Ljubljana, petek, f. avgusta 1924
Poštnina pavšalirana.
cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din IX inozemstvo 30— w neobvezno
Oglasi po tarifil
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16,/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernova ul. št 54. Telef. št. 36.
Podružnici t
Maribor, Barvarska uL L Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 31. julija.
Ako bi ne bil eksperiment z državo, ragrešen z vlado separatistov, tako opasna igra z avtoriteto države, ki je bila ravno v krepkem porastu, bi ga morali prav za prav pozdravljati, ker je že sedaj videti ugodne posledice za pravilno razjasnitev položaja. Ze prvi dnevi nove vlade kažejo, da dela vlada ravno nasprotno od onega, kar so njene stranke prej zahtevale in napovedovale.
Najbolj bodo to občutili večni naivneži. ki vidijo v komunizmu spas delavstva in rešitev vseh socijalnih no-• zadovoljstev. Zatekli so se pod pla •'••'• najbolj reakcijonarne konstitucije na svetu, pod krivo palico konservativnih fajmcštrov in katoliških mamonistov. Zvezali so so z največjo kapitalistično organizacijo, ki zlorablja zadružne prihranke, v velikem štilu trguje z denarjem. z vinom, lesom in industrijskimi izdelki. Kdor je le malo poznal preteklost t>' gospode, ki je streljala na Zaloški cesti, je takoj izprevidel. kako neiskreno je to razmerje. Čim pride taka.družba s pomočjo začasnih zaveznikov na krmilo, obrne plašč in politika Zaloške ceste so vrača. Tz Reo-trrada prihaja vest, da nova vlada ni voljna poznati svojih dosedanjih zaveznikov in jim priznati zahvalo za dosedanjo pomoč. Cinično trde klerikalni krogi, da jim je prav milo. da so se komunistov rešili.
Dva meseca se je razlegalo kričanje n preganjanju klerikalcev, a kdor ie pogledal stvari na dno, je takoj videl, da je vse to laž. V Trbovljah niso bili preganjani klerikalci, temveč je bil organizirati za vraten morilski napad proti nacijonalistom. Kljub temu seveda so kričali o «prega-njanju». Ko je Slovenec-, odkrito hujskal zoper državi ter na poboj in pokolj. se ie poli-<-ii;i končno spomnila, da varuje ugled države in je parkrat zaplenila «Slo-vencaa. Zločinca pravilno označiti, ni preganjanje, čim pa so klerikalci zasedli ministrske stolčke, se je od njihove strani začelo preganjanje. Vemo, da ne zrastejo klerikalna drevesa do neba —- kdor bo vzdignil roko proti nam. bo moral nrav dobro premisliti, ■kaj dela in je lahko gotov, da bomo udarili danes ali jutri nazaj, da bo imc-l zadosti — toda značilno je. kako «pre-nranjane» ovčice naenkrat kažejo pravo lice.
Divji zakon, ki ga je sklenila Davi-doviceva skupina iz vladožcljnosti s ferleralisti. ne bo srečen zakon. Kajti že prva noč je pokazala, da zahteva ta klerikalna postarna vdova in plesniva srednjeveška državo-pravna bornira-nost. od Pavidovieevih demokratov zelo opasna poročna darila, da ne govorimo o apetitih. ki jih razvijajo v tej čudoviti č.etvcrki gsr. muslimani. Ko izgine šminka, naložena kot umetno razburjenje v skupni mržnji. bodo gospodje Davidovič in njegovi prijatelji videli, v kakšnem brlogu so se znašli, hropani bodo kaj kmalu in ko jih ne bodo več rabili, jih bodo odstranili.
Nacionalna opozicija so pripravlja na oster odpor, da požene nesrečno kombinacijo v neinožnost. Dočim večina fočasne vlade odklanja državno »■dinst.vo in zasmehuje narodno eclin-stvo, re ves svet, da je danes zavetišče teh dveh nerazdruženih načel v taboru naeijonalne opozicije. Ze špekulira sovražno inozemstvo na slabosti nove vlade in skuša izrabiti trenutek, da izvede vse ono. kar je prejšnja vlada v interesu narodne časti odklanjala. To velja za iztočna vprašanja, pa tudi za naše razmerje do Italije, zlasti za perečo razmejitev.
V notranjosti pa se v spričo zrahljane državne avtoritete pripravlja val nereda v celokupni administraciji, zvezan z gospodarskimi hijenami, ki pretc državi naprtiti novo draginisko povodenj. Kadar so vesele zagrebški in vojvodinski čiluti — in njihova radost nad Koroščevo vlado je nepopisna! — tedaj že vemo, da sf pripravljajo za naval na žepe našega ljudstva. Pomoč, ki so jo nudili s svojim strupenim časopisjem in razkrajajočim malkontentstvom Radiču in klerikalcem, hoče biti plačana. In kdo bo plačal? To bodo mase našega ljudstva brez razlike stanu.
Nezadovoljnost v Davidovičevem klubu
NAJODLIČNE.IŠI ČLANI KLUBA OBSOJAJO POPUŠČANJE RADIČU DAVIDOVIČ JIH TOLAŽI Z REKONSTRUKCIJO!
KOMUNISTI PRI DAVIDOVIČU. Beograd. 31. julija, r. Predstavniki ne-zavisne delavske stranke Jugoslavije so danes posetili ministrskega predsednika g. Ljubo Davidoviča. ter <p pri njem informirali o držanju vlade napram njihovi stranki.
POSVETOVANJA NEMCEV. Beograd, 31. julia. p. V nedeljo dne 3. avgusta se bo vršila v Zemunu se:a glavnega odbora nemške stranke. Na tej seji bo glavni odbor formuliral svoje zateve za podpiranje današnje vlade z ozirom na referat dr. Krnfta. ki je imel danes z nemškim poslaniškim klubom sejo.
OPOZICIJONALNI POSLANCI POZVANI V BEOGRAD.
„__________ Beograd, 31. julija, p. Danes je pred-
nie vlade napram Radiču. G. Davidovič .sodstvo radikalskega in samostojno - de-je prišel v klub. kjer .ie našel med svo- j mokratskega kluba brzojavno pozvalo jimi poslanci nadvse nervozno stanje, j vse poslance, da pridejo v Beograd naj-Med g. Davidovičem in poslanci je prišlo I kasneje do 5. avgusta. Ta dan se bodo
-...... vršile klubske seje, na kateri se bo razpravljalo o zaščiti nacionalnega bloka in skupnem nastopu opozicije v skupščini. Samostojni demokrati so imeli danes v svojem klubu konferenco s Svetozarjem Pribičevičem.
Beograd. 31. julija, p. Danes popoldne se je vršila v Davidovičevem klubu seja poslancev demokratske stranke, ki niso zadovoljni s postopanjem današnje vlade. Prisostvovali so seji kot izve vaš dopisnik, Timotijevič. Kumanudi, Rafajlovič, minister Pera Markovič. Agatonovič in drugi. Poslanci so se odkrito izjavili proti vladi, posebno glede popuščanja pred radičevci.
V klubu g. Davidoviča vlada slabo razpoloženje. 1'oedini člani kluba so v teku današnjega dne prejeli iz notranjosti več pisem, v katerih se narod zelo nezadovoljno izraža glede sestave vlade. Posebno razburja volilce kapitulacija vlade gospoda Davidoviča pred zahtevami radičev-cev. da se dovoli povratek Radiča v državo in da se prekine kazensko postopanje radi njegovih zločinov. Pozvan je bil v klub tudi g. Davidovič, da objasni drža
do ostrih besed, nakar je g. Davidovič obljubil, da bo v kratkem korenito rekonstruira! kabinet in se bo potrudi! zadovoljiti željo poslancev.
Beograd, 31. julija, r. Današnja »Reč* ostro protestira proti temu. da bi se dovolil povratek v državo Stjepatiu Radiču.
Seia ministrskega sveta
ŠF SEDA I NISO PREVZELI VSI MINISTRI SVOJIH RESOROV -IMENOVANJE NOVIH VELIKIH ŽUPANOV ZOPET PRELOŽENO.
Beograd. 31. julija p. Nocoj od 16. do 20. ure se je vršila seja vlade. Ministri so poročali o svojih resortnih poslih. , Minister financ g. Spaho ie poročal o do osebe, ki jih bodo predložili gg; Spa-stanju v finančnem resortu, za njim pa ho, Korošec, Predavec in Maček. Vodite-ostali ministri o sprejemanju svojih re« lji federalističnega bloka imajo za izme-sortov in o stanju, ki so ga našli v mini« i njavo uradniškega aparata zelo velike strstvih. Ker še ni končano sprejemanje ; zahteve, katere bo g. Davidovič moral vseli ministrov sc tozadevna poročila sprejeti. Pričakovati je velikih sprememb
Cilj bolgarske revolucije — združitev z
Jugoslavijo ?
ZANIMIVE IZJAVE KOSTE TODOROVA. - BUN1JO SE KMETJE. NE
KOMUNISTI.
Beograd. 31. julija, r. Povodom alar-1 no, ko so pričele londonske <Times» kam-mantnih vesti iz Bolgarije o tamošnjili 1 panjo proti boljševizmu na Balkanu, je dogodkih se je obrnil vaš dopisnik na ! zahtevala sofijska vlada od veleposlaniske bivšega ministra Kosto Todorova, ki mu j konference, da bi smela povečati stanje je izjavil sledeče:	svoje vojske za 6000 moz.>
Nadalje je izjavil Kosta Todorov, da zi.afj ta revolucija bolgarskega naroda tudi to. da narod razume, da za njega ni svobode, dokler je razdeljen z mejo ort bratskega srbskega naroda, in da teži r.ni-čili mejo, da postane tako del velike narodne jugoslovenske države. Bodočnost
c^ilih imu,, <.„ ^ j..________ evropskih narodov in vsega človeštva ni
Vlada hoče s provokacijami izzivati ne- J v separatizmu, ampak v ustvarjanju čim red in s tem uničiti svoje politične na- j večjega in jačjega organizma, kar je con-sprotnike, katere naziva komuniste, četu ] ditio sine qua non za bodoče bratstvo, di so ti najodličnejši protivniki današnje Pot bolgarske revolucij, je ujedinjenje vlade zemljoradniki. ne pa komunisti. So- j vseli južnih Slovanov, za tem bratski spo-fijska vlada prikazuje, da se nahaja Bol-1 razum z vsemi Slovani m končno stvar-garija pred boljševiško opasnostjo in želi. I jenje mogočnosti za sporazum vseh evrop-da ubije z enim udarcem dve muhi. Pred- j skih plemen.
vsem ere za to, da se zabrišejo v Evropi , O formi ujedinjenja se g. Todorov uJ krvavi zločini bolgarskih profesorjev in izjavil, ker zavisi to od svobodnega lzra-generalov in da se balkanski sosedje na-! z« volje jugoslovenskega in bolgarskega ženejo na splošno akcijo proti bolgarskim j l-sroda. Zanj je oblika vprašanje drugega kmetom ter da dobi bolgarska vlada do- reda. vol jen je za ojačenje svoje vojske. Istočas-I
<V Bolgariji se gotovo pripravljajo veliki dogodki; na žalost nimam podrobnih poročil, toda iz bolgarskega časopisja posnemam, da se po vseh srezih vršijo spopadi med kmeti in vladnimi organi. Seljaki so oslabljeni in se pomikajo v planine. Razmere v Bolgariji so zelo tragične, edini izhod za narod je revolucija.
ki je sklenil spremembe velikih županov v Bosni, Hercegovini, Vojvodini, Dalmaciji, Hrvatski in Sloveniji. Imenovane bo-
nadaljujejo na jutrišnji seji vlade.
Na današnji seji se je razpravljalo na« to samo o državnih podsekretarjih. De« finitivno se končajo razgovori o držav« nih podtajnikih na jutrišnji seji vlade. Ravno tako naj bi sc jutri uredilo vpra« šanje velikih županov. Jutri bo pred mi« nistrsko sejo še seja ukaznega odbora.
Po ministrski seji je izjavil minister notranjih del g. Petrovič novinarjem, da bo preprečil sistematično zabrano listov. G. Spaho je izjavil Vašemu dopisniku, da so neresnične vse vesti vladnih listov, da jc bivši finančni minister g. Stojadi« novic pri oddaji resorta pustil njemu prazno državno blagajno. G., Spaho dc« mantira to vest in pravi, cia ie prejel blagajno v popolnem redu z vsemi do« hedki nedotaknjeno.
Beograd, 31. julija, p. Danes od 15. do 16. je imel ukazni odbor ministrov sejo,
posebno v resoru notranjega in prosvet nega ministrstva. Dr. Korošec namerava premestiti celo vrsto profesorjev in učiteljev.
POT DR. KOROŠCA V LJUBLJANO.
Beograd, 31. julija, p. Minister pro-svete dr. Korošec odpotuje jutri v Ljubljano, da tu nabere potrebne informacije za nadaljna preganjanja uradništva, zlasti pa da sprejme razne veflektante na uiesta, ki bi se dala nasilno izprazniti. Prometni minister Sušnik se že nahaja v Sloveniji.
Beograd, 31. julija p. Nocoj sta odpotovala v Sarajevo finančni minister g. dr. Spaho in minister za socialno politiko g. dr. Behmen. G. Spaho se udeleži v Sarajevu konference svojega glavnega odbora, g. Behmen pa odpotuje v Bania-luko.
Pospešenje dela v Londonu
KOMPROMIS BO DOSEŽEN NA PODLAGI FRANCOSKEGA POSREDOVALNEGA PREDLOGA. - NAJVEČJA TEZKOČA JE ŽE PREMAGANA.
London, 31. julija, s. Prvi in tretji od« | ležbo na konfercnci. Pričakuje se, da bor konference sta danes pričela prouče« 'bodo pogajanja z nemškimi zastopnik? vati francoski posredovalni predlog. 1 pričela v pondeljek.
Glede event novih sankcij proti Nem« j London, -31. julija, j. Prva komisija ie čiji. Izgleda, da vprašanje predlaganega danes popoldne soglasno sprejela pr\t razsodišča ne bo povzročilo nikakih tež« j del francoskega predloga, ki ima nastop« koč. Med prvim odborom za ugotovitev no besedilo: Naloga reparac.jske komi« kršitev od strani Nemčije in med repa« ! sije je, da stori odločitev glede vsakega racijsko komisijo ne obstojajo nobene ; predloga, glede ugotovitve kaše kršitve razlike v naziranjih. V tretjem odboru od nemške strani in sicer ah na podlagi pa so angleški strokovnjaki iznesli svo« j določb od 10. januarja 5920^ a.. na pod« je pomisleke proti francoski formuli, ki lagi Davvesovega načrta od 9. aprila t. I. predvideva, da mora Nemčija garantira« Ako se doseže ta odločitev komisije z ti za dobavo svojih državljanov. Angle« i večino glasov ima vsak član reparacijski strokovnjaki bi želeli, da bi bila Nem j ske komisije pravico predlagat, razsodi, čija le obvezna storiti vse. da zajamči šče treh članov. Predsednik razsode-ca izvršitev programa elede stvarnih daja« : mora biti ameriški državljan. Ako ko« tev Oba odbora bosta še nocoj nadalje« j misija ne bi mogla soglasno določit, vala svoje delo.	I predsednika, bo ta član razsod.sca ime.
London. 31. julija, j. Konferenca sku« | novan od predsednika stalnega haaskega ša na vsak način do jutri zvečer končati ; razsodišča.
s proučevanjem materiala. Zaradi tega : Pariz. 31. julija, s. Vsi hst. ugotavlja, zaseda tudi ponoči. Tretji odbor je delo« i jo, da kaže francoski predlog glede raz« val do 7. ure zvečer. Po kratki pavzi se i sodišča in glede izpraznitve Poruhrja je zopet sestal in razpravlja sedaj od dobro voljo Francije, ki tudi ne bo a pol 12 ure še vedno. Kakor se doznava. priori odklonila še nadaljne koncesije, jc tukajšnji zastopnik Agence Havas no« Te konccsije pa bodo tudi največ, kar coj javil v Pariz, da se ho najbrže jutri j bo mogla Francija popustiti, odposlalo povabilo nemški vladi za ude« '	■	—
IZVOZ ŽITA IZ RUMUNSKE.
Bukarešta. 31. julija, r. Na predvčerajšnji seji vlade, je sklenila rtimunska vlada, da se tudi nadalje obdrži svobodna trgovina in svoboden izvoz žita.
BREZPLAČNA VOŽNJA ZA ŠOLARJE.
Beograd, 31. julija, r. Na prejšnji predlog ministra prosvete je odobril minister saobračaja, da smejo učenci osnovnih šol uporabljati brezplačno osebne vlake za vožnjo od kraja stanovanja do šol-skeea kraia v času šolskeza leta.
Grško-jugoslovenska obrambna pogodba proti bolgarskim vpadom
PO ITALIJANSKIH IN FRANCOSKIH VESTEH JE BILA POGODBA V
SREDO PODPISANA. Rim, 31. julija. Italijanski tisk si da življenje naravnost neznosno Vzlie temu poročati iz Pariza, da sta Grčija in Ju- ; se trdi. da je položaj na Balkanu zelo gosla.vija sklenili formalni sporazum za ' težaven in da ogroža svetovni mir.
skupno akcijo proti Bolgariji v slučaju,	_____ ,
če bi se še dalje ponavljali vpadi bol-j NOV NAPAD BOLGARSKIH KOMI«
garskih komitašev na. jugoslovansko in !	'
grško ozemlje. Neki grški general inspi- j	6 našib ubitih, 8 ranjenim
cira mejo. da pripravi potrebne načrte i Stip, 31. julija, r. Včeraj ob 11. uri d<>= za eventuelni pohod tudi proti Sofiji, poldne je zopet upadla trupa bolgarskih Formalni sporazum med obema država- j komitašev v Vinico. Komitaši so napadli ma je bil včeraj podpisan. Obe državi, j naše četnike in ubili četniškega vojvodo Grčija in Jugoslavija, smatrata Bolgarsko Mi to Sokolarskcga. Na bc-cu so komita« za odgovorno za makedonsko gibanje, ki l ši vrgli štiri bombe ter ubili štiri žene ima ofividen namen, da se proglasi ne- i in dva seljaka. Uspelo jim je uiti v goz« odvisnost Makedonije. Povdarja se tudi. ! dove proti bolgarski meji. Na naši stra« da. je. i romunsko stališče napram Bolga- , ni je bilo poleg imenovanih šc osem ra« riii odkrito sovražno radi dogodkov zad- 'njenih. Ker jc bil baš sejem, je nastala njeera časa. na Bolgarskem.	^v mestu silna panika. To je bila bolgar«
V pariških diplomatskih krogih upa .jo. ska osveta za ubitega Miho Panča in ob« da bo grožnja vojaške akcije zadostova- enem priče tek intenzivnejše bolgarske
la, da bo Bolgarija učinkoviteje nadzirala j akcije.	_
komitaško gibanje, ki napravlja obmejno !
PRIPRAVE ZA USTOLIČENJE 1 PATRIARHA.
Beograd. 31. julija, r. Nocoj se jc sestal sveti sinod, da sklepa o cerkvenem ceremonijelu ustoličenja patriarha v Peči. Sveti sinod in kralj želita, da se čimprej izvrši ustoličenje patriarha.
RAZVELJAVLJENA ZAPLEMBA.
Beograd. 31. julija, p. Sodišče uprave mesta Beograda na svoji današnji seji ni potrdilo zaplembo včerajšnje številke lista «Ba!kana» po notranjem ministru Nastasu Petroviču. »Balkan, je v uvodnem članku dokumentarično trdil, da ima dr. Spaho intimne odnošaje z ministrom ( dr. Behinenom.	1
UNIVERZA V LOUVAINU ZGORELA.
Bruselj. 31. julija, j. Požar je upepelil večji de! znamenite univerze v Louvainu (Lovven). Uničeni so tudi kemični laboratoriji. Škoda ic velikanska.
NIZOZEMCI TOŽIJO PAPEŽA.
Pariz. 31. julija, a. Neki odvetnik v Haarlenu jo vložil pri državnem pravd-ništvu tožbo proti papežu, ki je po njegovem mnenju s poslanico evharistične-mu kongresu žalil suverenost Nizozemske. Zadeva je vzbudila v vsem tisku pravo senzacijo in se vsa holandska javnost za izid procesa zelo zanima.
31. J j lija: ZAGREB. V eiektih tendenca slaba. Pri bančnih papirjih je bil živahnejši promet v delnicah Eskomptne, ki so padle na 121. Pri industrijskih papirjih sta oslabela Trbovlje in Sečerana. — V devizah je bila tendenca slaba. Tečaji so se začeli ua nižji bazi kakor včeraj ter so tekom sestanka dalje neznatno popustili. Lo Praga se je malo dvignila. Blaga je bilo dovolj. Narodna banka je pokrivala povpraševanje po čekih na Švico in London. Promet je bil precej slab. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj in Italijo. Po borzi je bila tendenca še slabša. Notirale so devize: Dunaj 0.11725 do 0.11925. Budimpešta 0.11 do 0.12, Bukarešta 0 do 36.75. Italija izplačilo 362.3 do 365.3, ček 361.75 do 364.75. London izplačilo 368.3 do 371.3. ček 3K8 do 371. New-York kabel S3.5 di 84.5. ček 83.5 do 84.5, Pariz 420 do 425. Praga 247.3 do J50.3. Stockholm 0 do 2240, Švica 1553.75 do 1563.75, ček 1553.5 do 1563.5; valute: dolar 82.5 do 83.5. aK 0.1174 do 0.1194. I'č 245.5 do 248.5, francoski franki 412.5 do 417.5. niK 0.0975 do 0.1175, lire 360 lo 363: efekti: bančni papirji: Primorje 75 do 80, Trgo 33 do 34. Hrvatska 35 do 39. Eskomptna 121 do 125, Kreditna Za-j-veb 123 do 125. Hipo 62.5 do 63.5. Jugo 110 do 113. Ljubljanska kreditna 220 do 2"), Praštedioua 9*r, do 920. Etno 120 do 1°"' Slavenska 110 do 112, Srpska 139 do 140; industrijski papirji: Eksploalacija 112 do 119. Dubrovačka 0 do 740. Šečera-na 990 do 1000. Isis 73 do 75. Narodna šum ska 77 do 82. Nihag 0 do 89. Gutmann 770 do 772.5. Slaveks 275 do 280. Slavonija 91 do 93. Strojne 150 do 0. Trbovlje 490 do 500. Vevče 0 do 140; državni papirji: 7 odst. posojil > 64.5 do 65.25. 4 odst. agrarne 23 do 24, Vojna škoda 121.5 do 122.5.
BEOGRAD. Devize na London, Ne\v-Vork in Italijo so oslabele. Poslovalo se je nad curiško pariteto. Promet je'bil slab. Blaga je bilo dovolj in Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Po borzi ie
i 7
bila tendenca v vseh devizah nestanovitna. Notirale so devize: Dunaj 0.118 do 0.1183. Budimpešta 0.1075 do 0.11, Bukarešta 36 do 36.75. Ženeva 1555 do 1556, London 369.25 do 369.75. Milan 363.75 do 364.25. New-York 83.8 do 84, Pariz 420 do 421. Praga 248 do 248.25. Sofija 0 do j 61.5; valute: levi 60 do 61.5. leji 35.5 do 37.5: termini: Ženeva za 15. septem-' bra 1555. Praga za 15. septembra 247 do ■ ' 248. Ne\v-York za 14. avgusta 83.9. Lon-1 den za 31. avgusta 369.5; efekti: 7 odst I rmsojilo 67 do 67.25. 4 odst. agrarne 25 do 26. Vojna škoda 132.75 do 133.
ČI RIH: Beograd 6.45. Ne\v-York539.50 London 23.72. Pariz 26.90. Milan 23.30, Praga 25.93. Budimpešta 0.0069. Bukarešta 2.35. Sofija 3.92. Dunaj 0.007625.
TRST: Beograd 27.45 do 27.65, Dunaj 0.0322 do 0.332. Praga 68.40 do 68.80, \ew-York 23.075 do 23.175, dinar 27.50 do 27.70. 20 zlatih frankov 88.50 do 89, uradni tečaj zlate lire 446.36.
DUNAJ: Devize: Beograd 848 do 852, Budimpešta 89.40 do 91.40. London 312.300 do 313.300. Milan 3059 do 3071. New-Vork 70.935 do 71.185. Praga 2095 do 2105. Sofija 512 do 516; valute: dolarji 70.460 do 70.860. dinarji 844 do 850; efekti (v tisočih aK): jugoslovanski papirji: Eskomptna 100. Jugo 990. Gutmann 000, Sečerana 810. Slavonija 76. Slaveks 210, Hipo 50: ostali papirji: Donava-Sava-Ja-iran 436.5. .' nglo 194. Bankverein 112, Landerbank 243. 2ivnos'enska 819.9, AI-pine 380. Poldi 602. Skoda 1257.
PRAGA: Beograd 40.625. Rim 147.125. \'evv-York 33.95.
BERLIN: Beograd 5.01. Milan 18.10, Praga 12.40. New-York 4.19.
LONDON: Beograd 370. Pariz 88.32, Milan 101.72. Praga 14°.87.
NEW'-Y0RK: Beograd 119, Pariz 508. Milan 433. Dunaj 14.12, Budimpešta 12.75, Praga 296.50.
Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro"
tigrov
NOVE NAPOVEDI KLERIKALNEGA TERORJA POD VARSTVENO ZNAMKO «ZA PRAVICO«.	. .
Sedaj pride velika «restitutio in mte-grum», kakor so izražajo po latinski, <edaj pride vzpostavitev v prejšnji stan.' Vse, kar je bilo doslej, je bilo nezakonito, zato se bo vse to uničilo, razveljavilo, in sicer ne pred ^zastrupljenim zborom pristranskih oseb?.-, torej ne pred sodiščem (upravnim ali pred državnim savetom itd.), marveč pred nepristranskimi ljudmi, t. j.' klerikalci. Oni poštarji n. pr., ki so sa «drz-
Članek, ki ga .je pod tem naslovom prinesel »Slovenec* v četrtek 31. julija 1924., št 173, ni po uporabljenih besedah in po načinu mišljenja brez nikakršne razlike od člankov, kakršne je ta reptil pisal pred desetimi leti. Članek razkriva bolno miselnost klerikalcev. Zanimiv je, ker kaže. kako vidi dogodke zadnjih mesecev človek, ki ni zdrav:
«Šporn je «šel». Peric je šel, st.ro-kovn ;aki. poštenjaki in pravičneži so sli. šlo je na stotine resnih mož in neznanih junakov. «Stmpu iz Judeje* to ni bilo 'dovolj. Prišla je sila. Pod zaščito javne uprave so začeli pokati streli. Padel je Fakin. tepen je bil svoboden ljubljanski meščan, zdrobili so prste nedolžnemu delavcu, ubili so delavca Zadravca, Hoteli so imeti med uradništvom «akciono^. Hoteli so razvneli meščansko vojno.»
Tako si je dogodke prikrojil klerikalec. Da radikalsko-demokratska vlada ni mogla imeti zaupanja v klorikal neera zaupnika na politično eksponira-nem mestu -— to je nasilje! Če ni mogla več trpeti mestu škodljivega režima k! er ok omun is t i ene koalicije in ga je končno razpustila — to je nasilje! Potem pa pride prava zloba človeka, [d je že leta 1914. na debelo denunci-ral in lagal in misli, da mora za jubiL; prekositi samega sebe: Fakinov slučaj v Trbovljah slika c. kr. denuncijant v . Slovencu® z dne 31. julija 1924. kot. naročen od režima, in sicer od dr. Žerjava. dasi jo sodno ugotovljeno, da jc klerikalec Vrgel bombo, komunist jo napravil in da je bil komunistični napad v Trbovljah 14 dni prej pripravljen! Tri Lemeževe klofute na Stritarjevi ulici je naročil režim. Juvanov slučaj je naročil režim — notabene gTe pri njom za izmišliotino! «Ubili so delavca' Zadravca!> Ubil ga jo znani tat Stare — naročil je to delo «režim . ki je Staretu v naprej ukazal, naj zgreši orjunaša in zadene svojega tovariša.
Vse te bedastoče se pa iznašajo v hujskaškem namenu, da se nesamostojno misleči prestrašijo onega, kar pride. Po zgorajšnji utemeliitvi prido namreč neprikrita grožnja: Vse to. kar jo bilo pod prejšnjim režimom imenovano, nastavljeno, premeščeno, razporedeno itd. — vse to bo šlo nazaj na stare položaje. stara mesta, ali pa še na. slabše.
| pravna študija o vojuem stanju po med- kazal tako veliko pomanjkanje najpn-i narodnem pravu, češ vojna ni nič poseb. mitivnejše hladnokrvnost, zrnernos i in huda, osebam ali zasebni lastnini se | objektivnosti, da je postal toliko kot ne* ,me delati nikakršna Skoda. Malo dni! mogoč na ministrskem mestu. ^ sicoro kasneje so se izvrševala grozodejstva enako velja o njegovem kolegi Hadziki* Nemcev v Belgiji, Avstrijcev v MaCvi, bo- rjakosu, ministru mornarice. Oba mm-.* šan«ka kri ie tekla že tiste dni. kri lasi- stra sta silno oteževala položaj ^ raimstr*
Petek 1. VIII. 1924
Naš novi roman
no
j ne sme
sanska kri je nih državljanov, iu od cSlovencav inspi-rirani somišljeniki so si služili prve lovorike. — Listek je zopet reprodukcija avstrijskega oficijelnega dossiera o temi 'Kako je bil dogovorjen napad na nadvojvodo Franca Ferdinanda !> Letos je izšlo toliko literature o tem predmetu, ia se more smatrati kot zgodovinsko doka-
Pater Kajetan
začne izhajati v nedeljo, 3. avgusta
skemu predsedniku Papanastaziu. Nje* gova pozicija je postala še težavnejša. ko se je vnanji minister Rusos, ugledni politik, umaknil iz svojega mesta. Papa* nastaziu jc vedno manj obvladoval du- ljudstvu v kri in meso. Dr. Korošec bo hove- njegova, večina v parlamentu sc , že gledal, da bodo črni zajedava uživali jc manišala od dne do dne, zlasti ko ic še več predpravic kakor dosedaj in da • -	---• •-= -1"- sc bodo še laž.ie naseljevali pri nas ka-
že piše, da .ic
nilb biti naši morajo zato priti v šel iz vrst bosanskih nacijonalistov brez disciplinarno preiskavo. Tudi vi vsi , znanja srbske vlade. .Slovenec-, seveda druri ld v naš rog ne trobite, vsaj sc- j ni kriv avstrijskih falsificiramh dokumentov in lažnjivih navedb, ki naj bi ute-
____________________meijevale in popularizirale vojno, on se
ula vzpostavo «zakona. ' jih je pa posluževal in celokupna kleri
daj trepetajte! «To zahteva vlada pra-j tc vice, reda in zakona.;, Predvsem za- ni
Naše šolstvo in zasluge g. Pribieevica zanj
hteva ta vi:	.	.
roda in pravico na šolskem polni. Tam je najstrašne.io deloval «strup iz Judejo 'in bilo je potrebno r podčrtano!) postaviti na to mesto dr. Korošca. Najprej treba storjeno krivico popraviti. potem pa poiskati krivce!
Zelo glasno ropota ta mlin, samo da ropoče v prazno. Na tc kamne ni nasi-pane nič melje. Gospodje klerikalci, pred desetimi leti ste slobodno tako grozili. Danes se vas ustraši morda kakšna naivna dušica. Sicer vas poznamo še izza 10 let nazaj. Sposobni ste, za vse to in še za mnogo več, in ste že tudi pred 10 leti pokazali, da znate več ko hruške peč'. Toda, gospoda cd SLS, Vi ste danes tigri brez zob. Ko ste pred desetimi leti grozili, ste bili opasni. Danes pa ve vsako dete, da Vi ne boste več nikogar ogri-zli. Le las na glavi skrivite uradniku kateregakoli resora brez zakonitega temelja! En sam las, gospodje tigri, pa bo v vašo menažerijo stopil krotilec z bičem!
Klerikalne grožnje so le zato tako glasne, ker ima to hripavo rjovenje namen zastrašiti one, ki bi se čutili prizadete. Somišljeniki, ne pozabite: Mi živimo v svobodni Jugoslaviji, v državi, v kateri jc marsikdaj preveč svobode in premalo jugoslovanstva, in jc zato marsikaj mogoče, eno pa ni mogoče: Da bi se leto 1914. ponovilo in da bi začasna klerikalna vladna kombinacija mogla pomeniti izvajanje terorja. Ne pozabite: Tigri nimajo zob! Samo gobcc imajo, da rjovejo (in žro), ter repe, da mahljajo, kakor je pač politični položaj ki se menjava. Vsak poizkus izvrševanja črnega terorja naj prizadeti takoj javi strankini pisarni. Pred desetimi leti, danes iu za vedno je naše geslo: -Niste nas spečih, ne boste nas bdečihb>
nem stanju z Rusijo. Instrukcija za to je bila poslana Pourtalesu iz Berlina ob 12. uri 52 minut popoldne. Pošiljanje telegramov med carjem in WLlhelmoin
______ šlo tudi z upravnimi reformami, ki ih
j ■ . j,	atentat iz- ie predvidela uvedba republike, izredno kor dosedaj. .Slovenec,
zano dejstvo, da je sarajevski atentat	Parlament jc že'el krepke rose 1 treba pomagati preganjanim Pancoskhu
ir volie. napredovati hitreje in sigurne* redovnikom. Ce so se lahko k nam pn-je na poti. začrtani v času uvedbe repu* klatili redovniki iz Italije, zakaj bt blike. Ko se ie dodobra izkazalo, da Pa* j se sedaj ne vsuli k nam tudi še iz bran-panastaziu nima potrebnih sposobnosti ; cije. Pa naj kdo reče, da 7.3 te posle, mu ic zbornica izrekla nezi* • pnico in ministrstvo je moralo vložiti i
kalija je tiste dni tulila tako, kakor je »pnico pisal <-Sloveneo.	demisijo.
V soboto prvega avgusta zvečer je če- V novi večini ta štrirideset do petdeset deloma treznih, | skupine, ki i,h vodita Miha opulo in po * deloma pijanih <Daničarjev> korakala s kovnik Gonatas, znani vodja prve revo* trakovi na prsih od kavarne do kavarne lucije po maloaziiskcm ponzu. K vod* in od "ostilne do gostilne. Vodil jih je stvu poslov pa sta pozvala Knfanda-isa. ranjki Štete. Pa če bi bila takrat v Slo- j ki ic bil ministrski predsednik za časa veniji samo en šušteršič, en Štele ali pa zadnjega Vcntzelosovcca Nvanja v C.r* makar deset takšnih, bi njihovi napori , čiji in katerega so potisnih z vlade eks bili le kakor lahno pihljanje vetriča. Prav tremni elementi, bojcci sc monarhistic* toliko so krivi njihovi sokrivci, tisti, ki ; nih intrig pod n jegovim preudarnim m Z- rlnnPS r^iniin J? o<i niene korno- ! zmernim vodstvom. Sedaj ko je republi*
še danes polnijo SLS. od njene korpo-ralske politične šarže do generalštab".
ki je v bistvu isti, kakor je bil pred de- irhisti tudi najbolj skeptičnim nr mo* setimi leti. le da so mlajši generali sta- rejo več zdeti opasni, jc mogel Katan*
rejše odstranili in sami sedli na njihova
sc vremeni
Kranjcem ne bodo ziasnila! + Neslani napadi ua dr. Krejčija,
ki si jih dovoljuje režimsko glasilo v igrajo vodilno vlogo j Ljubljani ne vzbujajo nobene pozornosti, kajti kdor pozna g. dr. Kiejčija, njegovo delavnost in poštenost in vsestranske zmožnosti, pritrdi, da je g. Kreiči kot vladni komisar ljubljanski na mestu. V uečuveno zavožene mestne iinance spravlja dr Kreiči od dne do dne več reda; on štedi, kjer da, plačal ie visoke obrestna posojila in sramotne dolgove. Klerikalcem je seveda neprijetno, da se jc začelo pregledovati njihove račune in nerodnosti. V Beogradu so trdili, da so na ljubljanskem magistratu nerodnosti. To ie res, a te uerednosti je odkril vladni komisar. Vlada, ki toliko govori o pravici poštenosti, naj pove le eno samo sen-
ka utrjena s plebiscitom in ko se mon-
__ ______ daris zopet prevzeti svoje prekinjen
mesta." Dani? ar ji so danes od 1 ični prvaki j delo. Upati je da bodo sedal ekrtremni jn ■ ■	, d Krej.
slrnnlfA in meni laični oficirii. repreudarn, element, vendarle potisn-c-	m posk,si;i ne mo.
re. Pač pa ima SLS interes zagrniti plašč
klerikalne stranke in njeni laični oficirji, rep
Kakšnega mišljenja so danes, če so takrat ni v stran in da bo novi zmerni režim
ansuega u..c.jv...— ------------. ^ .... „_. ,, re pač na ima s-S nieres lasnim jjios-.
ss,r =£zsstrtsfis:z■	-»jle-
pa morejo, če smo Avstrije!>, iskali Ve-lesrbov, liberalcev, Jugoslovenov in naci- trebna. jonalistov, da bi jih povzdignili na later- ! ne ali kandelabre . . .
Pesnik <himne> «Srbe na vrbeii se je oglasil tudi 1. avgusta in zatrobental bogokletno klerikalno popevko: Pred nami vstaja zlata zarja, mi greino v boj izpred ol'arja! Mi gremo k vam, a vi, sovragi, trepečete na lastnem pragi! A tebi. cesar sivolasi, zasvetijo se zlati časi. Le sodi mirno na prestolu, glej naše image v srbskem dola. Mi gremo v boj in prapor svoj in božji nosimo seboj!»
Franc .Tožef sedi po mišljenju tega .T>esnika'/ na nebeškem oblaku in z do-
Slovenees skuša naslikati g. Pribi- i pa se je kljub temu še nadaljevalo ta
i:oviča kot nekakega sovražnika na sega šolstva. Laže prav po katoliško, <!a, jo, Pribičevič univerzi odrekal kredite, upropast.il ljudsko šolo itd. človek'ne ve, ali bi se jezil ali smejal toj kretenski pisavi katoliškega lažnika.
Noben jugoslovenski državnik ni za šolstvo toliko storil kakor Pribičevič. Branil je interese šolstva, njegov bti-džet in' osobje na tako odločen način, kakor nikdo poprej. Tega mu nihče no odreka razen par zakotnih pisačev v Kadičevem in Koroščevem taboru.
Na kongresu srednješolskih profesorjev je brat blokaša g. Ilibarja imel sijajen obrambni govor v korist Pribi-.. eeviča in vos zbor brez razlike je izjavil mišljenje, da ni šolskih in stanovskih interesov še nihče zastopal tako us.pešno kakor Pribičevič.
Dasi se z ljubljanske univerze širi z nekaterih mest narodnemu edinstvu sovražen duh. kar je naravnost proti ustavi, je Pribičevič vselej ohranil temu zavodu polno naklonjenost. Njegovo delo na polju narodne prosvete . jo bilo velikopotezno in je imel zlasti, ko je letos pomladi nastopil znova kot minister prosvete, tudi prav srečno roko v izbiri pomočnikov.
«Slovenčevi» pamfleti. pisani v katoliški gnojnici niso v stanu, da oblatijo g. Pribičeviča. Njegove zasluge so nevenljive. 0 kakem verskem ali plemenskem sovraštvu pri njem ni govora. pač pa ognjevita želja, vzgojiti naraščaj v duhu narodnega edinstva. G. Pribičevič se pač drži prisege, zato je «brezverski», veren pa jo g. Koro šec. ki deluje v nasprotstvu s položen-ministrsko prisego, da bo vso šolstvo v službi ideje narodnega edinstva.
Pred desetimi leti
1. AVGUST 1914. Nemška vcina napoved Rusiji. — Splošna mobilizacija v Franciji.
Zavozlavanje evropsko situacijo je pokopalo v teku 1. avgusta tudi poslednje najskromnojše nade na rešitev miru.
Najodločilnejši dogodek lo-a -'ne j;' bila vojna napoved Nemčije Rušiti. Rok ultimatu ma. s katerim jo vem-V poslanik Pourtales dno 31. julija ob enajstih zvečer izjavil Sazonovu. da bo Nemčija izvedla snlošno mobilizacijo, ako Rusiia v toku 12 ur no ustavi svoje mobilizacije, bodisi zoper Avstro-Oirrsko. bodisi zopor Nemčijo, je potekel dne 1. avgusta ob dvana^tiii opoldne. Ob sedmih zvečer Cpo vzhodnoevropskem času: ob petih po srednjeevropskem) dne 1. avjrusta so jo pojavil Pourtales v vnanjeni ministrstvu in izjavil Sazonovu, da se t-matra Njc-C0V0 Veličanstvo ce.-ar \Vilhelm v vai-
dan. na potek pa kakor poprej tudi sedaj ni imelo nikakega bistvenega vpliva.
Istočasno z vojno napovedjo Rusi.i je razglasila Nemčija dne 1. avgusta ob petih popoldne splošno mobilizacijo svojih vojnih sil, ki so prične naslednji dan dne 2. avgusta.
Da bi olepšala svojo vojno napoved, predvsem pa, da bi domačo in vnanjo javnost prepričala da jo Rusija pričela vojno in da se Nemčija samo brani, sc jo nemška vlada kratkomalo zlagala, da so ruske čete popoldne dne 1. avgusta prekoračile mojo in s tem dejansko pričelo vojno. Dokumentarično pa je dosrnano in to tudi na pogla.gi nemških uradnih podatkov — da so ruske čete pričele s sovražnostmi šele dopoldne, dne 2. avgusta, deset ur po nemški vojni napovedi!
V Franciji se je dne 1. avgusta ob petih popoldne proglasila splošna mobilizacija; tudi tu .ie veljal 2. avgust kot prvi mobilizaciji dan.
Nemška dinlcmacija je skušala na Dunaju izposlovati. da bi se Avstrija odločila z a teritorialne kompenzacije Italiji, toda Berchtold je trdovratno odklanjal vse te načrte in nemške na-
Politične beležke
+ Klerikalci in pravica. Ce kleri kaleč govori o pravici ie ravno isto, ka , kor če bi o poštenju hote! govoriti cigan, : šena poročila v iz vseh koncev in krajev
ba, da pride kot gerent njihova marijo-neta. Dr. Perič se nam kar smili, da ga bodo zopet izrabljali in zlorabljali klerikalci.
+ Vlada na slabih nošah. »Slovenec. piše, da nova vlada .krepko stoji > in da prihajajo radi nje še vedno navdu-
ki ie bil radi tatvine že neštetokrat zaprt. : vesoljnega sveta. -<Domoljub» pa piše, na i Klerikalec porablja besede -pravica, po- se klcrikalci nikar ne dajo »zapeljati* od Stenje, itd. samo za varan.ie javnosti in sijajnega uspeha, ki so ga dosegli oni le za figovo pero, za katerim skriva svo- i štirje gospodje, ki so postali ministri, je grde in zločinske namene. Kdo se nc češ. da še ne bo kmalu .preobrat ua do-spominja kake je škof Jeglič 1. 1914. bla- j bro». katerega je SLS napovedovala z goslavlial slovenske iante in može in jih novo vlado. .--Morda slede se tczke ut dol-
gnal v strelske jarke s huiskanjem proti Srbiji! Ali ni tudi takrat škof Jeglič go-
gotrajne preizkušnje. Sova vlada ima sil-v.o močne nasprotnike v vsej državi. Vso
Srbe «pravična vojna*? Govoril je tako padanjem gleda v Beograd leta 1924., na lfot brezvestcn avstrijakant, ki je imel •.-zmage naše v srbskem dolu». Sušnik in 1 pre{j 0£mj je jnteres Rima in Dunaja, ne Remcev svak in Kulovec, tudi oni <-gre-1 pa jnteres slovenskega ljudstva. Škofu do v boj izpred oltarjav Današnji cSlo- jegij£U takrat ni bilo nič za življenje dc-venecv se v ničemer ne razlikuje od one-; set deset tisočev Slovencev, nič mar ga 1914., razen v datumu.	| trpljenje slovenskih mater, žena, udov in
Značilna za klerika".3 1914. in 1924. 3C j sirot. Vojna je zanj bila «.pravičnai> in notica v tej številki »Slovenca^ z našlo-; za(0 aj(j na boj za dom v bojni grom! vom cKult kontidentstva in velesrbstvo*, yU4jj se(jaj klerikalci, pišejo vsak dan o ki se v celoti glasi: <Dan> v Splitu zabe-ležuje: Nesramno pisanje srbskih listov v kraljestvu in pri nas presega že vse meje. Zagrebški 'Srbobran-- je pisal te dni pod naslovom 'Kult konfidentstva* sledeče: -rPravaši in Radičevci, ravnotako tudi šušteršičevi klerikalci na Hrvatskem. Bosni in v Sloveniji z navdušenja vrednim zanosom sistematično po načrtih delajo na to, kako bi cel narod spremenili v en sam konfidentski brlog>. Na to ne-
voril, da je vojna zoper Srbijo in zoper kaže, da bomo kmalu poklicani pred volilne skrinjice.-... tako obupno piše »Domoljub. o stanju nove vlade. Beograjski
»-pravici^, o .pravični stvari*, o <-zado-
listi splošno pišejo, da so novemu režimu dnevi že šteti. + Minister za pošte. 2- Pera Mar-
kovic sc je začudil, tako brzojavljaio .Slovencu«, iz Beograda. Začudil, da sc je. ko je čital »Slovenca« in njegove klevete zoper poštne uradnike, ki niso njegovega mišljenja. Izjavil je dopisniku .Slovencas, da bo stvar .-.razčistil.. Tako
svete.
Dno 1. avgusta je izjavil Bratianu imenom rumunske vlade, kateri jc Nomčiia ponudila Besarabijo. ako udeleži vojne na nemško-avstriiski strani, da ;e to nemogoče vsled javnega mnenja, katero jo — protiavstrij-sko.
Na srbsko-avstrijskem bojišču >e jc nadalievalo brezpomembno obojestransko obstreljevanje, a v odseku proti Beogradu je Avstrija koncentrirala znatne artiljeriiske silo.
korupcijo in strahovlado. Kaj olepšujete lopovi, svoje zločinske namere. Kar udarite. Kar priznajte, da hočete mučiti rodbine, piti slovensko kri, da hočete s silo iu s krivicami uničevati vse to, kar jc dosedaj vsklilo kot jugoslovcnsko nacionalno prizadevanje. Na ves glas to povejte! Hitro pritiskajte! da bo naš sunek srainnost odgovarja splitski -Dan>? Ce- nazaj tem jačji in lahko tem bolj odlo-
ščenju užaljene pravice:-, pri tem se pa i je prav, g. minister. Laži .Slovcnčeves sami zavedajo, da imajo v mislih nasilje,: je treba razčistiti, pa bo ua dnu le nekaj
mu bi se čudili! Saj smo slišali že slabše od teh ljudi, njihovih somišljenikov. Ako jn to kult knnJiflrntstva, kar pišemo v in'cresu hrvatskega in slovenskega naroda proti vrlcsrb-tvu, potem je to s sta lisfa velesrbstva gotovo konfidontstvo. Mi hočemo vedno stati na straži da uničimo velesrbsko izflajalstvo, pa naj se pokaže v katerikoli obliko.
Evo mišljenja o treh narodih, razpalje vanjih nizkih instinktov proti «velesrb-stvu» . . . docela kakor dandanes.
Ali je vse to pisal šušteršič? Ali je on bil utelešen v vseh Orlih in Daničarjih. odbornikih, Gostinčarjih. Pibrih. Tergla-vih. Natlačenih. Remci*1. Stanovnikih. ki o
čilen. Samo ne govorite o -pravici, vi sleparji in nasilneži.
+ Za to je treba postati minister?
Da vsaj nerazsodni publiki dokaže dozdevno korupcijo prejšnje vlade, pom-pozno označuje včerajšnji .Slovenec-., da je Orjuna na svojih izletih v Trbovlje, Lesce in drugam plačevala le polovičn vožnjo. Gospod minister Sušnik je profesor, od katerega smemo tudi pod sedanjim prosvetnim ministrom zahtevati da zna vsaj čitati. Vendar pa je tnoral g. proiesor Sušnik postati šele minister da je mogel ugotoviti strašno .korupcijo., da je bilo nacionalni organizaciji na njeno prošnjo dovoljena polovična vožnja
bil takrat istega mnenja z ujim in ki so Vsak šolar bi bil to lahko povedal in pobil pozneje proti njemu le iz osebnih učil gospoda profesorja in seda.i ministra
,	... . ..	«.• ,____ I.I—	i_________^U.tl	i^Haml
razlogov, danes pa v bistvu tako čutijo in delajo, kakor je delal šušteršič takrat!? Dol z Velesrbi! je takratna in današnja parola, mišlieni pa so bili takrat napred-njaki in mišljeni so danes. Zopet enkrat se zgodovina ponavlja.
Kriza v Grčiii
Ministrstvo 1'apinastaziu je nedavno tejla ostalo v imnišini s 131 glasovi p -o-ti 160, po zaključku burne debate v zbor niči. Dogodek, ki jc povzročil krizo, 'c prav neznatnega pomena: šlo ic za afe
ker je mogel to čitati v vseh izdajah «Orjunc». Našim nacijonalistcm ni bile treba skrivati, da 'im je ministrstvo sa-obrača.ia dovolilo polovično vožnjo, zatr je to vsakokrat tudi sporočila svojemu članstvu. Lc pismenemu profesorju Suš niku ie bilo treba, da postane minister da bo mogel na podlagi aktov, ki so mu
ostalo, namreč sramota klerikalnega dc-nunciantstva. Nam je prav dobro znano, da je g. Pera Markovič pameten mož, da ic pravičen človek in da klerikalec skoro tako pozna kakor mi. Mišljenje pa ima o njih ravno isto. kakor mi. to si dovoljujemo denuncirati g, ministra kolegom pri -Slovencu«. Zato smo uverje-ni, da bo g minister klerikalne denunci-acije, predno lc malo verjame, dal res pročistiti, t. i. preiskati in bo sramota padla nazaj na SLS.
4- Kako SLS spoštuje kmeta. Nobena stranka toliko ne govori o ljubezni do kmeta kakor SLS. Kaj so lepe besede in kaj dejanja, se vidi iz tega, kako so klcrikalci sestavljali vlado. Štiri ministre ima SLS v vladi, a noben kmet v vesoljni klerikalni stranki ni bil vreden, da bi nostal minister. Minister kmetijstva jc post3l vojni karat dr. Kulovec, minister agrarne reforme pa proi. Vesenjak. Posl. Brodar, predsednik - Kmetske zveze-, in-drugi kmečki poslanci so bili prezrti in zapostavljali, četudi imajo vsi o kmetijstvu in o agrarni reformi vsaj toliko pojma kakor Kulovec in Vesenjak.
-r Medsebojne simpatije. -Novosti, poročajo, da .ie g. Davidovič zaprosi, nemške poslance, naj podpirajo vlado Poslancu Kraftu .ic izjavil, da jc vladi federalističnega bloka kar najbolj prijateljsko razpoložena napram nemškim sodržavljanom in da bo popravila .vse krivice. ki so bile Nemcem prizadejane-. Dr.
jih očividno prečitali drugi ali pa tudi — «raft ie sporočil novi vladi simpatije nihče, lopniti po nacionalistih. Gospod Nemcev povdarjajoč, da sc popolnoma proiesor. naučite se čitati, preden posta- j strinjajo z njenim programom. Nemški
nete minister! + Odpcr francoskih katoličanov.
| klub si želi najožjega sodelovanja s stran i kami sedanje vlade. Nato .ic dr. Kraft
ro, ko so vo'aki vdrli v rcdakcijo dveh dopis svojega pariškega dopisnika, v k^-opoziciona'nih listov v So'unu, zato ker tereni popisuje, kako je začela nova vla-
i, -i	\ i	i	1. . i . '.i. .. _	: !/ii„i nrorron 1 h k"'«* i v »■" i
Slovenec, priobčuje pod tem naslovoi.t j predložil min. predsedniku zahteve nemškega kluba.
sta objavila govor Metaksasa, v kate* j da na Francoskem preganjat- ka* Miško rem jc ta p'cdira! za uvedbo milice po cerkev.: Iz predvojne Francije hoče vla-
, j	• | .» rem jc ta p c dira za uveano milice p. , ccrucvv: it	' '
ludj nred desetimi let Švicarskem vzg'edu. Toda ta incident ie da izgnati vse redove, v Alzaciii in Lo-
Dau prvega avgusta je bil pred deseti j
Ta dan je cSloveneo \ . godili in zaradi katerih se ie omajal po
bil lc eden izmed mnogih, ki so se do* j reni pa hoče uvesti moderno šolo, ter
raztegniti tudi na te pokrajine zirv n o
Po svetli
na ailreso 'ožaj vojnega ministra Pangtlosa. one"a RusijeV"če "Vje "kdaj kakšen Rus či- viharnega avanturističnega generala, ki tal je dvondiivo, kar je pa postranska j ie povzročil razn-m grškim vladam ze s'var. Za nas je vržnejše mišljenje, ki se j toliko prcclavic. Tekom debate pa je ta --- -	• i.udni minister s svojega mnistrskega
s'var.
zrcali iz tega članka. <Ali ni po mnenju
vseh noštenih Slovanov dolžnost vsega ! sedeža izredno nekva »ficirano nastopa
poštenih Slovanov dolžnost vsi poštenega Slovanstva. da izruie iz svojega telesa, srbski madež?., vprašuje nec> v globokem prepričanju, češ naj pomisli ruski car, koliko časti izgubi nje-
-:oper :ia»t>rotnike. osobito pa zoper one Slove-: "0'itike, ki so sk'cnili lau.sannski mir. 1 d-dje tako pristr-insko in neobjektivno | obravnaval čtstnikc, favoriziral nekate-
kongregacijali ter zakon o ločitvi -irkve od države.« »Slovenec, je že opetovau pozdravljal novo irancosko vlado, seda pa na enkrat tako razočaranje. -Slove-; nec-> je celo pisal, da bo Davidovič-Ko- j roščev režim šc prav poseono dober z ;
—	Združitev dveh ministrstev ua Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada namerava radi štedenia združiti železniško ir. poštno ministrstvo v eno, ki se bo o>J-
■ ' slej imenovalo transportno ministrstvo. Vsako bivših ministrstev bo imelo na čelu
—	Boji 8pai.cev z uporniki v Maroku. V torek je rifansko pleme v Maroku na-
. Herriota. Morda bo pa fran-1 padlo ižanske čete in zavzelo neko njiho-
^^^t^l^k^lSr^Si^lc celo"sin admirala KondtHotisa provi= ! Sedaj se bo lahko črna zalega po Jugo-srbskih banditov! Vsak luski levoiucijo-	_	.	kmi rarle/ls. Po naših samo-
škodo drugih t-iko nezas'išano, d-i
režimom „
coskim katoličanom sedaj odleglo, ko bodo čuli, da so pri nas kar štirje k'er kalci ministri. Pop Korošec je celo m nister prosvete in zastopnik ministra ver. |
nar lahko gleda potem z moraličnim za-1 zornega predsednika rcpub'ike, javno iz*
runo taborišče. Španci so imeli prt t?m zi.stne izgul>e.
— Pclisko češka trgovinska pogajanja. Prihodnje dni nastopi novi češkoslovaški poslanik na PoIj?kem. dr. I iedler. svoj--fn* sto. Takoj po njegovem prihodu »c
nosom zaničevalno na r
Takšnemu srbskemu iihiuliu stiiiti
uske samodržce
svoj protest in podal deniisiio na
ki mu ki so pribežali k
slaviti šc boli razlezla. Po naših samo	.	™
s trnih ŽC sedaj mrgoli tujih državhtnov. prieno znova svojecasno prokinena pobi nribcžali k nam kot verižnih' s sajanja med obema državama glede sklo-
i novemu klerikalnemu proti- svoje mesto. Skratka: Pangalo, ki m« kl» ,n*naU * ^	| ^ kovinske nogodbe,
Ql«ili naivna iavuo-, nc odrekalo voiaskih sDosobnosU. aos [cerkvenim Olasom in si .aicauu '.u^n.u
*JUTRO» It. 180
» <3
— Petek I. Vin. 1924
Gonja proti dr. Baltiču
Naša SLS, do kosti krivična in nasilna. si skuša naložiti hinavsko_ krinko nepristranosti in v svoji gonji proti s. Bajtiču objokuje usodo prejšnjega velikega župana g. Sporna.
Dr Baltiču ne more ničesar očitati. On ie izvrsten uradnik, vesten, pravičen "in v vsakem ožini nepristranski. Nihče ni od njega zahteval več nego objektivnost, spojeno z mirno odločnostjo. da se varuje red in avtoriteta države.
Smešno jo citati očitke dr. Baltiču v zvezi s trboveljskimi dogodki. Tedaj je bil veliki župan še g. .Šporn. Če je pozneje prišlo tu in tam do spopadov, je bil Vir. Baltič takoj na licu mesta, da energično napravi red. Tudi za varstvo Slovenca* in škofove tiskarne je stori! vse. kar so gospodje zaželeli. Z vso avtoriteto državnega funkcijonarja je vplival na razburjeno mladino, da se vzdrži vsakega izzivanja, oziroma da niti na izzivanja ne odgovarja.
Hfckli smo že. da so trboveljske žrtve padle še pod g. špornom. Vkljub temu glasilo ljubljanskega škofa napada g, Baltiča zaradi znanega slučaja komunista Fakina. Organizirani napad komunistov pred ljubljansko pošto je seveda klerikalnim krivičnežem povod, ia zanj ne delajo odgovornih komuni- j -rov. ampak — prejšnjo vlado.
Razpust ljubljanskega občinskega sveta je bil nujna posledica novo-vzpksmtele komunistične propagande, ki se je razpasla tudi z magistrata, kar zlasti, dokazuje nahujskana mladina, obrtniški vajenci (slučaj pred pošto!), ki so bili naravnost iz občinskega sveta ven organizirani.
e Slo venec.> zahteva «restitutio in in-tegrum-* (vzpostavo starega stanja) glede g. Sporna. Kako so pozabijivi! Ali se: ne spominjate, da je g. dr. Baltič Vri I leta 1923. iznenada brez razloga upokojen in je bila častna dolžnost vlade,, da mu da zadoščenje. Da. da, vzpostavitev prejšnjega stanja! To jc bi! eden glavnih razlogov, da je bil g. dr. Baltič znova imenovan, ln gosp. Spornu se pri tem ni zgodila nikaka krivica, kajti prejšnja vlada ga ni upokojila. anmak uporabila na enako visokem mestu.
Odklanjamo torej od klerikalne strani vsak pouk o korektnosti in obzirnosti napram uradništvu. Klerikalne namere pomenijo očividno krivico in nasilje zoper g. dr. Baltiča, ki je in ostane eden najodiičnejših upravnih uradnikov v naši državi.
13.	Dr. Jureško Ivan, zdravnik, Slomškov trg 3, NSS;
14.	Pivec Rupert, vpok, Glavni trg 5, SLS:
15.	Dr. Kac Viktor, zobozdr.. Aleksandrova c. 22. JDS;
16.	Zmazek Fran. poštni kontr/. Mejna ulica 28, SLS:
17.	Bureš Fran. urar, Vetrinska ulica 26, JDS;
18.	Tumpej Rudolf, urad. drž. žel., Erjavčeva ulica. 8, NSS:
19.	Nekrep Josip, hišni po s., Smetanova idica 59, SLS:
20.	Majerič Jakob, nadz. drž. žel., Fran-kopanova 20, NRS:
21.	Živortnik Pavel. ravn.. Koroška cesta 5, SLS:
22.	Šoštarič Ivan. trgovec. Cankarjeva ulica 1, .TDS;
23.	Znuderl Konrad, gost. Frankopano-va 20. NSS;
24.	Hohnjee Franc, mesar. Frankopa-raova 41, SLS:
25.	Ko.-ačič Alojzij, postajenačelnik, Frankopanova 20, JDS:
26.	Lahovič Miha. pos. in podurad. Ko-roščeva 5. SLS;
27.	Dr. Stermšek Pavel. prof. Prešernova. 2, JDS;
28.	Podlesnik Radoslav, sod. urad.. Marijina 25, NSS:
29.	Domiter Franjo, nadzoru.. Kejžar-jeva 9. SLS:
30.	Planinšek Fran, mizar. Mlinska ulica 11. NRS;
31.	Murko Vid, trg., Moljska 24, SLS;
32.	Kekc Luka. paznik, Aleksandrova 34, SLS:
33.	Dekleva Ivan, listonoša. Strossma-jevieva 10. NSS:
34.	Detela Stanko, ravnatelj, Vrazova ulica 6, JDS;
35.	Machar Ivan. strojev., Stolna ulica C, SLS;
36.	Dr. Faninger Ribani, od vet., Cankarjeva ulica 6, SKS;
37.	Borbek Ivan. sprevodnik, Einspiekr-jeva, SLS;
38.	Spcs Franjo. stavbenik. Tržaška cesta, JDS;
39.	Polše Anton, dela v., Komška cesta 20, SLS:
40.	Dobrave Ferdo, fin. urad. Wi!en-rainerjeva 6, NSS:
41.	Deleja Zdravko. poslovodja, Marijina 25, JDS.
kom popoldneva dognalo, da nesreče vendar le ni kriva proga, kakor se je prvot
hitimo na pomoč s svojo pripravljenostjo in odločnostjo.
Ta izlet ni niti hrvatski niti slovenski, ampak naš jugoslovenski, zamišljen in izvajan po čistih načelih našega skupnega Sokolstva. Uspeh Zagreba je tudi naš uspeh. Poraz in padec Zagreba je tudi
udi ie ni ivi i v a j—	uspen. roraz Ul paucc z.agivua jc iuui
nc domnevale, ne samo med laiki, ampak	na§ poraz. jn kakor so bratje iz Hrvat-
tudi v strokovnih krogih. Dognalo se ie	ske pohiteli v Ljubljano na vsesokolski
namreč pri preiskovanju razbitkov, da jj ,	tako je potrebno, da tudi bratje in
en voz imel močno pokvarjeno kolo, ki	sestre \z Slovenije pohite v Zagreb,
ie med vožnjo na napeti progi končno	Jugoslovenski Sokoli, sestre Sokolice
odpovedalo in vrglo s tira vagon, ta pa	vl slovenskih žup, pripravljajte se za sve-
ie potegnil za seboj še druge. Vodi se preiskava v smeri, kako da jc mogel tako pokvarjen voz ostati v prometu.
čane dneve v Zagrebu. Oni nam morajo biti izvir novega življenja, nove energije za nadaljno delo. Mi vsi verujemo, da je
j pur-.vdijen • za naaaijno aeio. ;»u vsi vciujcmu, u<i y. Na mestu nesreče je proga na daljavo: Sokolstvo sveto in nerazrušljivo. Ta ve itl£„;r, -n ,,, nnVvn r ien -> rovnrni nro- .. ~ ___: —	,, „c,toni L-rln-
kakšnih 50 m pokvarjena. Tovorni pre met je ustavljen, osebni se vzdržuje s prestopanjem. Proga bo kmalu popravljena.
DOL
ra naj se krepko utrdi v vsakem, kdor ima kaj sokolskega ponosa. Ta vera naj okrepi vsakega, kdor je neodločen. Zbrani v velikem številu v Zagrebu bomo najlepše pokazali nasprotnikom svojo. moč. Sokolski zlet v Zagrebu naj razplamti v nas bakl.io sokolskega ponosa in sokolske zavednosti. Zato v Zagreb na skupno delo. po skupno zmago v skupni pro-PRI HRASTNIKU. Podpisano j s]avj
Težka železniška nesreča na kočevski progi;
vodstvo petrazredne osnovne šole sc tem potom najiskrcneje zahvaljuje vsem p. t. dobrotnikom mladine, ki so ji s svo« jimi darovi pripomogli k prelepemu iz« letu Bled « Dohrava « Vintgar. Hvala Vam! Prav posebno pa sc zahvaljuje vodstvu osnovne šole Bled. ki nam jc preskrbelo brezplačno prenočišče kot tu« di ccnj. tovarišici Bacblcrjcvi za njeno veliko ljubeznivost in spremstvo za ves čas našega bivanja na Rlcdu. Iskreno smo hvaležni tudi g. postajenačelniku Ludviku v Ljubljani, ki nam jc na tako kavalirski način preskrbe! posebne vozove za udobno potovanje. Iskrena hva« la Vam! — Sol. vodja: V. Jurko.
VOJNIK. V nedeljo dne 10. t. m. bo takoj po prvi maši v osnovni šoli v Voj« niku čebelarski shod. na katerem preda« va učitelj Levstik iz Celja o vzrokih le« tošnje čebelarske nezgode. Vabijo se vsi člani in drugi čebelarji k obilni udelež« bi! — Odbor podružnico čebelarskega društva v Voiniku.
POLZELA. Sokolsko društvo na Pol« zeli priredi dne 3. avgusta t. 1. svoj prvi jav,ni nastop v prid lastnemu domu. Kot
lovična vožnja po žclcznici za članstvo Sokola jc dovoljena. Železniški zvezi Celje « Polzela in Polzela « Šoštanj in obratno sta prav ugodni. Sosednja br. društva ponovno prosimo, da se naše prireditve polnoštcvilno udeleže. Na ve« sčlo svidenje!
Občinske volitve v Mariboru
KANDIDATNA LISTA NARODNEGA BLOKA.
K a n d i d a t i :
!. Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj, Koroška cesta 5, SLS;
2.	Dr. Kukovec Vekoslav, odvetnik. Vrazova ulica 2, JDS;
3.	Lorber Ivan, slikar, Vetrinjska ulica.
5.	SLS:
I.	Roglič Ivan. trgovec. Koroška cesta 2. NSS:
5. Dr. Leskova r Josip, odvetnik, Kamnika cesta 9, SLS; ('.. Wei.\l Vilko, trgovec, Jurčičeva uli-8. JDS;
7.	Stabej Jož1", drž. uradnik. Cvetlična ulica 22, SLS:
8.	Selinšek Frane, železn., Betnavska cesta 18. NSS:
9.	Osvatič Ign.. davčni npr., Vrbanova
6.	SLS:
10.	Pueelj Ljudev.. dima. m., Slovenska ulica 34, NRS:
II.	Dr. Juvan Alojzij, odvetnik, Tat-tenbachova 18. SLS;
12. Dr. Lipold Franjo, odvetnik, Ciril Metodova ul. 18. JDS;
O*
Osem vagonov razbitih. — Ponesrečen železničar.
Tovorni vlak štev. 4561, ki se je včeraj popoldne ob 15.50 uri odpeljal s postaje Cušperk proti Predolam (smer proti Uro-
Sokol
Pred zletom v Zagrebu
Po sklepu Jug. Sok. Saveza se bo od
____ 15. do 17. avgusta poleg drugega sokol-
šupiiani), doletela jc težka nesreča. Pro-1 skega sabora vršil tudi letošnji pokrajin-ga je med Cušpsrkom in Predolami iz- 1 ski zlet v Zagrebu.
peljana precci nesrečno, mestoma v dveh Sokolstvo iz Hrvatsko in tri najjačje krajših ovinkih, ie ponekod napeta, po- i slovenske sokolsko župe: Maribor, Celje ložena .ie pa precej visoko nad močvir- in Novo mesto imajo s tem častno in tež-liim svetom v skalnato pobočje Ostrega ■ ko dolžnost, da bodo domačini velikega vrha. Zlasti v bližini vasi Velika in Mala sestanka sokolskih bratov iz vseh delov Račna tam kjer se Mlačna razliva po i naše skupne širne domovine. Pokazati močvirnih travnikih, vozi vlak ob visokih i bodo morali svojo notranjo vrednost, dc-strmih škarpah, kojih ena je zavita v j lo, pripravljenost, inoč in disciplino. Za-
precej ostrem ovinku. Da dolenjska in kočevska proga tudi sicer nista prvovrstni, jc znano. Krivda zadene pač šc avstrijski režim. Zato jc tudi bilo takoj razširjeno mnenje, da je nesreče krivo slabo stanje te proge.
V bližini km 8.03 je naenkrat skočilo s tira 8 tovornih vagonov, ki so zropo-tali čez škarpo in padli približno 20 — 25 metrov globoko. Pri padcu so se seveda povsem razbili. Materiialna škoda ie zelo znatna. Vrhu tega pa ie nesreča žal zahtevala še dragoceno človeško življenje. V službi je bil pomožni sprevodnik Ivan Repanšck, 35 let star. rodom iz Ihana pri Domžalah. Pri padcu vagonov je prišel pod voz, ki ga je povsem zmečkal. Bil je vesten v službi in miren uslužbenec.
Pri natančnem raziskavanju se jc te-
to kliče Sokolstvo Slovenije sveta dolžnost. da sc pripravi za ta zlet in zastavi vso svojo silo. ln to temboolj, ker pridejo na zlet tudi bratje Čehi in ostali gosti. Sokolstvo Slovenije ima svojo zgodovino in more pokazati svoj sistematski in pravilni razvoj. Tako Sokolstvo, ki zavzema danes v jugoslovenskem Sokol-stvu tako častno mesto, se mora na vsak način na zagrebškem zletu reprezentirati kar najbolj mogočno. Naši bratje, ki prirejajo zlet v Zagrebu, vodijo težko in mučno delo, ker žive v središču boja, ki je vse prc.i kakor naklonjen jugoslovanskemu Sokolstvu. Še več. Dočim ie jugoslovensko Sokolstvo mirno in ponosno, se njegovi nasprotniki srdito zaletavajo v naše vrste. Potrebno je zato, da mi kot najstarejši in najbolj izkušeni pri-
Sokol I. v Ljubljani vabi vse brate in sestre in vobče vse društvene prijatelje v soboto 2. t. m. na članski sestanek na Taboru ob 20. Na sporedu so aktualna poročila in kratek zabavni spored. Vrši se pri mizah pred glavno tribu-,no. Spored: 1. Gospodarsko in denarno poročilo za Sokola I. in društvo za zgradbo za prvo polovico leta 1924. (Poroča računovodja br. Lože j). 2. Poročilo o -lavni, i Dr. P. Pestotnik). 3. Loterija Sokola L (Br. Lozej). 4. Moji utisi o »našem poletu v Pariz«, (br. Evg. Lovšin). 5. Razdelitev diplom tekmovalcem (—kam) Sokola L izza zadnjih tekem. (Br. Protone). Društveni pevci zapojejo narodne popevke, orkester- spremlja večer. Potrebno je, da zopet osredotočimo vso pozornost »Taboru«. Vsak član naj bo o vseli društvenih težnjah poučen. Vsi moramo biti pri delu oprti v eno smer in k enemu. Zato je udeležba številnega članstva. posebno važna.
Sokolsko društvo v Šiški priredi v nedeljo. 3. t. m. ob 15. uri na šišenskem
podoknica
vanjera sodbe Dr. div. oblasti in pevske sa zbora »Čitalnice« v Šiški. V nedeljo ob 14.30 zbirališče bratskih društev- pred telovadnico, nato razvitje naraščajskega prapora. Po razvitju povorka po Šiški. Ob 16. javni nastop vseh oddelkov. Po telovadbi velika veselica z bogatim sporedom. Bratska sokolska društva sc vabijo, da se udeleže tega slavja polnošte-vilno s prapori. Vožnja .ie polovična. — Predprodaja vstopnic pri br. Simoniču na Celovški cesti in br. Tušarju v Kolodvorski ulici.
Sokolsko društvo v Medvodah sc zahvaljuje omizju g. Medica pri br. šušter-šiču za nabranih 257 Din za zgradl>o »Sokolskega doma«, posnemajte, da bo zgradba, čimprej dograjena. — Odbor.
Drugi caraščajski dan Gorenjske sokolske župe, ki se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta na Bledu obeta biti nad vse sijajen. Javne telovadbe se udeleži, ka kar čujemo tudi kralj z spremstvom.
Sokolsko društvo v Kamniku ponovno opozarja na svojo prireditev dne 3. avgusta. Po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane se vrši sprevod skozi mesto na telovadišče. Polovična vožnja s savezno legitimacijo dovoljena. Vabimo vsa bližnja sokolska. društva in ostalo napredno občinstvo, da ta dan v obilnem številu prihiti v našo'sredo. Zdravo! Odbor.
Lepi kamni za zgradbo prvega Belokranjskega doma v Črnomlju. — Društvo za zgradbo društvenih domov v Ljubljani je podarilo gradbenemu odseku Sokola v Črnomlju dva vagona cememta. Jugoslovanska »Medica« d. d. za promet drož it- kemikalij v Karlovcu 2.000 Din. tvrdka Mežnar v Črnomlju več tisoč kilogramov apna, ravnatelj Hauer iz Kar-.lovca vagon finega mila, lesna industrija Benedikt in sin je dala na razpolago
orodje, tračnice in vagone in je obljubila tudi denarno pomoč, kar je posebno zasluga brata Slapničarja. Vsem velikodušnim darovalcem se društvo Sokol v Črrcmlju najlepše zahvaljuje z željo, da bi njilicvemu vzgledu sledili še drugi.
Navodila glede sokolskih praporov. Po osvobojenju so si sokolska društva pričela nabavljati svoje nove prapore. \ ečina praporov je izdelanih v narodnem slogu. Naša narodna ornamentika je res tako lepo razvita, da je naravnost dolžnost Sokolstva, da propagira domače vezivo. Vsa ona društva, ki si nameravaio nabaviti svoje prapore, naj se v glavne,-:, drže nastopnih navodil: Skoro vsaka pokrajina naše države ima nekaj tipičnega, bodisi v barvi, bodisi v slogu veziva. Vsako društvo naj se radi tega vedno trži principa, da porabi te posebnosti. V zadnjem času si mnoga društva iz<iele.iO<-prapore iz domačega belega platna. I i prapori so cesto prav okusni in tudi v rak tični, ker se lahko operejo, se ne trgajo in niso dragi. Naraščajski prapori naj bodo mali, a okusni. Da pa se gl-^!e praporov doseže vsaj neka e<iinstvei.--?\ se priporoča društvom, da svoje načrte pošljejo starešinstvu Saveza. da izreče o njih svoje mišljenje in potrebna navod la.
Napad na Brusovo hišo pred tržaško sodnico
Trst, 30. julija.
Včeraj sc je pred tukajšnjim vojaš« kim sodiščem vršila razprava proti trcin laškim finančnim stražnikom iz Pošto j« ne, ki so bili obtoženi telesne poškodbe, zapustitve svojega službenega mesta, dezcrtacijc in kršenja domačega miru. Po italijanski verziji gre za naslednji fakt: 11. avgusta 1921. so tihotapci umo« rili italijanskega finančnega stražnika Stangancllia. Po poizvedbah kapitana Carbonc sta bila osumljena, da sta za« grešila ta zločin Kari Brus in Peter Biz« °ak iz Hotederšicc. Stangancllia da je umoril Brus, Bizjak pa da je med tem časom napadel desetnika in poveljniki dotične finančne straže. Bizjak je bil 2. marca t. 1. aretiran, dočim Brusa, ki sta
____ iprila je postojnsko
dalo zaporno povelje za Brusa. 14. apri« la jc kapitan finančne straže Carbonc skušal aretirati Brusa pa so mu to pre« prečili jugoslovenski orožniki. 24. aprilu pa so dobili trije laški finančni stražni* ki dovoljenje, da se smejo približati Brusovi hiši in poskusiti aretirati Karla Brusa. Dva stražnika sta ostala nekoli« ko oddaljena, eden pa sc jc popolnoma, približal hiši. Baje so hoteli na ta način si Ic pogledati položaj in če bi bil ugo« den seveda aretirati imenovanega. Poz« ncjc, okrog 22. ure pa so se vsi trije stražniki približali Brusovi hiši. Mislili so, da se jim posreči aretacija posebno zato, ker jc Brus baje zahajal k svoje« mu dekletu na laško ozemlje. Ker sc jim pa to ni posrečilo, so sklenili vdreti v hišo. V hišo so vdrli skozi okno in našli v sobi Brusovcga očeta Alojzija. Iskali so vsepovsod, toda ker osumljenca niso našli so se povrnili ob 6. zjutraj zopet v vojašnico.
Pri razpravi je vojaški pravdnik predlagal obsodbo vseh treh in je odstopil «amo cd obtožbe dezert.-u-i.je. Branitelj je seveda predlagal, naj se vsi trije oprostijo, češ, da niso storili ničesar kaznjivega, temveč so skušali samo aretirati Brusa, ki je bil osumljen umora njihovega tovariša. Z italijanske strani se po vrla rja, •ia je Brus sani prestavil začasne mejnike in se le zato nahaja sedaj njegova hiša v Jugoslaviji, dočim bi morala pravzaprav spadati k Italiji. Dotični kraj d." je torej še vedno sporen in bo o njem morala določiti razmejitvena komisija. Zato je po vrl ar.»al branitelj, da so laški finančni stražniki na italijanskih tleh -kušaii aretirati Brusa in zato njihovo dejanje ni kaznivo. Sodni dvor se .je priključil mnenju hranitelja in je vse tri obtožence oprostil, češ, da niso zakrivili nikakega kaznjivega dejanja.
Kulturni pregled
Med revijami
Pred nami leži 2. številka «Jugoslaven-ske Njivo, ki je izšla 16. julija. Na uvodnem mestu objavlja Dinko Šimunovič novelo dlinkina ljubav». Lujo Vojuovifi razpravlja o Dalmaciji in jugoslovanski narodni misli. Ilija Mamuzič in Frano Alfirevic objavljata več pesmi. Mislav Mi-hajlovič publicira prozo -c D o sadna mala muha::, Jaroslav Bydlo pa nadaljuje svoj sestavek o bizantinski kulturi. Istotako piše dalje svojo razpravo o Kristu, Budhi in Sfhopenhauerju Vladimir Dvorniko-vie. Listek ocenjuje Vojnovičevo trodejan-ko .-Maškarate ispod kupljas, Božo Lov-Tič piše o slikarju Konjeviču v Pragi, S. Paimačevič razpravlja o književnikih in novinarjih, Nikolaj Fedorov o Alekse-ju N. Tolstem, Sanjivin pa o pisatelju Loisu Hemonu. Zvezek zaključuje rubrika o znanosti ter beležke, v katerih beremo tudi kratek referat o gostovanju mariborskega gledališča v Zagrebu.
Zadnja dvojna številka <Nove Evrope* jo posvečena problemom socijalne politike in vprašanju stanovanj. Vsebina: Socijal-no vaspitanje (dr. Dragoljub Jovanovič); ishrana. dečje pitanje i socijalna politika (dr. St. Petrovič); zakonska zaštita rad-aika (dr. Kuželi); osiguranje radnilta aiv.lasbanam iivlieniu.
nas (D. Tomaševič); medjunarodna organizacija rada (dr. Kuželj); pitanje stanova (dr. Mil. Stojadinovič).
«Ženski svet» za jidij prinaša ^Obraze in duše?, zaključek Zorčeve povesti «Va-lerija, bči cesarja Dioklecijana*, nadaljevanje (Mladih let Pavline Pajkove>, Milčinskega satirično humoresko »Ko je šla mlada dama v drugi mesec?, Anice Lebarjeve spis «Mati in otrok-1-, dr. De-bevčev sestavek -tO mladi ljubezni». poročilo Al. Štebijeve o skupščini nar. ženskega saveza v Sarajevu, Ločniškai jevo pesem «Pre<l tovarno:> ter nekroiog dr. Nadi Slavčkovi
Znanstvena revija Leonove družbe «Čas» razpravlja v zadnjem skupnem zvezku (4. in 5.) o prof. dr. Fr. Kosu, o pravoslavju iu retoriki ter o ruskem boljševizmu. Kulturna rubrika obsega bogate zapiske o znanstvenih publikacijah.
Dva zagrebška kiavirna umetnika — učenca Fcrruccia Busonija. Pedagog in skladatelj Ferruccio Busoni, o katerem smo pisali v včerajšnjem <Jutru:\ je vzgojil tudi dva zagrebška klavirska umetnika: go. Antonijo Geiger-Eiehhorn in g. Svetislava Stančiča. Oba umetnika delujeta z velikim pridom v zagrebškem
i Pohvalna kritika jugoslovanskega I skladatelja. Miinchner Neueste Nachrich-teu.> objavlja zelo pohvalno oceno Stol-cerjevega godalnega kvarteta, ki sc je | izvajal 20. julija v Donoueschingenu. ! Kritik se izraža o skladatelju, da še ni
jesen. Francozi bi peli seveda v svojem jeziku. Ce se sklene pogodba, bo to letos že četrto inozemsko operno gostovanje ua Dunaju.
Jubilej kr. opere v Budimpešti. Letos 27. septembra poteče 40 let odkar se
I rvniiK s^ lii«™ «	— ..............,
' dovrien "lasbenik. toda hvali njegov smi- je ustanovilo kr. operno gledališče v bu-I sel za polifonijo in splošno glasbeno na-! dimpešti. Jubilej se proslavi z izvedbo
darjenost.
Istrske narodne pesmi. Pred približno 14 leti je uprava tedanjega istrskega Mašila -Naša Slogas izdala zbirko istrskih narodnih pesmi. Pesmi so bile
kompozicije «Pustna svatba«, katero je zloži! neki mlajši madžarski glasbenik.
Selina Lagerliif v Berlinu. Znamenita švedska pisateljica romanov cGosta Berlings, 'Jeruzalem? itd. pride sredi
i?t*ranske' in"otočanske in med njimi so i avguste meseca v Berlin, kjer bo priso-bili pravi biseri narodne duše. Zbirka je | stvovala prvi filmski produkciji prvoime-ted. j izšla le v omejeni nakladi ter je novanega dela.
bila kmalu razprodana. Ker je ljudstvo; Osemdeseti roj-tni dan slikarja Rjc-na vse strani povpraševalo po knjigi, se ' pina. mja Rjepin, največji ruski slikar .	_t-»_i._	a«	zadnjih desetletij, je praznoval 25. julija
osemdesetletnico svojega rojstva. Rjepin
je sedaj .'Istrska Riječ* odločila, da pona tisne skoraj vso prejšnjo zbirko ter ji doda še nove nazeve, nabrane v zadnjih letih. Knjiga se sedaj tiska v Opatiji. Ob-
je bil voditelj trinajstorice mladih upo-dabljajofih umetnikov, ki so 1. 1869. iz-
leilil. rviljl^tl sv .	. -' I"--- »l.UMJ.ljLT, 111	«...
segala bo kakih 230 strani večjega forma- j topili iz petrograjske slikarske akade-
•	• • 1__Al.nl.i OOA nA nn(>sn5onih __• • i------ /»r.nm/vo«rkiili n/vH (TAslom "
ta in v njej bo okolu 380 že natisnjenih in novih pesmi. Zbirka bo, kadar izide, lepa in dragocena priča jugoslovenskih glasbenih tradicij.
Reinhardtov program za London. — Dunajski režiser Max Reinhardt bo gostoval v začetku nove sezone v Londonu. Insceniral bo Volmoelerjevi deli: cSu
mije ter se osamosvojili j>od geslom: življenje, resničnost, gibanje in obnovljena umetnost. Po prvih večjih delih, ki so mu prinesla svetovno slavo (n. pr. Job in njegovi prijatelji) se je Rjepin podal na pota ruskega nacijonalnega slikarstva. Ustvaril je niz izvrstnih slik iz življenja preprostega ljudstva in celo
insceniral do voiuiueieijkvi ucu. .-...j^j- i-.-t-----■
murun-, in monodramo <Povsod pričujoč*, vrsto portretov odličnih Rusov Portret Francoska opera pride na Dunaj. - Leva N. Tolstega zavzema med njimi
Uprava pariške opere se pogaja z Duna jem elede kratkega gostovanja letos na
eno prvih mest. Dokument ruske prošlo-1 sti in duše ie do stalo zlasti veliko platno: l
] ZaporoSki kozaki pišejo sultanu Mohamedu IV. — Rjepin živi sedaj na Finskem, v mestecu Kuokkali, kjer še vedno dela | kolikor mu dopuščajo telesne moči.
Opera v sovjetski Rusiji. Pred svetovno vojno je imelo komaj okolu deset mest v Rusiji stalna operna gledališča; ostali kra.S so se morali zadovoljiti z go--tovan.ii. Znane so bile operne inštituci-^ je v Petrogradu, Moskvi. Odesi, Harkovnf> in Tiflisu. Po revoluciji se je število opernih gledališč pomnožilo, toda nivo uprizoritev jc padel. Odesa kar ne more iz oper »Faust«, »Aida« in »Traviata«. Napredek ovirajo denarne razmere, manjkajo pa tudi dobri režiserji. V Kijevu s® j je uprizorilo v zadnjih letih okoli 50 del, i toda med njimi ni bilo niti ene nove ope-I re. Tekom zadnjih sedmih let so te nanovo I inscenirale samo »Iloffmanuove pripo-. vedke. Harkovska opera je v agoniji. Slični slasovi prihajajo tudi h sibirskih centrov, iz Kavkaza in Krima. V moskovskem gledališču so prodrle tri nove uprizoritve: »Knez Serebrjani- od Triodi-ia, »Rahelina tožba« od Dudkijeviča in Jarasovskega »Tribli«. Straussovo »Salo-mo« je policija zabranila. Večkrat pa je bil na odru Glueckov »Orfej«. Stanislav-ski je zrežiral »Ognjegina«; kritika mu je priznala gotove sposobnosti, toda mu je obenem očitala pomanjkanje muzikalne-ga umevanja. Inscenacija je baje v opre-ki s Čaikovskega glasbo.
goj, doma iz Gorice. Prej je še izpraznil vojaško blagajno. Popihal jo je bržkone v Italijo.
* Zanesljiv uslužbenec je hlapec Franc Kramar, doma iz Prapreč pri Tuhinju.
DOBA RESTAVRACIJE.
Pred desetimi leti so bili na višku faioči Wilholmus Rex Imperator in njegovi; na Dunaju klerikalci; pri nas klerikalci; v Zagrebu frankovci in racli-jčevci.
Letos so zopet nemški prenapeteži rnatno oiačili svojo politično moč in [VVilhelmus jim je svetnik, ki je grehe naroda, vzel na svoje odrešeniške rame.
Slovenski klerikalizem grozi. Rad bi Ji ozrl jedva otete mu šole in stisnil uradništvo pod svojo peto. Njegovi organi pišejo natančno tako, kakor pred desetimi leti.
V Zagrebu je točno isti dan, kakor pred desetimi leti. radičevsko-franko-vaoka rulja razbila Veliko kavarno, ker so zbirajo v njej nacionalisti. Pred desetimi leti so nas zmerjali z Velesrbi. Tudi danes.
Tako je pod vlado «zakona, reda ia pravice»! vlado ^poštenja, pomirjenja, slo£re» in sedaj groze še s terorjem.
Tudi vojna je bila ped istimi gesli, katera so si enako razlagali, kakor Idanes.
Zgodovina se begme res ponavlja. Vsaki večji temeljiti premembi je sledila (loba' reakcije. Francoski revoluciji je sledil Napoleon, potem Sveta Alijansa, Frankfurt, in zopet reakcija in "zopet prevrat. Sedaj smo zopet v nekakšni restavracijski dobi. Na videz fcnio tam. kjer smo hili leta 1914. To ponavljanje se nadaljuje. Takrat so bili t meni.' Ista usoda, iih čaka sedaj.
1	M. A. C.
stajah Rimske toplice in Laško, in sicer j odpeljal je po nalogu svojega gospodarja hrvi vlak št. 7CM5. ki odhaja iz Zagreba T,.,.n, r,,t;na mndražice v Ljubljano
brzi vlak št. 700, ki odhaja iz Zagreba glavni kolodvor ob 11. uri, odhaja iz Rimskih toplic ob 12. uri 59 min, iz ^Laškega ob 13. uri 6 min; brzi vlak št. 709, ki odhaja od Maribora glavni kolodvor ob 14. uri 10 min, odhaja iz Laškega ob 15. uri 42 min. in iz Ramskih toplic ob 15. uri 49 min.
* Podružnica Udruženia vojnih invalidov T Ljubljani sklicuje za nedeljo 3. t. m. izredni občni zobr, ki so bo vršil neglede na število članstva ob 8. zjutraj v restavraciji <rZlatorog> v Ljubljani, Gosposvet-ska ulica 3. z dnevnim redom, ki je bil določen za nesklepčni izredni občni zbor 20. julija. Vseh članov podružnic, tudi onih, ki imajo funkcije v višjih odborih,
Ivana Lusina iz Sodražice v Ljubljano na prodaj konja, katerega je prodal za malenkostno vsoto 950 Din ter denar za-pil v veseli družbi. Seveda se ni vrnil več k svojemu gospodarju, temveč neznano-kam izginil.
*	Ka božjo pot na Brezje sta šla 23 letna Slavka Milavec iz Studenovega ter nje vredni drug in ljubimec neznanega imena. Združeno z božjo potjo sta se hotela okoristiti tudi na ta uačiu, da sta vlomila pri posestnici Apoloniji Pogačnikovi na Brezjah ter ji odnesla različne zlatnine in drutih dragocenosti v skupni vrednosti 50"'' Din.
*	Strela je udarila dne 30. julija popoldne v skedenj, hlev in kašeo — vse
Kino Ljubljanski dvor Tel. 730 1. in 2. avgusta	Velik Paramount-film
Ljuba v in zločinstvo
Kriminalna drama is temnega New-Yorka v 6 dejanjih v glavni vlogi Betty Compsun.
je prihajala iz plinovega generatorja po* leg sedeža šoferja. Plamen se je kljub azbestovi izolaciji kmalu razširil na vse lesene dele voza. Nesrečo je zapazil pr* vi uradnik družbe g. Franc Kavčič in ga pogasil s pomočjo obratovodje istega podjetja g. Karla Perka. Škode na avto* mobilu jc okrog 10 do 11 tisoč Din.
u— V pijanosti je razgrajal po cestah v Vodmatu v sredo zvečer neki 36=letni Janez Veternik, doma iz Predoselj pri Kranju. Možakarja je morala končno
a— Kaj pa je tebe treba bilo... Predvčerajšnjim je v mestu najela neka r.ilajša ženska, doma iz Ptuja, duševno omc jenega dečka, da ji je zai.esei dvome* sečnega otroka nekemu uradniku v Slo* venski ulici s pismom, v katerem mu na* roča, naj on skrbi za svoje dete. Ta go* spod pa je odločno zanikal, da bi žensko sploh poznal in je poslal dečka z otro. kom v bližini stoječemu stražniku, ki je privedel vse skupaj na policijo. Do brosrčna mati jc seve med ie.u neznano
policija aretirati Pri telesni preiskavi so karn izginila in tako jc policija ponuja-našli pri njem prisilni potni list v domo- la jokajočega nebogljenca dečjemu Jo-
notranjosti organizacije. Upravni odbor.
* Nemeurski hujskač Ossoinigg — pn s ta je načelnik nam: Kakor nemčurski hujskač Ossoinigg, ki jo zlasti po prevratu kot postajevodja v Gornji Radgoni pokazal vse prej, kakor ljubezen
kron škode. Tudi je močno opečen na ro-I ka1' iu na vratu. Požar je lokalizirala v Rogaški SNtini. Pišejo ! požarna bramba iz šmartna pri Litiji, ki se govori, postane znani j je s pomočjo domačinov obvarovala ce-
možak po prestani
deliktov izpuščen iz sodnih zaporov. 10 z otrokom vred prenocih v policij -Pri zaslišanju je ravnodušno priznal, da skem zaporu. Zjutraj so jo podučili, kj*
lo vas pred grozečo nevarnostjo.
* Volkovi raztrgali žensko. Iz Sarajeva je te dni odpotovala v Gospič neka Ivka
do našega naroda in države in bil radi ; Gudelj. Na potu so jo raztrgali volkovi, protidržavnega obnašanja v Mariboru v f Kmetje so našli od njenega trupla samo policijski preiskavi, postajni načelnik v , glavo, v bližini pa raztrgan potni list in RogaSki Slatini. Ossoinigg je svoječasno v \ posamezne kose njene obleke.
Gornji Radgoni očitno kazal svoje sovra
Rep v graščini Buchstein. V sredo
s Kralj na povratku na Bled. Včeraj 'dopoldne se je vrnil kralj Aleksander v dvornem vlaku i z Beograda na Bled. V Ljubljano je prispel vlak ob 10. uri. Na kolodvoru sta sc poklonila vladarju ve* liki župan dr. Baltič in divizijski gene* ral Stojanovič. Kralj je oba zaporedoma povabil k sebi v vagon in sc z njima kratko razgovarjal, nakar je nadaljeval vožnio na Bled.
*	Kraljev pot v Dalmacijo. Iz Beograda prihaja poročilo, da namerava kralj v bližnjih dneh odpotovati v Dalmacijo tei prisostvovati svečanostim ob priliki bo-ravka angieške vojne mornarice v naših vodah. Angleška eskadra ostane v Dalmaciji štirinajst dni.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil včeraj g. Ivan Šestan, odvetniški kon-cipijent v pisarni g. dr. Lipolda v Mariboru, promoviran za doktorja prava, ua graški univerzi pa g. J. Fcrenčak, rodom iz Šmarja, za doktorja vsega zdravilstva, j
*	Odlični gostje letošnjega ljubljanske- j ^a veiesejma. Med letošnjimi odličnimi 1 gosti ljubljanskega veiesejma bomo mogli pozdraviti tudi naše brate Čeho-slovake. Iz zanesljivega vira smo izvedeli,! da prisostvuje letošnji otvoritvi tudi češkoslovaški trgovski minister, oeškoslo- ^ vaški poslanik v Beogradu in zastopniki Praškega veiesejma ter ceškoslovaško-jugoslov. narodno-gospodarskega udru-ženja v Pragi.
*	Notar dr. Karel Schmidinger t. Včeraj jc po dolgi, mučni bolezni izdihnil najstarejši notar v Sloveniji, 72 letni doktor Karel Schmidinger. Simpatični starec •1 lepo glavo in dolgo belo brado je bil na ljubljanskih ulicah znana osebnost še po!~m, ko se je opiran od usmiljenke še komaj pomikal dalje. Rojen je bil v Veliki Nedelji na Spod. štajerskem; deloval je od leta 1881. do 1902. v Kamniku in od leta 1902. do svoje smrti neprestano;
v .....
pal, pač pa je občeval kot strasten lovec in hriboluzec mnogo v slovenski družbi, kjr je bil po svoji humornosti iu ljubez
vila v bran, so obstrelili na levi nogi. Orožništvo celega okraja zasleduje ro parsko tolpo.
stvo do Slovencev, kajti vsak čas je pri ' ponoči je večja obrožena tolpa vdrla v blagajni kričal: <-Hir birt niks bindiš | graščino Buchstein pri Dravogradu. Zli-gšprohen. bal is Amtssproh noch irvimei i kovci so neopaženo pobrali vse dragoce-tajčb (Mož govori namreč znani kuhi-1 nosti v vrednosti nad 200.000 dinarjev. tajč>. ki se ga poslužuje večina obmejnih j Služkinjo, ki se jim je pri odhodu posta-j nemčurjev. Šele na pritisk občin je bil1 ••	«k=»-oHu „„	„„„;
takrat odstavljen in premeščen, zato pa je avanziral v uradniški status. Pred enim mesecem je bil reduciran, sedaj pa bo zopet odškodovan z lepim mestom postaine-ga načelnika v zdravilišču Rogaška Slatina. S kakim navdušenjem ga bodo spre- j jeli v Rogaški Slatini in objeli z raznimi ■ -'ggs, si lahko vsakdo predstavlja. Ali bo j Ossoinise še vedno pri železniški blaga j- i ni kričal: 'Hir birt ntks bindiš gšpro-: hen?»
* Kralj kupuje vinocad v Dali*ki pla- 1 nini. Iz Osijeka poročajo, da namerava j kralj kupiti vinograd v Daljski planini. !
V nedeljo vsi na razvitje narašča* skega prapora v Šiški
Iz Ljubljasie
u— Za sinoči sklicani klerikalno c ko=
Na to misel je prišel kralj povodom raz- munistični hujskaški shod v Mestnem
se je peljal samo do Dravelj, tam izsto pil in se podal iskat veselih bratov n3 zaj v mesto.
a— L? policijske kronike. V noči od srede na četrtek je policija aretirala dve osebi in sprejela 12 ovadb in sicer: 1 tat* vino, 2 goljufiji, 1 poneverjenje, 4 prestopke cestnopolicijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda in manjše prijave.
u— Nevaren žepar. Ko sc je pred ne* kaj dnevi vračal železniški uradnik Ivan Kob'ar iz nekega službenega potovanja iz Zaloga, mu je pri izstopu na glavnem kolodvoru nenadno posegel v žep telov* nika neki mlad moški in mu iztrgal iz njega zlato uro z zlato verižico. Koblar pa, ki je čutil tatovo roko v svojem žepu, ga jc nenadoma zagrabil za vrat in zahteva! vrnitev ure ter verižice. Tat sc je pod pritiskom njegove močne roke iidal in prav ponižno izjavil, da mu -poklanja vse skupaj zopet nazaj«. Hitro I mu je res izmaknjeno dragocenost zo-I ret izročil, a nato se mu je iztrgat in iz* i ginil v množici. Pri pcrlustraciji prenočišč v Kolodvorski ulici pa ie bil v src do zvečer aretiran neki moški, ki se jc i-dal za Vjekoslava Majtoniča. trgov, skega potnika iz Vi rovi tiče. Ker sc jc j sumilo, da jc možak poklicni žepar, jc bil dalje zaslišan ter končno
ko lahko sodnim potom prisili pravega 5 1 r.cz-ikcnskega očeta da skrbi 71 dete in jo nato poslali zopet v Ptuj z detetom vred.
Iz Primorca
*	Javna telovadba v Postojni. V nedeljo, 3. avgusta, popoldne priredi športni klub »Postojna« telovadni nastop, ki bo obsegal proste vaje naraščaja, članov in članic, orodno telovadbo in različne skupine. Po telovadbi bo petje, godba in prosta zabava.
*	Zastarele davke izterjujejo davčift oblastva ter zahtevajo ogromne vsote denarja za 1. 1920, 1921, 1922 in 1923. V interesu vseh davkoplačevalcev je, da županstva naših občin nemudoma vložijo rekurz na podpretekture in preiekturc ter zahtevajo, da sc zastareli davki odpišejo.
*	Prireditve slov. učiteljstva. Slovansko učiteljstvo iz Julijske Krajine jc imelo letošnje delegacijsko zborovanje v Gorici. Sledil je socijalen tečaj pri Sv. Luciji ob Soči in koncert v Tolminu. Vse prireditve so pokazale zdravo jedro iu življcnsko moč učiteljske organizacije.
*	Razlastitveni odlok stopi po dosedn-n.iih določilih v veljavo 5. avgusta, ako
govora s patrijarhom. ki je kralju zelo domu je policija prepovedala. Zato so SVQjc pr<uo ;rac Toma Koritarič. UgOto* j * hvalil lepote Daljske planine. Ako pride izostali tudi izgredi, ua katere so se go» . vjj0 sc je tudi. da jc on uzmovič, ki jc ; vrni onjske dirke v OsijeVu. tovi elementi žc tako veselili in večer jc j j,otcj 0krasti Koblarja.
kralj v jeseni na
si bo ogledal tudi D .i lisi-o planino in iz- potekel brez incidentov, bral vinograd. Največ izgleda ima vino-
grad Osiječana g. Karla Hoffmanna, vi- kovo * Trnovo, poživlja vse svoje brate
in sestre na važen sestanek, ki se vrši danes ob 20. uri (8. uri zvečer) v gostil* ni pri Mraku. Rimska cesta. Udeležba
meri 12 jutrov in ima krasno
nosrad vilo.
*	Snaženje železniških vagonov. Ministrstvo saobraSaja razglaša, da «0 v Nemčiji naročeni desinfektorji že prispeli iu da se je snaženje železniških osebnih vagonom že pričelo. Aparati so bih" razdeljeni železniškim direkcivim. Upati je, da se
| vagoni temeljito očistijo raznega mrčesa.
*	Falzifikati ameriških bonov. Poslaništvo Zediujeuih držav severno Amerike je našo vlado obvestilo, da so se pojavili v prometu ponarejeni boni ameriškega tresorja cGold Certificates> po 50 dolar-, jev. Falzifikati nosijo številke iz leta ) 1913. Falzifikat se pozna že na prvi po-gled.
*	Tretjsšolec odlikovan ?a hrabrest. Ministrstvo prosvele je od ravnateljstva gimnazije v Peči prejelo brzojavno prošnjo, naj bi ministrstvo izposlovalo. da se , tretješolcu Stan. Gešoviču pod°!i svetinja za hrabrost. l\lladi Gešovič je. s puško v roki, zadržal v planini več kačakov. ki so
u— Mestna Orjuna Št. Jakob * Kra* j na Dunajski cesti sta si pripeljala s ko=
lesi nasproti neki Franc K. in Kornelij G. V diru sta se. hotela drug drugemu umakniti, pri ter- sta pa treščila skupaj
a rimska vlada prej nc prekliče ali povedal | 01/iili.
Pravi sin ali slepar? 25. julija se it /mil v Prebeneg pri Dolini mlad mo/, ki pravi, da sc piše Ivan Prašelj iu da .ic u_ Kolesarski karambol. Po hodniku ; ti k vojakom marca mesca 1919. Doma-
obvezna. — Zdravo!
u— Poravnalno postopanje, Ki je bilo otvorjeno nad ljubljansko tvrdi:o Kmet & Ko., je pravomočno ustavi ieno, ker se je imenovana tvrdka s svojimi upniki poravnala.
tako močno, da sta se oba nekoliko po; škodovala. Še večjo škodo pa trpita na kolesih.
Iz Maribora
a— Cenena mast in lastonj sir. Pu Mariboru žc doigo izv.ibiia neki pote*
Starim Ljubljančanom dob^o zna* puh 'Judi denar r;a ta način, da po*
.. . _ .	.. ,. . . , ustrelili njegovega brata, dokler niso
Ljubljani. V	^ | vsled njegovega streljanja prihiteli na
pomoč žandarji in seljaki ter pregnali kačake.
Oprrska dobrotnika. Kakor javljajo
uivosti dobrodošel gost. Bil je blag mož, j Jz B da -e nedavno unlrl be0grajski v svoji stroki izvrsten ter med tovariš. t	lgnjat DamEk:, M
posebno čislan m spostovan. Njegov srn = ■ '
ni Kataver obišče s svojo panoramo in luencžarijo v nedeljo dne avgusta po-! poldne veselico Prost, gasilnega društvi v Zg. Kašlju pri Gradu. Godba, petje, vsega dosti za dušo in telo. Za LjuSljan= č':ne izredno ugodna železniška zveza (Zalog) popoldne in zvečer.
u— Izgubljeno je bilo na potu do Vodnikovega trga do hotela Union pri* bllžno 1000 Din. Pošteni nijditelj se pro* si, da izroči najdeno proti nagradi v upravi «Jutra».
u— Za te slabe čase sc je hotel pre* skrbeti 28*lctni uslužbrnec pri tvrdki «InterkontincntaI» na Ambroževem trgu Andrej Rode, in na'ožiI pri prekladanju zabojev z mastjo en zaboj v neki kot svoje postelje, ki sc jc takrat nahajala 1 na dvorišču istega poslopja. Zvečer pa
nuja ceneno mast od eksporterjev. \ ce* raj jc prišel zopet k neki ženski na Aleksandrovi cesti icr ii p^nuial 4 kg te izborne masti za 280 K. Vesele novice srečia ženska jc takoj :zroči!a .30 K neznanemu dobrotmlcu, o jterem ni bi-!o več ne duha ne sluha, še manj p;1 o njegovi masti, Katero je obljubil takoj prinesti — Isti dan -e d/orodušin Mu* tienčanka peljala iz Maribora cez drav* sko brv voziček razr.ih jestvin. Ker je p<; serpentini težko vlekla, so ii pomagale 3 dobrotnicc. ki so se vrli hriba v mraku prijazno poslove. Dima jc Stu-dtnčanka opazila, da ji mm,ka zaboj s 3 kg sira.
a— Jadranski večer, ki ga priredi dru* štvo Jadran v soboto v Nar. dor.iu. obeta postati najzanimivejšaš prirejitev te*
na uvoriscu isicua poslopja, tvster pa	.	.	l 1 1, f 1: „ ,
,. , 1 j	l	» ■	po etja. Vsak, najsibo liubitelj pet
je odsel z ukradeno robo v mesto in jo = *	.... .	,.
inženjer-arhitekt pri tukaj, želez, di lekciji. Žalujoči obitelji naše sožalje! — Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 4. z Dunajske ceste št. 15.
* Kredit za skupščinsko poslopje. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 12,794.464 dinarjev za dovršitev kupole in paviljona ter za izdelavo fasade na novi skupščinski palači v Beogradu.
■ * Prostcri na ljubljanskem velesejmu. Ker še vedno dohajajo prijavnice, sporoča sejmski urad, du so vsi razstavni prostori v notranjosti paviljonov zasedeni. Na razpolago je še nekaj kritih prosto-
je vse svoje
premoženje zapustil dobrodelnim, književnim in znanstevnim zavodom. Tem za vodom je testiral 200.000 dinarjev, ostalo svoje premoženje pa srbskemu trgovskemu udruženju.
* Železniška nesreča v Nišu. Kakor poročajo iz Niša, sta odšla predvčerajšnjim dva inženjerja na motorni drezini pregledovat progo. Z njima sta se vozila tudi dva delavca. Vozili so s hitrostjo 80 s'ojcči kilometrov. Na nekem ovinku je privozil proti njim vlak. En inženjer in oba delavca so skočili z drezine. Vlak je povozil drezino in smrtno razmesaril inženjerja,
prodajal od gosti'ne do gostilne. Imel
ja, glasbe, šaljive zabave ali p.csa, mora račun. Na svt i prireditvi
, , ... . ., ,	_ . 1 piti na svoj
pa jc smo o, kajti ze na v odnikovem tr* 1 .. T	,	, . ,
1 J . , .,	. . . ., . 'zdruzi Jadran vse narodno mislecc elc
gu sc jc ol.rnil nanj pnjazni stražnik ter	„ ,,,:,,, .,,
.j. ,	- mente, da lih ogreje s svojo pesmijo z*
ga vprašal odkod in kam. Tako se je ^^ nacjona!noBstvHf> ki p,,Jc ra,no v
zgodilo, da -c Drejc ni reš, slabih ca*	,hQd h tednjh ob -;ik, občinskih
sov in una pričakovat, se vel,ko slabs.h.	na preizkušnjo. Na, ne -».mika
u— Neroden voznik ie hlapec Alojz	nikci0i mu je pri srcu prospeh mšega
3. iz Vodmata. Dne 29 t. m. jc vozil z	nacionajnega žitja.
dvovprežnim vozom po Sv. Petra crsti	a_ Smrtna nesreča. Vajenec Štefan
t.iko
voiuiu i*" ->*•	v«01. a_ Smrtna nesreča, vajenec >icmii
neprevidno, da ie prevrnil na cesti . Kozar_ uslužben pri mizarju .\loiziju či mlekarski voz:čck ivane Dovče* ; \lundi v Mariboru je po končan m de*
rov ob zunanjih stenah paviljonov in raz.; ki je ostal na drezini. Oba delavca in en
slavni prostori na prostem.
* Nove luksuzne cigarete. — Uprava državnih monopolov je. nabavila 15.000
j inženjer so težko ranjeni in prepeljani v niško bolnico.
* Zaplenjena donavska ladja. Organi
kilogramov slovitega tobaka Smirna. To- j carinarnice v Somboru so preiskali te bak Smirna se bo mešal z najboljšim na- dni donavsko ladjo, ki je last nemške, ak-šim tobakom ter se bo iz te mešanice iz-' ci-iske družbe <Rhein» ter našli na krovu delovala posebna vrsta luksuznih ciga- šest velikih zabojev pištol sistema Brow-ret.
ning ter šest zabojev pripadajoče muni
ve iz Slap. Razlilo se jc vse m'cko. ob* enem pa se je poškodoval tudi vozicck, tako da bo prišla ta neprevidna vožnja j fjav'Q" Vsled močnega elcktrijn-.ga toka
Iu zapiral vrata in okna kleit. Pri tem pa je prišel v dotiko z e'ektriino r.ape*
Lojzku precej drago.
u— Iz vode potegnjeno trupelce. Iz Ljubljanice so v Mostah potegnili ljud* jc pred nekaj dnevi mrtvo go'o trupel* ce okrog 7 mesecev starega otroka žen* skega spola. Policija pridno preiskuje zadevo in poizveduje za brezsrčno ma* terjo.
u— Tatovi na trgu. Razni tatinski ele* menti so sc pričeli pridno uveljavljati
je Kožar nezavesten obležal in kmalu nato umrl. Ker je bil fant bolan na src-i jc ta okolnost pač bistveno pospešila niecovo smrt.
j či niso prejeli ves ta čas od njega uob.-, nega sporočila. Sedaj se je zglasil oseb-! 110. Pravi, da jc bil vjet v Rusiji. Mati i Prašljeva. ki šc živi. pa v došlecu ni spoznala svojega sina iu se'kij začenja prav-1 da, ali je Ivan Prašelj pravi materin sin
j ali pa navaden slepar. -------------- ---
PROSLAVA PETLETNICE OSVOBO* JENJA PRF.KMURJA V M. SOBOTI.
Dne 9. in 10. avgusta sc vrši v Mur* >ki Soboti in Beltincih proslava petkt-nicc osvobojenja Prekmurja.
Ker je ta proslava za Prekmurjc veli' kega nacionalnega pomena in jc sveta 1 dolžnost nas vsch, da proslavimo spomin za svobodo v Prekmurju padiih ju nakov na časten in dostojen način, se vabijo vsa narodna društva, da se uu<. -leže proslave vsaj potom delegatov, i Proslava obsega v glavnem nasledil ii spored:
1.)	Dne 9. avgusta ob 20. uri v Mur» ski Soboti slavnostni sprevod z bakljad > in vojaško godbo po mestu in na pokopališče, kjer se vrši proslava tu pokopa*
! nih za svobodo Prekmurja padlih juna = !'v.
2.)	Po sprevodu svi-a vojaška godb* v Murski Soboti do p- noči.
3.)	Dne 10. avgusta sc vrši ves proslava v Beltincih z ljudskim taborom, kjer nastopijo govorniki posameznih odposlanstev.
Prosimo v slučaju odziva pravočasne ga obvestila, najdaljc do 4. avgusta, <> številu gostov in času prihoda, da m morejo preskrbeti dovozna sredstva od kolodvorov in prenočišča.
V informacijo naj služi, da ima oseb« ni vlak, ki dospe vsaki dan okrog poldneva čez Cakovec v Dolnjo Lendava«, poštno * avtomobilno zvezo z Beltinci iu Mursko Soboto.
Vsled tega je priporočati dopotovanjii v Prekmurje preko Čakovca in Dolnje. Lendave. V kolikor ne bi zadostoval poštni avto, sc bo po predhodnem ob* vestilu poskrbelo za druga prometna sredstva.
KlItUIIIIIIUlMIIIUIHUMHflKn«
*	Povišanje plač monopoiskira delavcem. Monopolska uprava je te dni nakazala ravnateljstvu ljubljanske tobačne tovarne potrebne zneske za izplačilo razlike povišanih delavskih mezd od meseca aprila tekočega Iela. Ta razlika znaša 1 dinarje dnevno za vsakega delavca.
*	^Jadranska Stražam opozarja si. občinstvo. da veljajo polovične vozne karte samo za posebni vlak, ki pelje iz Ljubljane v soboto ob 13. uri in se vrača z Bleda od nedelje na ponedeljek ob 24. uri. Legitimacije za polovično vožnjo se dobivajo v Tourist-Office na Aleksandrovi cesti.
*	Izpremembe voznega reda. V dobi od 3. avgusta do vključno 15. septembra tega leta bosta imela dnevna zagrebška >-rza vlaka št. 706 iu 709 postanek v 00-
cije. Orožje in municija je bilo namenje- našem trgu. Tamkaj imajo tudi naj*
no za Bolgarijo. Kapitan ladje je pobegnil. Ladja je bila zaplenjena.
*	Trojčki. Marija, žena Josipa Viteziča iz Trogira v Dalmaciji je porodila te dni trojčke moškega spola. Oče je siromašen delavec. Mati je sicer slabotna, a živa. Otroci pa so vsi zdravi.
*	Samomor trgovskega potnika. — V Grand hotelu v Zemunu so je te dni
več prilike, da posegajo v gnječi v tuje žepe. Zadn:e čase pa so postali celo ta« ko predrzni, da odpel javaio vozičke. Ta* ko je mesarju Adolfu Žabjaku neki tat odpeljal tc dni rdeč mlekarski voziček, vreden 600 Din,
u— Polici iske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji nastop* ni slučaji: 1 prestopek kaljenja nočnega
ustrelil trgovski potnik znane tovarne miru, 1 pijanost, 11 prestopkov cestne* mila Schicht Dušan Vladisavljevič, bivši j Ha policijskega reda, 2 prestopka pasje, ravnatelj neke osiješke banke, ki je ne- j kontumaca, 1 telesna poškodba, 1 davno likvidirala. Pokojni Stanisavljevič' prestopek javnega pohuišanja, 1 pretep, je bil vojni dobrovoljec v Rusiji in ua - prestopka obrtnega reda in 1 goljufija, solunski fronti. Samomor je izvršil zaradi u— Ogenj v avtomobilu. V sredo oko* financijelnih težkoč.	'' Po1 9- urc zvečer se jc v garaži Stav*
* 0.1 pijonirskega bataljona v Šabcu je henc družbe na Viču vnel tovorni avto* pobegnil te Oni podnarednik JosiD širni- '-nobil. Oucni ie povzročila vročina, ki
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANCKOV: kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo« modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki sot imi »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti iu tečnostL
.amnmmiu:.:
___s.-B.
Vzroki raka
Moderna medicina
| pri sterooskopu.)
Važnost za plastičnost videnih prcd-odkrila vzroke ! metov in oseh je, da sta obe barvi tako
najstrašnejše človeške bolezni, zelo težko ozdravljivega raka- Njegov mikrob ni znan, ker ga menda sploh ni. Dokazano pa je, da povzroča rak stalno razdraže-lije organizma. Vzroki so lahko fizični, n. pr. Rontgenovi ali radijevi žarki, mehanični ter nevarni udarci in rane, dalje kemični: n. pr. kajenje močnega tobaka, vživanje alkohola, ali pa delo v tovarni, kjer vdihava delavec soparo smole, pa-rafina, različnih aniliuov itd. Na raku umre posebno veliko število delavcev v Indiji, ki stalno žvekajo močno narko-
na, steklih prod svetiljkama kakor v očalih tako izbrani, da tvorita kombinirani čira temnejšo orno barvo. Se-voda popolne črne barve iii mogoče doseči; približamo pa se ji najbolj, ro položimo zeleno in rdeče steklo drugo na drugo in potem toliko časa izpre-min.iamo ton obeb barv, dokler se nam dosežena črnina ne zdi dovolj temna. S poskusi se je dognalo, da da najtemnejšo črno barvo dvojica modrozelene in oranžnordeče barve.
S pomočjo anaglifov se da torej elo-
1 va; pred 10 leti so ga popili toliko, da j aa glavo okroglo poldrugi liter na leto I ga jc prišlo na vsako glavo 120 litrov, la- j V Zedinjenih državah so ga popili prcc ' ni pa celo 148. V konzumu žganja zavzc- j «sušo» 100 milijonov. Nemčija ga porab i ma še vedno prvo mesto Nemčija s sko- na ieto .550 milijonov litrov. Višek v po-1 raj 500 milijonov litrov na leto. Francozi! končavanju vina pa je dosegla lani Fran-ZguJoviuska sobica Kutuzova je sedaj ga spravij0 tW0 milijonov pod streho, po- j cija, klasična dežela žlahtne kapljice, kjet brezplačno pristopna vsakomur, in je pod ! sebnQ jjkerjev. Zedinjene države so poli- I so ga popili nad 4000 milijonov; vsak člo-upravo državnega oddelka za muzeje.. snjlc konzum .;pjrjtuoz, ki jc znašal prej i vek približno 100 litrov na leto ali več
a prekaša ina oiem-
v, «»—-- ------•— silile Konzum spirituoz, Ki jc /.uasai prej ven pnniuno iuu utruv na tet
Poset jc jako živahen, posebno številne ; milijonnv ijtrov na leto, torej skoraj kot četrtinko na dan. Ta držav: pa so zlasti ekskurzije raznih študentov , ,rj ,i(re pa x,av0) vsled orepovedi zavii. torej vse druge v konzumu vi
iz moskovskih šol.
ffčno rastlino betclj. Posebno nevarna pa j seči plastičnost, projiciranih slik. t, j. jc za rak smola. Japonski zdravniki so!slike se naui vidijo telesne, žive. V pa-namazali s smolo podgane, miši in kunce j viških varijetejih so vso prošlo zimsko ali pa so jim vbrizgali smolo pod kožo.! sezono predvajali konopin predstav Živali so obolele na raku, ki jc bil po- j anaglifsko sliko in publika je bila z polnoma sličen človeškemu. V Evropi so ; njimi zelo zadovoljna, dognali isto Fibicher na Danskem, Dicl- A človeški duh nikdar ne miruje in man na Nizozemskem in Francoz Mene- jedva se kaka iznajdba pojavi, že misli trieu.x. Stalno draženje gotovega udu i in snuje nove načrte. Morda ni več da-iina često za posledico raka. Na njem I leč čas. tako menijo strokovnjaki, ko umirajo n. pr. tudi ženske dežele Kašmir j se bo dala plastičnost slik uporabiti v severni Indiji, ker nosijo po zimi na \ tudi pri kinematografiji; za zdaj so trebuhu steklenice z vročo vodo, da se j take misij seveda še drzno domneve, obvarujejo mraza. Rak kože nastopa tu-, upati pa je. da doba sterooskOpskega
di pogosto kot posledica srbenja, ki ga povzroče gotovi parasiti.
To seveda ne pomeni, da se rak nc pojavi tudi drugače. Ce pa ie človek zbolel r.a tej strašni bolezni, se mora zdraviti, naj si je že povzročilo bolezen to ali ono draženje. Važno pa je, da se mora vsakdo od nas izogibati stalnega draženja, Ja ne dobi pozneje v življenju nevarne rane.
kinematografa uj več v uodoscžui dalji.
Anaglifi ali reliefne slike
niso iznajdba novejšega datuma. Ze pred kakimi tridesetimi let.i z njihovo pomočjo skušali jtovečati nazornost geometrijskih likov v prostoru. Seveda so jih -odaj za uporabo po pariških varietejih in salonih temeljiteje preštudirali, kajti kljub ti-um, da jest var precej enostavna, zahteva vendar za, uspešnost precej spretnosti iu pori r c b n ega poznavanja.
Kai so anaglifi?
Velika bela platnena zavesa zastira oder, na katerem sta postavljeni dve močni električni svetiljki, oddaljeni med seboj kakih 50 cm. Svetiljki sla zastrti: leva (gledano iz dvorane) z rdečim. desna z zelenim steklom.
Med tema svetiljkama se gibljejo Osebe in premičejo predmeti Gledalec za platnom ima vtis, da se oseba premika proti njemu, v resnici pa se na odru giblje proti svetiljkama, torej oddaljuje od platna, in nasprotno. Lestva, ki se zdi, da ti bo vsak hip pala na glavo, pade v resnici na oder.
Jakost obeh električnih svetiljk mora biti v primernem razmerju s prosojnostjo obeh barvanih stekel (zelenega in rdečega), tako da bela luč preveč ne vsrka barve. Tudi barvo zelenega in rdečega stekla je treba izbrati primerno. (O tem glej spodaj.)
Očala, ki omogočujejo plastično videnje, imajo tudi dvoje različnih stekel. F.no, desno, je zeleno, in sicer istega iona kakor desno steklo pred svetiljko, levo pa prav tako rdeče kakor steklo pred levo svetiljko. Kdor gleda s.kozi taka očala, ne vidi ne zeleno in no rdeče, kajti obe sliki, ki jih vidijo človeške oči. se, kakor znano, spojita v eno, plastično. Tako tudi tu: predmet se vidi skozi ta očala temen, skoraj črn, in kar je glavno, človek ima vtis, da to, kar vidi tam na platnu, ni navadna ravninska slika, ampak pravo telo v vseh treh dimenzijah. (Na podobnih načelih je osnovan znani ste-reoskop: če gledaš skozenj dvojico fotograskih snimkov istega predmeta, se ti zdi, kakor da ga vidiš v naravi. Razlika med stereoskopom in temi reliefnimi slikami jo le ta, da uporabljamo pri le-teb dvojico komplementarnih barv, g čimer se izogne-mo sistemu leč
Življenje brez spanja
Londonski zdravnik Davy Ifarris in njegov ameriški kolega dr. Aglc sodita, da pomeni 7 do 8 ur vsakdanjega spanja nepotrebno zapravljanje dragega časa. 20 let, tretjina našega življenja, čas, ki ga zapravimo v postelji, bi lahko koristil naši rodbini, družbi in državi. Treba ic najti sredstvo, ki bi nadomestilo naše tekom dneva porabljene moči, nc da bi spali.
Zaspanost jc posledica kemične reakcije naših trudnih možgan, ki niso zmožni nadaljnega delovanja. Treba jc torej izumiti električni stroj, ki bi nas zalagal od časa do časa z novimi močmi. Sedanji kemiki in zdravniki so seveda mnenja, da tli mogoče sestaviti take priprave. Toda trii ne vemo kaj nam lahko prinese bodočnost. Omenjena zdravnika sla žc našla svoje mecenc. Tovarne Soddy na Angleškem in Routhcrford v Ameriki skušajo že več let napraviti sintetične pi-lulc, ki bi nadomestile vsako hrano in nas oprostile zaspanosti po obedu in večerji, ki je poslcdica prebave.
Ali bodo naši potomci srečni, če dobe mesto obrokov kuharske umetnosti — pi-luie in sc bodo morali po končanem celodnevnem delu enostavno napolniti z elektriko, ne da bi smeli leči v posteljo, kakor dela naše nazadnjaško pokoljenje. Upajmo pa, da vsaj naše generacije ne zadene ta nesreča!
Samostanska tajnost
--Češke Slovo- poroča:
V Dolnjem Ročovu pri Lounih na Češkem je sredi gozdov star samostan. V ta samostan jc bilo sprejeto leta 1022. za služkinjo mlado dekle iz oko lice Domažlie. Bila je lepa iu rada se jo smejala. Kakor ostalim redovnikom, tako je ugajala tudi gospodu priorju, in prior ima seveda prednost.. In tako se jo za samostanskimi zidovi marsikaj gofljlo iu prišel je čas. ko se je samostanski služkinji porodilo dete. Umrlo je čez tri dni. še preden je bilo krščeno.
Kdo jo biboče, to je razlagalo dekle, ki so jo medtem že odpustili iz službe. Deklica je trdila, da jo jc gospod prior na dan sv. Janeza Ne po muka. takrat, ko so ostali bratje bili pri molitvah, poklical pod neko službeno pretvezo k sebi in storil greh. Prior je utajil oče tovstvo in. ker dekle ni molčalo, jo je tožil zaradi razžalienja časti. Dekle, ki je služilo že v DomažLjeah. ni imelo niti za dolgo pot k sodišču denarja niti advokata. Sramovalo se je tudi. posvetovati se z izkušenimi ljudmi o posledicah, če ne pride k sodišču. Obsojena je bila kontumacijsko. Gospod prior pa si je mcl roke in jo naslednjo nedeljo pridigal o brezbožnih ljudeh, ki bi radi svojo otroke podtaknili duhovnikom, ki nikoli no grošo ...
vanja alkoholnih pijač skoraj na ničlo. V Angliji pijejo zelo malo žganja, ravno tako tudi vina, komaj 75 milijonov litrov,
krat.
Po slovanskem svetu
X Nesreča na morju. Japonski pur-liik .Tairai Maru - se jc potopil v bližini
Mednarodni kongres za znanstveno analizo dela
jc zaključil svoje zasedanje pred dobrim tednom dni z razveseljivimi uspehi. Zbo* rovanju niso sledili z izrednim zanima« njem samo udeleženci skupščine. tem* več tudi ostala javnost, ki jc sedila re* feratom potom časopisov. Slika zboro* valcev pa je bila nenavadno pestra. Za* stopani so bili vsi sloji. Poleg industri* jalcev si videl uradnike, inženjerje. dc* lavcc. ministre, poslancc in organizator* jc. Najštevilnejše jc bila med vsemi dr* žavami zastopana Češkoslovaška, poleg nje Amerika. Poljska. Francija in Jugo* slavija. Tudi belgijski, italijanski in španski interesenti so poslali svoje ve* prezentante v Prago. Bolgari, ki niso moj gli priti osebuo, so pozdravili zboroval* ce telegrafičnim potom ter so poslali pis* mo, v katerem so želeli srečo nc samo temu kongresu, ampak prospehu slovan* st\a vohče. Nekaj nenavadnega jc bila ruska delegacija, katero so tvorili delo* ma emigranti, deloma pa odposlanci iz sovjetske republike.
Glavno besedo so imeli na zborova* nju Čehoslovaki in Američani. Dokazali so, da sc za vprašanje, kateremu jc bilo posvečeno zborovanje, zanimajo dejan*
zato vzdržali glasovanja in zapustili dvo« rano ob petju narodne himne, oziroma internacionalc.
Ruska cmigracija sedaj obsoja nastop beloruskih in ukrajinskih poslancev Ta< raškeviča in Hruckega. ki so apelirali na holjševikc kot branilcc pravic narod' nih manjšin.
Leninova oporoka
ta Nodora na Japonskem. Računajo, da j „ko, ne. pa samo z besedami. Številni rc*
jc pri nesreči ulonilo 138 potnikov in 54 moz posadke. Pet mož posadke in 18 potnikov sc je rešilo v čolnih.
X Najstarejši diplomat umrl. V slovitem kopališču San Scbasliatiu ua Špaa skem je umrl tc dni v starosti 92 let veleposlanik republike Peruja pri Vatika-uu, marki .luan Mariano dc Goycnechc, grof Gasciuim, marki Villafuerte, vojvoda Gainio, španski grand prvega reda. Pokojnik ni bil ic doajen (nekak sijre-šina. navadno najstarejši) diplomatskega zbora pri Vatikanu, ampak sploh najstarejši aktivni diplomat ua svetu. Rojen jc bil 4. februarja leta 1833. v Are-quipi v Peruju ia jc bil skoraj do zadnje-
ferati prckooccanskih strokovnjakov so zopet enkrat izpričali, koliko idealizma jc v sinovih Amerike.
Zborovanje se jc zaključilo s spre* jetjem resolucijo, ki zahteva periodično ponavljanje slienih kongresnih priredi* tev. Masarvkova znanstvena akademija dela jc prevzela nase i ogo in odgovor* nost. da izpolni vse zahteve, katere so storili zborovalci. Po sprejetju tc reso; lucijc sc je obrazovala skupina industrij* skih inženjerjev Male antante in Poljske ki ho kooptirala tudi v organizacijo osta* le države.
Jedro kongrc?a tvori 70 natisnjenih pre* da vanj, katera bodo kongresisti predelo*
a čil iu delaven. Izvirni je iz stare špan- j vali do prihodn je slične prireditve. Ta ske plemeni laške rodbine, ki se je pred predavanja so obenem najlepši dokaz, več stoletji preselila v Ameriko, kjer je 1 da jc bilo praško zborovanje potrebno
štela med prve pionirje evropske kulture. 2e leta 1865. je bil imenovan Goye-neche za poslanika na dvoru Napolcoti3 lil. v Parizu, kjer je igral veliko ulogo. Dve leti kasneje je sklenil v imenu svoje vlade v Madridu mir med Špansko V vasi Flli blizu Moskve se nahaja nc- i in Pcrujcin, nakar jc postal poslanik ua znatna koča s sobo, v kateri je deloval ! dvoru (zabele Španske, kjer je ostal tu-za časa Napoleonovega pohoda 1. 1812 di v kasnejših homatijah, v karlistični
Soba generala Kntuzova
in da jc končalo z zadovoljivimi rczul* tati.
Narodne manjšine v poljski zbornici
tla Moskvo, ruski vojskovodja general Kutuzov. V tej sobi jc po bitki pri Bo-
vojni in ia vlade Alfonza XJi. Ko jc izbruhnila vojna med Cilom in Perujcni, rodinu, vojni svet tudi sklenil, da se je je bil marki zopet prestavljen v Pariz, treba pred Napoleonovo vojsko umikati i Leta 1895. jc bil imenovan za poslanika šc dalje in Moskvo popolnoma prepustiti ■ nri Vatikanu in tla tem mestu je ostal sovražniku.	' do 1. 1919. in potem do lani kot vclcpo-
Ta zgodovinska sobica je znana žc iz i slanik. Naklonjeni so mu bili štirje pa-Tolstcga romana »Vojna in inir>. in iz-1 peži, od katerih jc tri preživel, namreč sclbinc. Ruska pogodba s sovjeti jih na* premenjena že davno v nekak minljatur- Leona XIII., Pija X. in Benedikta XV. in ravnost priznava v sedmem členu, ni muzej, v katerem so sc koncentrirali končno scdanicga Pija XI. Do lanskega j Zastopniki drugih manjšin so izzvali vsi spomini na veliki zgodovinski boj Ru- leta je stari diplomat izvrševal vse funk- , velik nered. U krajinec Iirucki jc protc-sije z nepremagljivim Napoleonom. Sedaj j cije svojega delikatnega mesta osebno iu stiral proti poljski aneksiji Galicije in so prenesli v ta »tnuzejčič* še razne dru- j neumorno. Tu pa je začel bolehati, sto- j Volinijc. Ukrajinski socialist Faščuk ni ge važne zgodovinske listine, ki so bile pil ie v zasluženi pokoj in sc nastanil v hotel govoriti poijski. Na predlog des*
Foljska. zbornica jc sprejela zakon, s katerim sc dovoljuje ukrajinski in belo* ruski manjšini uporabo materinega jezi* ka. Ruski jezik sploh ni omenjen v za* konu, ker vztrajajo Poljaki na stališču, da Rusi kot begunci ne spadajo k nra* vemu prebivalstvu republike. Ldini ru* ski poslancc M. Srebrenikov jc protesti* ral, ker žive na Poljskem tudi ruske na*
dosedaj skrite po raznih arhivih. Tako jc bil pred kratkim razstavljen originalni reskript carja Aleksandra I. na generalnega gubernatorja Moskve, Rostopčina,
I kopališču Sati Sebastianu ob francoski
ničarskih poljskih poslancev sc jc usta* meji, kjer je sedaj umrl.	vila debata, dasi je bilo na vrsti šc 6
X Kfliko se na leto pnpije. v nem- govornikov. Eden izmed njih. Žid Pri* ških listih beremo tole zanimivo statisti- j lučki je zakričal predsedniku: - To jc nc* naj zažge Moskvo, dalje razni drugi car- ko, koliko se popije na leto alkoholnih pi- : sramnost«, nakar jc bil tepen. Dobil ic ski manifesti med vojno z Napoleonom, j iač: Kar se tiče piva, stoji na prvem me- , tudi strel iz revolverja v glavo in oble* Rostopčinove proklamacije moskovskemu j stu Bavarska, kjer popije vsak Bavarec žal brez zavesti na tleh. Zakon o pravi* prebivalstvu, s katerimi poživlja prebi- J na lete 255 litrov piva. Zanimivo je, da cah ukrajinskega, beloruskega in litav* valstvo k obrambi mesta, kakor tudi šte- , stopa tik z.i njo Nizozemska, kjer pride skega jezika na sodiščih, v političnih viltie karikature iz bojev od 1. 1812. — j na vsako glavo na leto po 207 litrov ola. uradih in šolstvu vzh. Poljske ni zado* 1815.	I Na Angleškem sc jc povečal konzum pi- ! volji! manjšinskih zastopnikov, ki so sc
Poročali smo že o zagonetnem izginil Leninovega arhiva, iz Moskve, v katerem so bili starejši in novejši Leninovi spisi, katere jo urejal profesor, ki so ga dali sovjeti ustreliti, ko so so pojavili v inozemskih lisfih odlomki teh spisov. Sedaj priobčuje tisk ino zeinskib ruskih socijalistov Leninov.-, oporoko, ki jo je spisal leta 1022. ir ki naj bi jo odprli po Leninovi smrti V tej oporoki je Lenin na kratko očrta tttdi značaje in sposobnosti vodilu i t glav današnje sovjetsko Rusije, zlasi svojih naslednikov. Zanimivo je. da n< omenja Rvkova. ki je postal po Leni novi smrti jrlava sovjetov.
Ko je prišla, njegova vdova po nje govi smrti s to oporoko v osrednji od hor stranko, je nastala velika osupl«> in po dolgi debati jo proglasil Stali l da jo oporoka delo bolnega človeka ir da se mora uničiti. Sklenili so. da gre oporoka v arhiv.
V toni dokumentu, ki naj l>! bil ost.n za vselej utajen, karakterizira Lenin današnje voditelje boljševikov takole Kamenjev — nestalen, dobička željen — treba nanj paziti. Zinovjev — br> v talenta. oblasti/'!,(en. postane >travl l lahko nevaren. Buharin — malo brili ton. «mizeren marksist, se v dialektiki ploh ne spozna, čeprav vedno o tem (piše. Stalin — zaostal v razvoju, in tri gant. dela za osebno diktaturo, v no Mieneati primeru ne smo biti izvoljen z.i osrednjega tajnika izvrševalnega od bora stranke. Pjatakov — zelo sposoben. io v poslednjem času utonil v administrativnem dolu. Trockii — zob. sposoben, toda pozor. Po krivici je oh dolžen menjševizma, bil je vedno do bor boljševik in je lahko izvrstno ilisci pliniran strankar.* — Umevno je. da take oporoko sovjetski mogotci nisc hoteli objaviti.
Letošnja lakota v Rusiji. Po uradnih podatkih narodi i. komisarja za pofjodclj stvo Smirova. ne zaostaja letošnja lakota prav nič za nesrečo 1. 1021. Vročina je uničila do 5 milijonov ha polja, ob Volu'i (Caricin Astrahan), Saratov, Samara, dalje žetev na Kavkazu in Krimu, v ?rrdn.-; crnožem-ki Rusiji (Voronež, Tambnr Rjazanj, Orfi in v Severni Ukrajini, llar kov, Vohava. 5 milijonov ljudi proda .i živiuo, da -i nakupi potrebno žito.
Ruska emigrantska šola. 18. t. m. se je zaključilo v Prajri zborovanje učiteljev srednje in nižje šole ruske emigracije, ki je razpravljalo o učnem načrtu gimnazije in o sedanjih težavah. Posamezna poročila povdarjajo napredek na Eston r-kem in v Latviii, kjer priredijo šole vsako leto o Biiikoštih velik »praznik ruske kulture«. Nekoliko se jc izboljšal tudi položaj lia Poljskem, dasi ima tam ruska šola jako težavno stališče. Največ otrok pozabi ruski jezik na Francoskem. Bolgarska vlada je lotos veliko prispevala za. hrano šolskih otrok. V Jugoslaviji ni bilo izpremeinb. Zborovanje ji vodil piol. V. Zenjkovski.
Aleš Zorman:
Veseli ljudje
Kobalov slavni vinček je bil, ki jc izvabljal tisto lepo nedeijsko popoldne toliko ljudi na prijazni holm nad dolino. In pa Matijev gramofon, čigar poskočna muzika se je razlegala s holma daleč naokoli, privzdigovala ljudem pete in jih v dolgih procesijah strnjene gonila na solnčni griček.
'Vse črno je danes ljudi pri Koba-Jovih,» je rekel stari Knavs, sedeč, z ženico pred svojo kolibo. Ali slišiš, stara, kako prepevajo?«
V resnici vse črno je bilo pri Ko-baJovih ljudi in prepevali so:
Oj tain za goro, oj tam za goro, škrjančki, škrjančki nam pojo ... In pa:
Kaj. kaj prašaš me zdaj, raj. raj piti mi daj...
Smeh se je razlegal zunaj preiel hišo fn v veliki kmetiški sobi, kjer jo navijal Matija gramofon in so plesali fantje in dekleta. Samo se>sedov Tomaž je slonel zamišljen ob odprtem oknu in gledal proti zelenemu vrhu slive na bregu pod hišo. kjer je med vejevjem napol skrita trgala štrbonclje Jomača hči Lojzika.
«Hej, Lojzika — plesat, plesatb jo zatrobii med dlanmi proti vrhu. «Pu-«t>: čfišnF-o — kaj ac iih še nisi na-
jedla?«
•iKo so pa talui sladki, ti št.rbonclji!* je zacvrčalo iz vrha iu izza gostib vej se je posvetil zdrav, od solnca opaljen deddiški obraz. jSp ti pridi semkaj, Tomaž,v pa .jih bova skupaj trgala. štrbonclje!»
<Da bi splezal gori k tebi in si raztrgal svojo pražnjo srajco — nak, tisto pa ne!» se je odrezal Tomaž. «Ti pojcli doli in semkaj v hišo. če me imaš kaj rada. Lojzika!«
In Lojzika se je spustila z viška v usta masten štrboncelj.
<Nak — snesti se pa ne pustimS jo šo enkrat zatrobil Tomaž in se veselo posmeial. «Ampak skobacat se že vendar enkrat s čošplje, Lojzika, in pridi nlesatS
Težka roka se je spustila od zadaj na Tomaževo ramo.
«Oho, Tomaž, tega pa ne pustim, da bi ti mojo punco zapeljeval!*
Tomaž se je ozrl — pred njim je stal lepi Tinček iz doline.
«Ti si. Tinček? Brvg te živi!... Liter vina na mizo, Janez!»
«Vina, vina!» je zagrmel Tinček. <Ampak plačam danes vse jaz. Tinček iz tloline. zato ker trga zame štrbonclje Kobalova Lojzika!*
Tomaž je vedel, da ima lepi Tinček pri-Lojziki mnogo veljave, zbodla ga je Tiučkova crešerna žala, žo jc prijel
stol. da bi zamahnil z njim — vendar so je obvladal in smoje zavpil skozi okno proti češplji:
»Povej. Lojzika, za koga trgaš štr-boncljo: ali za mene ali za Tinčka?-.
Zopot je pokukal izza vejevja Lojzi-kin obraz in proti oknu je pljusknil iz vrha poreden smeh.
*Za oba. ker sta oba fanta od fare!»
Ta zviti odgovor navihane dočve ni bil všeč lepemu Tinčku, ugajal pa je Tomažu.
«S stolom sem ti mislil razčesniti glavo, Tinček, zdaj pa te bom objel kakoT brata!«
In Tomaž je v resnici objel lepega Tinčka in zaplesal z njim po sobi. seveda. Tinčku s tom ni iztrgal Lojzike iz srca.
«Z roko me božaš, s srcem mo pikaš!* si je mislil lepi dečko in ?e otre-sel Tomaževega objemanja. Stari Knavs za mizo pa se je smejal na vse grlo:
«Ehej, široko srce ima la Lojzika ... za sto fantov in šc več je v njem prostora... Ampak vendar — kakor Sa- I komer bo prva zaplesala, — to bo jas-
«Ojoj, kako je pa danes vesela nedelja pri Kobaloviji. kako veseli --o danes ljudje! Kar tukaj boni o.-tal in vam zaigral tako lopo, da boste navsezadnje vsi plesali in vsi milo jokali od samega veselja, prijateljčki moji!«
In Gregor je raztegnil harmoniko in pričel icrrati. Zatikali so fantje, zatiskala so dekleta. Kar je bilo v :<iši ljudi — vsi so priplesali na piano in se zavrteli na trati, še Matija je moral ustaviti svoj gramofon in zaplesati z vročekrvno sosedovo Kunigundo.
»O jo j. Se nikoli kaj takega!- je iztiskal godec iz svojega obripelega grla te.nak cvileč glas. «.še nikoli niso videl" moje stare oči toliko veselja! Zato vas Bog živi vse skupaj, vi lopi. veseli ljudje!«
Med hrupno, po trati vrtečo se gručo mladih in starih veseljakov pa -ta biia dva. ki se vendarle nista veselila iz srca. In to sta bila Tomaž in lepi Tinček. Pisano sta se gledala in samo čakala. kdaj pride s češiVje Lojzika. «
no znamenje, kdo je pravi izvoljenec njenega srea.-> sta razmišljala fanta in se žo v naprej pripravila za boj: slekla sta vsak svoj suknjič in telovnik, zavihala si rokave preko komolcev in se in se dostojanstveno vsedel m prvo j s stisnjenimi pestin; v žepih sprehajala mizo pred liisa.	I med plešočimi pari. /
lamon modro jc <xlgovorila, presneta punca!*
Medtem je prikobacal na Kobalov irriček šepasti in grbasti godec Gregor
j Fanta nista čakala dolgo. Med gruče ' je namreč, završalo: | Lojzika! Lojzika! Lojzika!«
i Kakor solneek, vesela, Žareča. ;• stala sredi gručo Lojzika in se smeii ljala ua vse strani.
»Saj vam nisem prinesla uič štrbemc-ljev, ne!» se je otepala iztezajočih fantovskih rok. «Pa bi šli sami na češpljo. lenobe-!*
»Za tvoj srček prosimo, ne za štrbonclje!* so silili vanjo z virankami \ ustih fantje. Ali greš plesat, Lojzika: Z menoj se zavrti — z menoj, z menoj z menoj!*
Nič ni odgovorila na to Lojzika. samo uavihano se jo zasmejala. poiskal i z očmi lepega Tinčka in šla k njemu. In mu jo podala belo ročico in sta zaplesala, lepi Tinček in lepa Lojzika.
Sedaj sto pa gotovo radovedni solznooki čitateljeki. kako se ta pove-' o veselih ljudeh končava?
Tako-le se končava ta povest o veselih ljudeh:
Poleno je prifroalo na glavo lejiemu Tinčku, ko se je komaj dvakrat, tri krat zavrtel z lepo Lojziko! Zavriščai so ljudje: «Joj!» — potem pa široke oelprli usta in se samo čudili: Lepi Tin ček jc plesal z lepo Lojziko dalje, ka kor da se ni prav uič zeodilo, kakot

Gospodarska kriza in Daš velesejem
Po dosedanjih izgledih bo uspeli letošnjega velesejma kljub vladajoči gospodarski krizi ugoden in pomemben. Gotovo ie, da bo stagnacijo omilil in zopet po sredoval, da se omeji delna brezposelnost v industriji in trgovini. Kupci se oglašajo v velikem številu, uspeh je vsakemu razstavljalcu zasiguran, ee bo zmožen konkurence in bo nudil kupcu ugodno prodajno kondicijo.
Raznovrstnost bo na letošnjem vele-sejmu večja kot prejšnja leta: razstavljeno bo najrazličnejše blago. Paviljoni so natrpano polni, še nekaj kvadratnih metrov na polpokritih mestih in sejem bo zaseden kot še ni bil doslej.
Uprava velesejma je letos žrtvovala dokaj več denarja za propagando kakor druga leta in z njo poplavila celo državo. Značilno za letošnjo propagandno organizacijo je, da je reklamni materijal enakomerno razdeljen po vseh pokrajinah. V vsakem mestu in trgu vidiš po ulicah lepak, vidiš ga na vseh železni- J ških postajah, vseh poštnih uradih, leto- ! viščih itd.: z malimi lepaki so oprem- j lieni železniški vagoni, trgovine itd. Več j stotisoč reklamnih znamk, letakov in se- | jemski propagandni film, ki se predvaja po celi državi, bodo tudi dosegli svoj uspeh.
Močno podpirajo velesejinsko akcijo ndustrijske in trgovinske korporacije ter jančna podjetja, katerim .gre izredna zalivala. Tudi naši konzularni zastopniki v inozemstvu hvalevredno podpirajo idealno zasnovano institucijo. Časopisna pro-oaganda je razvita po celi državi: poleg lega je sejmski urad te dni razposlal Dsemdesettisoč osebnih pismenih vabil za jdeležbo velesejma na vse trgovce Jugoslavije.
Ta smotreno izvedena propaganda je bila mogoča, ker poseduje se.imski urad že strokovno izvežbani personal, katerega je bilo potreba šele vzgojiti, ker so bili poprej v Jugoslaviji sejmi še popolnoma nepoznani.
Uspeh te propagande se že izpričuje: velesejmski urad je organiziral po celi državi preko 400 prodaj se.imskih legitimacij in razprodajalci že pošiljajo ugodna poročila, da kupci številno segajo po njih.
Ljubljana, industrijski center Jugoslavije, bo zopet pokazala, da je kos, nadaljevati započeto delo ter podpirati s smotreno organizacijo našo industrijo, obrt in trgovino v njenih težnjah.
Izgledi vinske trgatve in cene
Službena poročila govore o dobrem stanju vinogradov v naši državi, a pri« vatne vesti so večinoma pesimistične. Vinogradniki so mišljenja, da bo letoš« aja vinska letina za 20 odst. slabša od anske. V Sloveniji vinska trgatev ne« dvorano ne bo obilna, ker sta poleg to« 5c v nekaterih krajih tudi peronospora n oidium napravila zelo mnogo škode. Plasti slaba poročila prihajajo iz štajer« skih goric. Poleg tega, da letina grozdja nc bo velika, pa obstoja še opasnost, da tudi kakovost nc bo prvovrstna. Si« cer pa jc kakovost šc odvisna od nasled« njih dni.
V Evropi sc letos splošno ne obeta obilna vinska trgatev. Zelo slabe vesti o izgledih vinske letine prihajajo iz Av« strije, Madžarske in Češkoslovaške.
Spričo neugodnih izgledov letine jc razumljivo, da so sc na mnogih evrop« skih trgih okrepile cene kljub ne poseb« no živahnemu povpraševanju. Enak je ooložaj na naših tržiščih. Povpraševanje je neznatno, a cene čvrste. Konzum vina ie v tem mesecu znatno padel ter bo gotovo šc dalje oslabel v avgustu. Izvoz se ne odpre in je podoba, da šc dolgo ne bo nič z izdatnejšim izvozom. Saj se borijo za odjemalce celo države s prvo« vrstnim' vini, tako n. pr. Italija, ki z vse« mi sredstvi pospešuje vinski izvoz in še sc pritožujejo italijanski vinogradniki.
Na novosadski blagovni borzi so noti« rulc prošli teden nastopne vinske ccnc: sremsko belo kmečko vino. 8 — 9 odst . 400 — 500 Din franko postaja; sremsko belo. 10 —.11%. 450 do 550 Din; sremsko sortirano 11 do 13 %, 550 — 700 Din: sremsko rde« če, 11 — 13 %, 700 — 800 Din: k a r lo = vaško belo! 8 — 10 %. 450 — 500 Din; karlovaško belo, 10 — 11 %. 500 do 550 Din; karlovaško sortira« no. rizling, 11 — 13 %, «500 — 800 Din; baško belo. 8 — 10%. 350 — 400 di« narjev; banatsko belo, 8 — 10%, 300 — 400 Din vse franko postaja: vr« š a š k o b e 1 o, 8 — 10 %. 300 — 400 di« narjev: vršaško belo, sortirano. 10 do 12%. 400 — 500 Din: vršaško rdeče vino, 10 — 11 %, 350 — 400 dinarjev franko Vršac.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (31. t. m.) Pšenica: baška, nova 380 — 385. Turščica: baška 280. Moka: baza c,00» 600 — 610; «0» 590 — 600. Skupni promet 42 vagonov, od tega 13 vagonov pšenice, 6 turščice, 5 moke itd. Tenden« ca nestanovitna.
Banatski trg. Iz Vršca poročajo: Do« voz žita na trg je izredno majhen, ker kmetje še čakajo na razvoj položaja. Pšenica se trguje običajno po okrog 370 dinarjev. Druge cene so: Govedina 24, teletina prednji del 24, zadnji 28. svinji« na 24 — 23, mast 32, ovčji sir 17, sirov maslo 60 — 70, krompir 1.5 — 2.5, ja« bolka 2 — 3, hruške 6 — 8, grozdje 15, donavske drobne ribe 7 — 10 Din, vse po kg; par gosk 60 — 100, par rac 60, par piščancev 30 — 40, par kokoši 60, 1 jajce 1.25, mleko 1 liter 2.5 — 3 Din. Vino se trguje po 4 — 6 Din liter, naj« ftnejše tudi po 8 Din.
Trg i jajci (81. julija). Dovozi so se zadnje dni zmanjšali, vendar obstoje na-de na poDovuo zvečanje. Pritožb o zmanj-, šanih dovozih se čujejo tudi na Dunaju. Na drugih inozemskih trgih pa mora biti blaga dovolj, ker so cene popustile. Za izvoz je zaenkrat pri nas manj blaga. Preko Slovenije se je izvoz jajc znatno zmanjšal. Največ jajc se ie izvozilo zadnje čase v Švico, nekaj pa v Avstrijo in Nemčijo. Pri nas se gibljejo cene med 1.25 do 1.50 do 1.60 Din za zaboj (1440 komadov) po 175 do 180 švicarskih frankov, v Londonu 120 komadov po 13 shillingov.
Dunajski goveii in svinjski sejem (31. julija). Goveda: dogon 582 glav; od tega 340 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 12 do 17. biki in krave 1 2do 16, slaba živina 7 do 12. — Svinje: dogon 4018 komadov. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: debele svinje 19 do 24, mesne 19 do 23.
Dunajska borza za kmetijske produkte (31. julija). Val hausse v pšenici se ie spričo mlačnih prekomorskih poročil in naraščajočih ponudb v jugoslovanski pšenici polegel. Notirajo za kg ab Dunaj vključno blagovno-prometni davek v aK: pšenica, domača 4000 do 4200, madžarska s Potiš ja 4500 do 4600; turščica 3S00 do 4100; oves, domači in madžarski 3150 do 3250, romunski 3050 do 3150; moka -0>\ domača 6900 do 7000.
da mu je na glavo priletela muha. a ne poleno. A najbolj se jo čudil Tomaž, ki je zagnal poleno. Pristopil je k plešočemu- paru in izjavil:
■r Trd o bučo pa imaš. ti Tinček, jako trdo! — Ka, daj roko. da ti čestitam!* Lepi Tinček je zarezal: «Za pete bi te obesil vrh zvonika, Tomaž, če bi ne bil taka uboga »leva, kakor si. Pa si mi prihranil to delo — saj se boš še to noč sam obesil, če veš, kaj je sramota ali ne?»
»Tega veselja, da bi se obesil, ti pa ne bom naredil, Tinček.® se je nakrom-žil Tomaž. »Ampak z Lojziko bom zaplesal enkrat, ker je tako srčka,na punčka, da je ni lepše pod solncem!* Zasmejala se je Lojzika in stisnila k lepemu Tinčku. Zasmejal se je tudi lepi Tinček:
«No, ga pa usliši, Lojzika, in zapleši v. njim. da se sirota navsezadnje res ne obesi od sramote in žalosti! >
In Lojzika je storila tako, kakor je velel lepi Tinček: Zavrtela se je s Tomažem ...
Pa so potem skupaj vriskali, prepevali, ukali in piili vso noč do zore!.. -No, da, kjer žive veseli ljudje, kakor jih je videl in brez vsake olepšave
•oiaaaJ rauu- +j»H -msUJaJ _
=; Cene žitu in moki nadalje slabe. Iz
Novega Pada poročajo: Na novosadski borzi so cene pšenici dalje oslabele. Is-totako moki. Padec cen pa se še posebno opaža v prostem prometu. Doeim so bile pred nekaj dnevi cene v prostem prometu znatno nad oficijelninii borznimi tečaji, je sedaj obratno. Na borzi uo-tira moka -00c danes (31. julija) 600 do 610, a v prostem prometu se je že ponu-iala znntno nižje, in sicer žc po okrog 550. pa šc ni bilo kupcev. Kupci -za trdno pričakujejo nadaljnjega padca cen, ki jih je nedavno dvignila špekulacija, ki je razširjajoč, izmišljene neugodne vesti o žetvi napravila atentat na žepe konzumentov. — Pri nas v Ljubljani, pa se je včeraj podražila moka, kar pa pomeni samo to. da nas je val bivše hausse dosegel šele sedaj.
= Oslab'ien.}3 žitnih cen na svetovnem trgu. Z Dunaja poročajo: Na severoanie-riških terminskili trgih se ni samo ustavila hausse, temveč je celo opažati slabljenje cen. V Nevvvorku je predvčerajšnjim padla pšenica od 1.51 na 1.47, v Chieagu pa dobava v septembru od 1.34 in pol na 1.33. Turščica za september pa se je učvrstila, od 1.08 in pet osmink na 1.09. Žetvena poročila iz Zedinjenih držav in Kanade se glase nekaj ugodnejše.
— Špekuiativna kampanja proti vele-seimu. Kljub temu. da je Ljubljana najbolj konservativna pri sprejemanju tujih trgovcev in posredovalcev v svojo sredo, se je vendar vselilo vanjo že večje število raznih inozemskih posredovalcev in špekulantov, ki bi radi kalili čisto vodo. So to več ali manj razni nejavljeni in neregistrirani »zastopniki« inozemskih tvor-nic. katere po navadi niti ne vedo. da eksistirajo za njo ti »dobrotniki •. Velikokrat. jim nasedejo razni neprevidni kupci, zlasti obrtniki, ki kupujejo stroje: vse to pa je v največjo kvar dobremu glasu slovenske reelne industrije in trgovine. Ti temni elementi so se skušali vtihotapiti tudi na velesejem, da tu ribarijo pod raznimi sijajnimi naslovi v kalnem, vendar pa jih je sejemska uprava kmalu pregledala in odpravila. Nepridipravi, katere je treba iz Slovenije izčistiti, razširjajo razne tentencijozne vesti o vclc-aainu. kakor n. Dr. da se ne bo vr.šil.
da je vse blago na velesejmu dražje kakor drugod itd., in skušajo izrabljati lah-kovrnost poslušalcev v svoje svrhe. Velesejmu. ki je zn.'n po reelnosti razstav-Ijalcev in uživa že največji ugled ter sloves doma in v inozemstvu, ti temni elementi ne morejo škodovati, vendar pa zahteva ugled našega indusfrijca, trgovca in obrtnika, da se ti elementi iztrebijo, da ne diskreditirajo v naprