govoril o predli nit, katero so začeli v državnem zboru, pripravljali češkem državnem pravu in naglašal, da se morajo vsi Cehi pot spravi v deželi. kakor tudi skupnemu delovanju v zbrati okrog mladoČeškega prapora. ako hočejo kedaj doseči državnem zboru. Do novih volitev torej na kako večino, v kateri obnovljenje tega prava. Masaryk se je pa bolj peČal z morav- skimi zadevami. Da v tej- deželi v se vedno vladuje nemštvo. bili levičarji in Mladočehi, niti misliti ni, temu so največ kriva ponemčena mesta. Težišče vse češke po-najbrž tudi sploh na kako večino ne. Stvari se bodo ^^^^^^ ^^^ Moravskem in v Šleziji. Ko Čehi dobe večino v tako še nekaj časa dalje vlekle. Za najnujnejše stvari bode vlada že dobila večino, od slučaja do slučaja, najvažnejša politična in gospodarska vprašanaja pa še počakajo rešitve. moravskem deželnem zboru, pa se bodo njih razmere močno izboljšale. Kako malo je vlada prijazna Čehom, to kaže njeno postopanje na Moravskem in v Šleziji. Češkonemška sprava je imela to napako, da se je razprostirala na češko. Ce se res misli na kako spravo. naj se raztesrne na vse dežele J 95 ft Češke krone. Temu pametnemu govoru so vsi navzoči živahno pritrjevali. Amerika Kaiulani otokov prognana kralj Havajskih Tirolska razstava. biva sedaj v Novem Jorku, izdala je posebno adresa Italijani se ne udeleže razstave na amerikanski narod, v katerej, zanašajoča v Inomostu. Zastopan bode torej le nemški del dežele. Še celo ljubnost in svobodomiselnost tega naroda se na pravico italijanski oddelek deželnega kulturnega sveta in pa zbornica v Roveredu se te razstave ne udeležita. pravi da ji trgovska oropajo njenega malega kraljestva in isto ne priklopijo ne dinjenim državam _ « Zjedinjenje obeh hrvatskih opozicij se je te dni kajti Ta kralj apel ni ostal brez posledic predsednik Zjedinjih držav, Cleveland je že določena proslavljalo z banketom. Govorniki so pri tem banketu posebno Posvetovanja glede spojitve Havajskih otokov z Zjedinjenimi proslavljali vladifeo Strossmayerja in pa Antona Starčeviča. Spominjali so se tudi nas Slovencev. Brzojavno so pozdravili slovenski oddelek Hohenwartovega kluba, samostojni hrvatski državami odložil na negotov čas in pa mladočeški klub. Mi želimo, da bi sloga ne ostala V besedah, temveč se kazala tudi v dejanji. Ministerska kriza se baje bliža na Ogerskem. Obrtnija. svoj o cerkveno politiko je vlada tako daleč zagazila, da jej že skoro ne kaže druzega, kakor odstopiti. V komitatskih vpravah so se pa našle tudi take nerednosti. da nikakor niso v čast Ogerski. Upogibanje lesa. Izdelovanje hišne oprave iz upognjenega lesa je v teku zadnjih let čudovito napredovalo. Posebno je fabri- Italija. Italijanski kralj in kraljica praznujeta letos kacija stolov, in drugih sedal danes tako razvita da svojo srebrno poroko. Tem povodom vršile se slavnosti po Italiji. Govori se, da kralja in kraljico tem po- letom bodo velike človek komaj sledi napredkom, ki se pojavljajo leto za vodom obišče v Rimu tudi nemški cesar. Upogibanje lesa spada med najbolj interesantne Nemčija dnevnem redu je še vedno nova vo- jaška predloga, o kateri se posvetuje posebna vojaška komisij Državi povsod kancelar Cap in cesar sam trudita se mnogo in iznajdbe na polji lesne industrije in zato veseli pozdravljamo zanimivo knjigo o tej tehniki, ki je ravnokar izšla 3. dokaj pomnoženeni natisu (Exner & Lauboeck, v da bi pridobila večino za vojaško predlo semu naporu se pa danes v se ne more o se namreč govoriti. N pala ali prodrla in tudi zbornico. Volitv k v se ne ve, b Vkljub vspehu to nobenem vojaška predlo v se ni gotovo, kedaj pride pred Biegen des Holzes. Wien, Verlag von B. F. Voigt. Cena marke). Knjigi še vidi, da sta jo pisala moža, ki nista samo v teoriji doma, temveč tudi poznata praktično delo Delo je za nas posebno Srbija. bili so v kup so končane. V nekaterih v vseh njegovih kotih in v onih oddelkih zanimivo < ' ki govore o pohištvu Pred lile V se epričakov edi, vender so se pa v vsem volitve o^n^i čitatelja gradita pisatelja tol iz upognenega lesa mirno Izid znan. Liberalci olitev natančno še ni Naslanjaje se na svetovnoznano tovarno bratov Thonetov so SI kakori ralno katero večih nima so mi nego sicer priborili večino, toda ne take, ft Mesta volila so primeroma bolj libe- 0 kmetske občine. Pri vsej svoji neznatni večini, priborili liberalci, pa še o prihodnjem postopanji ki so prvi začeli izdelovati pohištvo iz upognenih delov kažeta, kako nastane slonilo. 1 obroč potrebne stroj nöge itd., opisujeta za • « v A« z lepimi slikami ojih poslancev niso prepričani, tako, da liberalna vlada posamične procese. Imenovana tvrdka; Thbnetova je v tem 3 glavne tovarne ima na z nobenim ponosom gledati na završene volitve in se izdelovanji prva na svetu tudi nima vzroka veseliti prihodnjega zasedanja skupšči Rusija in Nemčija. — Obravnave glede nemško-ruskih trgovinskih pogodb vrše se prav pridno. Načrt" pogodbe bode se nemškemu državnemu zboru že po Veliki noči predložil in se bo vkljub nasprotstvu poljedelcev brez dvoma tudi vspr.ejel. ^v žita. Svoj Moravskem blizu Valaškega Mezeriča. SMkj je 7 fabrik v tiru katerim pomaga 20 manjših delar Vseh delavcev Rusija d Vlada nakupila je za 800.000 rublj je nad 6000 in parnih mašin 20. Vsak dan izvrše tovarne 3500 stolov. Odkar je Thonet začel v veliki % mei-i uporabljati svojo iznajdbo, to je bd leta 1856, iz- se razdeli med ljudstvo po onih kraj je pomankanje. delal je v svojih tovarnah 17,799.416 kosov hišne oprave Bolgarija. Poroka princa Ferdinanda bode menda niej temi 1 4,584.487 stolov. aprila meseca. Mestni zastop sofijski je dovolil v slav- nostne namene povodom kneževega ženitovanja lOO.OOO fran- Ruska vlada v nekem svojem glasilu- svari Bolgare Ravno tako zanimiv je oni oddelek knjige, v kateri 9 kov. se opisuje poraba upognenega lesa v lesni industriji pred premembo ustave in priporoča meščanom iii ..;duhovščiiii, ^^^^ S'®^? pohištvo. Tak les se rabi osobito da po vzgledu metropolita Klemena skuša ovirati; da se ne P^^ gi*ajenji ladij, pri kolarjih in pri sodarjih. Za ladije odpravijo stoletja obstoječe svete tradicije bolgarskega naroda "upogibajo ogromne kose lesa * za kolesa delajo'š poseb- in se ne zataji pravoslavna vera bolgarska. - Ta protest je ninii mašinami obroč (platišče) iz jednega sainega ruska vlada poslala drugim velevlastim v posebni okrožnici. — Bolgarski eksarh Jožef v nekem telegramu do bolgarske vlade obžaluje korake, katere je storil metropolit Klemen, ga je pripravljen primerno kaznovati, vendar pa prosi vlado, da ga izpusti in zopet namesti. 1 sodarje pa ^ « zakrivljene kolikor treba. m, • P • stroji obode za škatlje, palice za dežnike in solnčnike ali pa rezonančna dna za muzikalično so bili okviri za gosli, citre itdl »1 • • Do sedaj v • ( •v e iz veliko delov; že protishodi, v mnogih krajih so Anglija. — Proti homeruli se zmirom strastneje agituje. vsaj 24 deščic je bilo treba skupaj zlimati, da je nastalo primerno dno. Thonet pa zakrivi rezonančno dno iz jed-. nega samega lesa. Na tak način izdelano muzikalno orodje ima posebno lep in jak glas. V večih krajih so se vršili pa napovedani. Kot govorniki proti homeruli oglašeni so naj- — Dne 10. t. m. imela bi biti vplivnejši protiliberalni možje. — v spodnji zbornici priti na vrsto razprava o drugem branji homerule. Gotove zapreke so pa nanesle, da se bode napo-minana razprava vršila še-le po Veliki noči. To je glavjia vsebina omenjene knjige, ki zopet do kazuje 5 da je avstrijska lesna industrija med prvimi na 96 svetu in da se ni treba bati nikake konkurence. najlažje tudi seme spravimo v pravo globočino. Šipek, v tej tehniki so vzgled vsem drugim državam. upogibanji lesa je naša monarhija merodajna in napredki ribez in kosmato grozdiče sadi se 3 m globoko. Hruške, kutne in jabelka posade naj se 7 cm, češnje, breskve, češplje in marelice pa vsaj 10 cm globoko. Te vrste potrebujejo za kaljenje mnogo vlažnosti in morajo priti torej bolj globoko v zemljo. p I Obrtnijske raznoterosti Vodne ure je na prvi pogled nekaj nima ne zobatih koles ne utežij adaega in Čudnega. V sedanjem Najbolj se priporoča sejanje v vrste. To se vrši ko imamo po mestih vodovode, pa take ure niso ne- z roko in sejalnico. Poslednji način sejanja je le za velike mogoče. Kakor poročajo listi, je nemški mehanik izumil uro, drevesnice. Tisti ljudje, ki na ta način sejejo, znajo vsa Času katero goni hišni vodovod. Mala turbina je vdej v vodo ta dela že. da vodno cev urejena tako da se zmiraj jednako vrti je treba tukaj podučevati. Pri nas na pritisk velik ali majhen, je vode eliko ali malo. Te ure ni treba nikdar naviti, gre pa tudi zelo pravilno Krožniki z nagnenim dnom. Iz krožnikov je težko Slovenskem pač tudi ne bode takih drevesnic, kjer bi sejali s stroji. Za nas je sejanje z roko. Na gredah ali njivi se narede brazde, primerne glpbočine, in se vanje posneti zadnje ostanke juhe in drugih jedi, ker jim je dno poseje seme ter se potem zasujejo. Take brazde se lahko vodoravna. Sedaj izdelujejo krožnike z nagnenim dnom, ki so zelo pripravni, ker jih ni treba dvigati, ako jih hočemo -po-polnoma sprazniti z žlico. Smodke s cukrenim ustnikom. Peter Bungard v Kolinu izdeluje cukrene ustnike za smodke. Med kajenjem se cuker topi ter jako prijetno vpliva na kadilca, ker izzivlja narede počez ali pa podolgem. Sejanje v vrste ima to prednost, da se taka drevesnica lahko obdeluje. Ta način sejanja je precej nagel in je torej tudi za večje drevesnice. Sejati se ne sme ne pregosto ne preredko. Pregoste rastlinice ne vspevajo, ker rastlinice s svojimi koreninicami dokaj slin in obvaruje usta. da Okus je baje tudi prijeten (?). f > ne postanejo preveč suha. druga drugi jemljo hrano. Ce se pa preredko seje, se pa zemlja prehitro posuši. Ker se pa ne ve, koliko semena bode izkalilo, koliko ga pobero še miši in tiči, se navadne '1 Kmetijstvo. seje gosteje, nego je ravno potrebno. če je bilo seme Črtice za sadjarje. Pomnožitev dreves • ^ VIL vrši setev navadno pregosta, za to jo pa moramo zrediti. Ob vlažnem vremenu ali pa po močnem polivanju pa porujemo toliko rastlinic, kolikor jih je .preveč. Ko bi to delo se naravno m umetno. Naravno pomnoževanje je s semenom, umetno se pa vrši na razne načine. Sem spadajo pomnoženje z živicami vejnimi zaitiči, koreninskimi zatiči, očesnimi zatiči, z za-grebanjem in grobanjem. naravnem pomoževanji s semenom smo že neko se pa koreninice preveč poškodujejo. Izruvž^ihi rastlinic, če so sicer dobre, pa ne meči proč,-temveč,:v.presadi r jih lepo v-vrste v-druge ^gredice. . za tretjino poreži glavne korenine, da Pri presajanji? jim bodo potem ^dobile,,bolje stranske koreninice. 9 Povedali smo že poprej, da je treba drevesnico okopa- liko govorili ko smo razpravljali o drevesnici sploh Potrebno se pa nam vendar zdi, da o tem še käj več spregovorimo. To pomnoženje se navadno rabi m ' » F to i' I 1 da dobimo divjake za cepljenje Ko hoteli ha ta način dobiti nove vrste, morali I i zbirati seme (peške ali kb- • * v ščice) le najboljših vrst. Pa še v tem slučaji se ne smemo čuditi, če bode izraslo drevesce slabše, kajti narava se pridno pleti in to še jedenkrat priporočamo, vanjem, s pokrivanjena s slamnatim gnojem, listjem ail mahom se zemlja varuje, da se ne razsuši ali pa razpoka. Preganjati je pa posebno., treba škodljive žuželke in tiče. Pred poslednjimi setev najbolje obvaruješ, ako jo pokriješ s trnjem, ali drugim vejevjem, dokler seme ne izkali. 4 P rada povrača k prvotni divjosti Samo z umetnim i vanjem se to da nekoliko preprečiti ' • ir .t n« 0 Seme posaditi Je najbolje takoj, ko je sadje dozo k relo. Pri poznih rastlinah pa to ni mogoče, temveč mo^ ' raino seme spraviti do pomladi. Kako se spravi seme, o tem smo že nekoliko govorili. Sicer rastlinice tudi uspe vajo. iS Rastline, ki poganjajo rade le srednje korenine, kot orehi in hruške, j'e najbolje, če se, ko so dobro izrasle » • iz tal, . presade in se jim za .tretjino prikrajša glavna korenina. Le tako dosežemo, da bodo poganjale tudi stranske, korenine. .. i f ». * t f v .i • f t « " > « ■« •, »• 1 'Hi I .T 4 Kmetijske raznoterosti. I v \ če seme posejemo tudi v pozni jeseni v zemljo, re- ^ cimo v novembru. Nekateri sadjarji to celo priporočajo. Jedina nadloga je. pri tem, da miši, rade seme pobero. Seme vseje se naj torej nabolje v zgodnji pomladi, proti jugu. Piča naj se po zimi kokošim daje le gorka, po-Seje se na več načinov. Nekateri sejejo kar z roko in sku- sebno prva zjutraj. Od žita je za kokoši najboljši pšenica in ajda, potem še le ječmen, oves in. koruza. Menjanje piče tudi Kako se pripomore, da kokoši neso po zimi ? Kdor hoče imeti mnogo ;jajec po zimi, naj ima piske od prvega valjenja pomladi. , čim starša je kokoš, tem manj nese. Bra-manske kokoši so v tem ozira, najboljše, ker še od narave rade zgodaj neso, posebno, če jih iinaš v hlevu, obrnjenem šajo pri tem seme jednakomerno posejati in je potem zagrebejo v zemljo, ko se seme začne kaliti., Tako obdelovanje je naglo, ali se mnogo semena poškoduje. v • vlaž Za manjše drevesnice je najbolje. če se narede pospesuje nesenje. jajec. t Barometerske ali vremenske cvetlice kažejo nost zraka. Pomoči se neklejen (nepoliman) papir v raztopljino kobaltovega klorida, kuhinjske soli' in nekaj arabske gumi. Ta luknje in se vanje devajo peške ali koščice. Na ta način papir ima jako rudečo barvo, ko se posuši, je pa moder r I 1 C tega papirja narede se kakeršae ( postavijo v kako posodo Ta papir cvetlice imajo bolj ali maDj rudečo barvo, čim. bolj ali manj J v M O stoletja so posebno Dobrov no s Sofijo. Dobrovniške, fro je zrak vlažen. Živo rudeča barva kaže dež, bledo rudeča jako vlaŽDO vreme, modro rudeča vlažno, sivkasto modra skoro suho, vijolčasta suho in modro popolnoma suho vreme. Podgane in miši preženeš, ako nekaj časa močiš laške ctrehe v vodi nasičeni s pepeliko, potem jih poprasiš, da. se popolnoma posuše. Tako pripravljeni orehi so za miši in pod- A gane jako hüd strup. Jedo jih pa z veliko požrešnostjo. in beneške robce, svilneno drugo italijansko blago blago baržun in \f I Poučni in zabavni del 1 f. I ^ v so vvažali v Sofijo, izvažali pa od tod največ kože, kožuhovino in volno. Dobrovniški ( strojarji so v Sofiji imeli svojo naselbino. Bilo jih je vedno kakih 100 in imeli so svojega katoliškega duhovnika, frančiškana; ki jim jo maševal. Koncem sedemnaj-stega stoletja je popolnoma izginila ta naselbina. novejšem času je pa Sofija vedno bolj propadala. Trgovina je dobila druga pota in vse živahno življenje v je ponehalo Balkanska mesta Sofija ali Sredec. » 4 « Mesto so pa zadele razne nesreče Leta 1816 je 4 ' - • \ velik požar uničil poslopje beglerbega, kateri urad se je je potem kmalu odpravil. Sedaj že ni več niti poslopja niti mošeje beglerbegove. Dvakrat je v prvi polovici krono Sofije prepirala bolgarska carja brata Sracimir iž ^ stoletja v Sofiji razsajala kuga in pobrala mnogo (Konec.) Pred koncem stare bolgarske godovine sta se za Vidina in Šisman iz Sofije. Naposled je zmagal poslednji ljudij Potres ali leta 1382. so mu mesto vzeli Turki Sprva mesto 1818. leta je podrl mnogo hiš in mošej. je pa kmalu zopet so _ 0 pod turško vlado cvetelo, le mestni zidovi so se podrli Prebivalstvo jo ostalo bolgarsko. Leta 1443 ki je bila še vedno bogato mesto s slovečimi razdejale čete ogerskega in poljskega kralja Vladislava III in je požgale. m » Odprl se je bil- tudi nov gorek vir, usahnil. Potres 1858. leta je podrl mnogo minaretov • v vojni 1829. leta so bili Rusi za nekaj časa poseli Sofijo. je napal mesto Alibey iz Trna in s svojimi tri dni ropal mesto. Sofijski Turki so ga naposled iz mesta in mu odvzeli ves plen. Vplenjene stvari ! 't ' Pod turško vlado je v Sofiji imel svoj sedež rumelijski bile isö tri dni razobešene v mestu, da je mogel vsakdo beglerbeg, generalni guverner vsega polotoka ižvzemši vzeti svoje. Za mesto ni nikdo več skrbel. Mestni tlak Bosno, Hercegovino in Moreo. Po velikostibil vedno slabši in po glavnih ulicah je bilo polno raščalo po lepoti pa ne več. Bilo je obši?nb m^stö z blata : 2 •f r- > I k •.. k i • t. * majhhimir hišicami, mnogimi vrti t • « goštevilnimi mošejami in minai-eti mno in nad sto manjših mošej Sedaj J " i i » J' •• _ J \ gibati t višjih petem •' Osnovali so svojo šolo so se začeli ^ kristjani nekoliko ki 0' je pa bila grška v razredih. Ko se je začela borba za samostojno J / že tri, pa od teh se rabi v prvotne nameni še samo bolgarsko cerkev M • se jedna » Banja-baši-džamisi" poleg toplic. Tudi še tudi Sofija odtrgala od grškega pod turško vlado bile so v Sofiji velike prodajalnice teh prodajalnic se vidijo še dandanes. - A ^ /l.l r \ I/, tv^. 16 stoletji patriarhata. Leta 1873. so začeli delati Turki železnico Sofijo s trakiško železnico. To delo se je i i ' ' • ^ . I r ' I ; ^ / ^ ^ pa ustalilo, kp so se začele vstaje na Balkanu in je bila Bolgarija še bogatejša dežela Turčija imela; polno druzega dela. Prišla je vstaja v Her kakor Bosna in Srbija in je tudi Sofija še cvetela To se pa da s tem pojasniti, ker je Bolgarija bila oddaljena od tedanjih bojišč. Ljudje so bili pobožni, gostoljubni in I ^ cegovini/in Bosni Balkanu 1 m Srbi in » v,' drugem se je razširila tudi po . • * t M * J* » ' * • 4 # orci so začeli vojno, naposled pa „ ... • - , . • svoje hrabre čete na Balkan, da osvobode imoviti in to tudi kristjanje. Nrodna noša je bila tedaj - narod, bolgarski. Po mnogih hudih bojih so Rusi naposled Sofiji sta bili dve popovski šoli, iž katerih že občna je prihajala večina bolgarskih svečenikov v i d« ^ i ^ f ' " v/a C i «t. ■s >. J.-» Balkan in v začetku 1878. leta so ruske, četo f -m *, prišle v Sofijo. Kmalu potem je bil konec bojev in Rusi Ko se je odpravila samostojna bolgarska cerkev je' naredili so Sofijo za glavno mesto Bolgarije in tako fiofijska škofija bila podrejena carigrajskemu patrijarhu. dali j)riložnost novemu razvoju. Mnogo je prestalo, mesto Po padu srbske države je metropolit Silvanij prinesel v pod turško vlado, Propalo je popolnoma, zato mu pa Sdijo truplo srbskega kralja Štefana Uroša II Truplo želimo počiva še sedaj v Sofiji in se jako časti. V 16. stoletji sta v Sofiji za kristjansko vero umrla dva rokodelcä, ki se i . • ^ ^ «edaj častita kot svetnika. Branila sta se vzprejeti inp- 4 A ' • • « . hamedanstvo in sta bila zaradi tega usmrtena. Prvi „novi sedaj lepo razcvete in se še dolgo od tod po vsej Bolgariji. \ 'i. •t f 1 C S ' ' y f fiveti Jurij* je bil zlatarski pomočnik iz Kratova v Ma ♦J i; • v J / • / . v I Poučni in zabavni drobiž i . • i i. 'i j t kedoniji drugi «Hundert Jahre Arbeit. Bericht über die allgemeine 1) sofijski Nikolaji pa epirski čevljar doma Landesaüssiellung in'Prag, 1891 zu Jubileumsfeier der Ge iz Janine. Življenje teh dveh svetnikov so obširno pöpi fiali tedanji bolgarski duhovniki Werbeausstellung des Jahres 1891» imenuje se literarno delo, je sedaj začelo pod protekfcoratom cesarja Franca Josipa L izhajati. To delo. je velike važnosti za zgodovino umetnosti in Od tega časa je kristijanski živelj vedno bolj pö- obrtnije v poslednjih sto letih na Češkem, Delo krasijo jako jemal v Sofiji in mesto je dobivalo vedno bolj turški obraz, lepe podobe. Izide v 15 snopičih po gld .r ' Bogato vseučilišče. Gikaškemu vseučilišču je nedavno nopravnost, ki se na Slovenskem še vedno ne spoštuje. Ko- znan bogatin Eekfeller podaril 5 milijonov frankov; a on je nečno govornik zagovarja južno železnico proti napadom Ges-že poprej bil temu zavodu podaril 13 milijonov frankov. Vsega mannovim, ces, da je ta železnica v dobrem stanu in tudi premoženja ima sedaj to vseučilišče 35 milijonov -frankov. Zveza proti jetiki. V Franciji se je osnovala zveza, katera ima namen mej narorlom razširjati poduk o jetiki, kaj prouzročuje to bolezen, in kako se jo je mogoče ogibati. Verešagin. Slavni ruski slikar Verešagin, ki je znan po svojih slikah o bojih pri Plevnj, je naslikah več slik izza bivanja Francozov v Moskvi 1812. leta. leto v Bruselj i in Antwerpenu njena uprava dobra. Govoril je še posl. Kaizl in vladni zastopnik Wit tek, ki je zavračal Gessmanna. V s ej i dne marci j a toži posl. Neuber, da je- Razstavi bode ta drugo v Belgiji. V BruseljII bode umetninska in industrijska, v Ant- razstava Obe mesti bodo obratni reglement za državne železnice okorno sestavljen, dokazuje to s fakti in nasvetuje resolucijo za premembo. Posl. grof Wurm brand se bavi z zgradbami železnic in pravi, da bi se v tem oziru moral napraviti nekaki zistem, po katerem bi država in dežele skupno gradile železnice. Predsednik drž. železnic Bilinski pravi, da večja decentralizacija železnic, werpenu pa pomorska in trgovska zvezali z električno železnico. V dvajsetih minutah bode vlak prešel 44 kilometrov dolgo daljavo mej temi mesti. Vmes na tej železnici ne bode nobene postaje. kot je sedaj so v proračun Tarifi so se morali zvišati zato, ker ustavljene razne nove investicije. Posl. dr. ni mogoča. Novice. ■ I »K» II Ste in w ender se je potezal za turiško železnico. Posl. Bi-ankini toži o zanikrnih železniških razmerah v Dalmaciji in zahteva, da se že skoro zgradi proga Knin-Novi. Posl. E ein er je za progo iz Celovca čez Ljubelj v Kranj in Loke v Divačo. Govorili so še posl. dr. Fand erli k , Baz-zanella, Oberndorfer, Popper in Eiegler. V seji dne marcija se glavni govornik proti C4- Državni zbor. odločno poteza za to, da prevzame država vse železnice. Go V p o s 1 a n s k b m vornik se čudi, da je posl. Klun zagovarjal južno železnico, o kateri je vendar znano, da nima vsega v najlepšem redu m adaljevala se je razprava o proračunu trgovinskega mi- še to, kar je, je t- . nisterstva. Trgovinski minister marki Bacquehem od zasluga vlade. Glavni govornik za se na dolgo bavi z železničnimi zadevami Posl. dr. Gessmann pn točki pošte in brzoj na razne interpelacije in želje po- zavrača posl Kluna. On je 2'lede ir< južne železnice navel sama slancev. Opustitev pobiranja dostavnine na deželi bi vlado oško- fakta, katere je izvedel od visokih Ijudij Govornik navede dva Glede poštnih uradnikov minister slučaja, ki kažeta, da obrat na južni železnici res ni tako iz- dovala za 800.000 gld pravi, da se je nekaj v njih zboljš stanj že zgodilo da vrsten in odločno zavrača posl. Kluna, ki je trdil, da je on- pa v prihodnje še več. Minister naznanja, da vlada hotel upravo južne železnice le sumničiti. V vsem je pa go-apraviti telefonsko zvezo mej Dalmacijo in Trstom verniku znano, zakaj se je Klun potegnil za južno železnico, se bode namerava ter mej Dunajem in Berolinoni. Glede jezikovne-ravnopravnosti vezejo ga namreč ž njo osobne razmere, z ozirom na katere pravi minister, da vlada isto po možnosti varuje. Posl dr. bi bil moral pa bolj reservirano govoriti. Posl, Klun stvarna Pattai je odločno za to, da bi se poštne hranilnice bavile s popravlja predgovornika in pravi, da se sramoval vzpreje- finančnimi operacijami kar bilo v korist ljudstvu Baukom mati informacije öd - takih Ijudij, kakor Gessmann. ' Ko je- ljudi odirajo, naj bi se konverzijski posli odvzeli Posl govoril še, poročevalec^ posl. • dr:^ R u s s iii' priporočal vladi že- je za zboljšanje stanja poštnim uradnikom, in za to, leznico iz Celovca čez Ljubelj v Kranj, se je na to obravnavana R o s e 1 da se telegraflstinjam da penzija. Posl. P poštnih znamk. Govorili so še posl. Riegl R u s s je za prenaredbo . proračunska, točka vzprejela in pričela razprava o proračunu poljedelskega, ministerstva. Posl. Posch očita poljedelskemu K dr in Morsey, na kar se razpravljane proračunske točke nainisterstvu, da deluje kar naravnost zoper kmetske interese. Pričela se je na to razprava o državnih želez- Posl. C i an i toži o nasledkih vinske klavzule, ki so zadeli vsprejmo nicah in o železniških zgradbah sploh vladi. Po dr. R očita gradnike po južnem Tirolskem. Posl. Teki y meni da premalo skrbi za zgrajenje novih in za pod poljedelskega ministerstv \ da treba ni, ker kmetijske zadeve še obstalih železnic. Avstrij morala na leto zgraditi vsaj r spadajo pred .deželne zbore kilometrov novih prog. Govorili so še posl. S t.ö h. 500 Morsey in Kaft V seji d 10. m 0 nadaljevala se je debata o v skoro enakem smislu J m • • poljedelskega ministerstva. PbsT. dr. Kokoschineng !da;se premalo briga za vinorejo. Posl. Kal'ten- dalj Dr. Keil in dr h se debata o železnicah na- očita priporočata vladi zgradbo egger toži o propadanji kmetiških posestev. Glede nediplomi turiške železnice I tako zamogel' vinski minister bi vezala Trst s sredino Evrope, kajti ranih, živinozdravnikov, to je praktičnih živinozdravnikov Trst konkurirati s ernimi lukami Trgo koršni so po navadi kovači Bacquehem od raznim govor ne preganj ker so res zdravlj ka ladi priporoča, ,da teb ija in je ž ozirom na nikom in našteva železnice, za katere se,vlada trudi, da bi veliko oddaljenost' diplomiranih živinozdravnikov njihova pomoč njih zgraditev konečno obistinila. Mej drugimi zgradili se bosta tudi potrebna. Govornik svojo trditev utemelji s posebnim prav najprv železnica skozi Ziljsko dolino na Koroškem in ona zanimivim slučajem. Posl. dr. D v or a k toži da mej tem kO' Rouki-Červinjan na Goriškem. Tudi'podpira vlada deželni odbor se zbornica po nepotrebnem prička o političnih stvareh pro štajarski Spodnji pri nameravani zgradbi ^ ž-^leznice iz Wolfsberga v pada kmetijstvo, ker ni časa, da bi se v blagostanje tega sto Dravberg in iz Velenja in Braslovč do kamniške Govornik kaže na slabe posledice tr^ kalne železnice. Konečno minister pravi, da so dr ' . t:- • organi rili potrebni koraki, vinskih pogodb, ki se bode za poljedelce še zelo shujšale vsled preteklo leto mej drugimi delali tudi pifačrte, za žel^^^ rusko-nemških trgovinskih pogodb, ki se imajo v kratkem skle Celovca čez Ljubelj v Kranj, iz Loke v Divačo, iz Spleta v niti Konečno govornik prav toplo želi in iz Postoj v Gorico. Posl. dr. Gessm napada da bi nepotrebni prepiri glede jezikovne ravnopravnosti prejenjali in se dalo vsa- južno železnico, češ, da je slabo delana slabo krbovana, da kemu narodu svoje ter da bi se pričela že enkrat resna posve- sekvestrirati in da so tarifi na nji ne- tovanja v rešitev poginjajočega poljedelstva bi jo morala država znosni. Govorila sta še posl. Svoboda in Riht vladi zgradbo železnice iz Celovca Posl Kf esp ek Posl dokazuje, da je kmet veliko preobložen z davki. Govorili so KI priporoča Ljubelj še posl. Dot Eolsberg, Peschk Helcelet m v Kranj in iz Loke skozi Poljansko dolino preko Id v Di Garnb aft vačo. Govornik priporoča železničnim upravam jezikovno rav- so vsi vladi priporočali, da naj bolj skrbi za kmeta. Posl. dr. Pattai govori v smislu posl Kalteneggerja, . 't I - J ■ r ► I«. 1 i I ^ rr r r I I ■ ■ II I r • I in je odločno za to, da se nediplomiraoi praktični živinozdi Novi denarni zavodi. V Tolminu osnovala se niki ne preganjajo. Posl. grof K ]e za pomiloščenje ljudska posojilnica, ki ima že 10.000 glavnice, v Cerknem rudarjev, ki so provzročili nesrečo v pribramskem ruioiku. osnovala se je hranilnica in posojilnica, v Kobaridu se pa Posl. dr Laginja govori o kmetskih razmerah isterskih. snuje občinska posojilnica. Novim zavodom želimo najlepšega Olede zboljšanja gozdov priporoča govornik vladi, da se naj vspeha! mesto komi zorni ki. za pogozdo\ Krasa nastavijo gozdni nad rn.- 1 bi manj veljali in več koristili Dalj Iz državnega zbora. Poslanska zborica vzprejela o jezikovni nejednakopravnosti govornik toži je minolo sredo trgovinsko pogodbo s Srbijo, trgovinsko in vlada v Istri tudi v kme tijskih zadevah. Poto kega jezika, na deželni lijanski vsled česar veČina prebivalstva nima nobene koristi od plovstveno pogodbo s Korejo, pogodbo glede varstva znamk z Rumunijo in premembo trgovinske pogodbe s Svedijo in Norve-ki šoli poučuje se samo ita- gijo. V večerni seji pričela je razpravo o zakonu proti pona- uČitelj za kmetijstvo ni zmožen slo- tega oda. Govornik zahteva od vlade, da vsaj pri narodno rejanju živil gospodarskih zadevah spoštuje jezikovno ravnopravnost dr. F e ri a n Č i č in tov v • nega postopanja c. kr. okr. glavarja ki je županstvu v Kotmarivesi na Koroškem zapovedal mora ta z okr. glavarstvom nemški dopisovati. Posl. interpelujejo vlado zaradi oblast- Mac-Nevina v Celovcu, da Za okrajno sodišče v Cerknici, se ima usta- noviti, kupil je erar hišo g. Jož. Milavca za kupno ceno 20.000 gid Novo šolsko poslopje gradilo se bode v Kočevji. za i v - .'V v Presvetli cesar ki se je zadoji čas mudil v Terri-tetu v Švici na obisku presvitle cesarice, povrnil se je zopet Dela prevzel je stavbinski mojster ljubljanski g. V. Treo 49.588 gld. 96 kr. Železnica Tržič-Červinjan na Goriškem, ki se bode pričela v kratkem graditi, dolga bode 16^2 kilom. in so stroški za zgradbo proračunjeni na 1,656.000 gld. Razstave v Cikagi vdeleži se 640 avstrijskih na Dunaj. Cesarica odpotovala je včeraj iz Territeta preko Oenove na otok Krf. tvrdk. Najbolje bota zastopana na razstavi mesto Dunaj in Kranjske vdeleži se razstave samo čebelar Osobne vesti. Na graškem vseučili bil t. m dne dežela Češka, gosp. Mih. Ambrožič iz Mojstrane. promoviran doktorjem prava g. Rupert Bežek, c. notar v žužemperku Gosp dr Ant darij v deželni bolnici v Ljublj zdravnik v Ribnici. — Šifrer doslej sekun-naselil se je kot praktični Trgovinski minister je potrdil izvolitev g. Iv. Perdana predsednikom in g. Ant. Kleina podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice v Ljublj apost. protonotarij kanom v Mariboru da se želi beli peči na Gorenjskem pisalo zadnjo dni spojiti s koroško ki in da se je posebna spojitev pri da se v C g Fran Košar mi. — Kanonik in imenovan stolnim de- prezentovan č. v Škofji Loki. Za župnijo Ježico pri Ljublj je prošnja izročila koroškim poslancem, ki naj bi vladi priporočali. Občinski zastop belopeški sedaj izjavlj ni nobene take prošnje izročil, in mu tudi ni znano, da bilo od strani prebivalcev belopeške občine kaj ednacega zgodilo. Obesil se je minolo nedeljo dopoludne v svojem stanovanji v Florijanskih ulicah v Ljubljani vpokojeni 661etni Simon Zupan, katehet pri čč šulinkah železniški sprevodnik Anton Zore. Nesrečnežu se je najbrže zmedlo. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O seji c. kr. Nesreča. V Dobovci v Radeškem okraju je 1 po- mestnega šolskega sveta ljubljanskega z dne 18. februvarija sekavanji staro drevo tako močno oplazilo 68letnega posestnika letos smo prejeli nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o Martina Smodiča, da se je ta brez zavesti zgrudil na tla in Pošlih kurencijah od zadnje seje sem in povedal, kako so bile kmalu potem umrl. rešene. Potem je prišlo na vrsto več prošenj za oproščenje od plačevanja ukovine in za iupust iz vsakdanje šole. Neka prošnja pod radoljniškim Mrtvec, o katerem smo poročali, da so go dobili slapom za dovolitev novčne podpore pojdi s priporočilom na občinski Češnjice nad Skofjo Loko. pri Bledu, je neki Šimen Kejžar iz Mož star Čez 70 let šel je po svet. Podrobne učne črteže, katere so predložila vodstva mestnih opravkih z Javornika v Grabše pri Gorjah a se mej potoma dekliških ljudskih šol na mestnega šolskega sveta poziv glede ponesrečil. — Požar uničil je minolo nedeljo v Malem Ubeljskem jednotne uredbe pouka v ženskih ročnih delih, je najprej izročiti kompetentni strokovni učiteljici, da jih oceni, potem pa jih predložiti posebnemu v ta namen sestavljenemu odseku, ki jih presodi in o njih stavi svoje nasvete. Poročilo c. kr. okraj- o nadzoro- V postojinskem okraju trem gospodarjem vsa poslopja, pole g nega šolskega nadzornika, prof. Frana Levca vanji gospodinjske šole pri nunah se je vzelo na znanje. tega pa še četrtemu gospodarju hlev natlačen s senom. Škode 4000 gld. Velik požar. Minolo soboto popoludne nastal je v je okrog Prošnjo za dovolitev novčne podpore in pa prošnjo za podaljšanje dopusta povodom bolezni podeljenega je predložiti z do- prestopa tičaimi nasveti deželnemu šolskemu svetu Glede učencev in učenk z jedne šole na drugo med šolskim letom se je ustanovičilo posebno določilo, katero bodi v prihodnje pravec vodstvom vseh javnih ljudskih šol ljubljanskih. — Gallusova dela hoče izdajati na svitlo naučno St. Rupertu v Savinjski dolini na Spod. Stajarskem velik požar, ki je upepelil 44 poslopij. Na pogorišče prišlo je več gasilnih društev, ki so gasila z 12 brizgalnicami. Ljudij ni noben ostal v ognji, pač pa se jih je več močno opeklo. Skoda, ki zadene 14 posestnikov, ceni se na 30.000 gld. St. 4883. f / ministerstvo. - Prireditev g. Mantuani-ju. — Srebernjaki gradiva izročila se je našemu rojaku po 2 gld in petice ostanejo v prometu samo še do k m po 25 kr t. 1. C. kr Podpisani magistrat naznaja 7 da je kužna blagajnii zamenja Od dne in uradi pa jih bodo vzprejemali pri plačilih in v se do 31 julij t. I a 1 lajati jih ne smejo veČ. bolezen na gobci in parkljih v mestnem okrožji popolnoma ponehala, in da so se zaradi te bolezni vpeljane veterinarno-policijske odredbe razvelja- gusta pa države sploh ne veže več dolžnost vile z današnjim dnevom. vzprejemati ta denar — Z zgradbo bolnice v Novem mestu pričnejo usmiljeni bratje še to pomlad. Vlagistrat deželnega stolnega mesta (23 Ljubljane 1 dne marca 1893. too Pod jako ugodnimi pogoji se iz proste volje proda ali v najem oddä na novo popravljen, močno zidan, v dve nadstropji, — ob reki Lahinji na Krivoglavcih pri Metliki. Malin ima štiri tečaje in stope; zraven je tudi nekaj zemljišča. Natančneje se zve pri lastniku (22 Ignaciju Premerju na Primosteku pri Metliki. Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej, pošlje krojačem nekolekovano. ne dajem popusta tudi nobena darila krojačem, kakor škodo naročnikov godi, tako metru nasprotnikom na imam zadne točne cene, vsak privatni naročnik dobro in ceno kupi. Zatega- moje uzorčne knjige zahtevajo. Svarim tudi zopetnim cenejšim pismom na- sprotnikov. Blago obleke. Paruvlen in Dosking za preč. duhovščino, predpisano blago . uradniške uniforme, veterance, ognegasce vadce, livreje, sukno za bllarde in mize, prevleka telo lüden tudi epremočljiv lovske sukne perilo potna ogrinala hoče Kdor toraj ( cene cunje, stori pošteno, trpežno, čisto sukno niso plačila za krojača uredne, kupiti Stikarofsky Brnu (Manšester avstrijski). Največa zaloga sukna v vrednosti V2 milijona vidi velikost zmožnost naše hiše vedano, da'je v moji roki največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občmstvo, komur je dana-priložnost mene v svojih velikanskih proda- jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela, prepriča v istinosti goraj navedenega. Pošlje Dopisuje poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in angleškim jeziku. je zdravje! Tajne bolezni 1 . v • • lisaji spuščaji, splošna utrujenost, slabost zginejo pri zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba po navodilu naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno 1 znam KO. 55 Office Sanitas", Paris 30 Faubourg Montmartre. (16 A ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni ! Tisuč ozdravljanj dokazujejo — Natančne poročila nosti. čudež ved-priloženo poštno znamko pošlje na: Office Sanitas"^ Paris , Faubourg Montmartre. S ^ i t • ^ » 0 Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kfieipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot da- (U 13) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V2 kile 25 kr. M i i izgotovljene v lekarni angelu varhu f a JBRADY-a y Kromerižn (Moravsko) i i i i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 18) > i i i Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. Schot« marK^^» dvojne steklenice 70 kr, ^x/t^ccux^- Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škof\\ Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. i I 4 Močnik; v Črnomlju: Blažek. » i i Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki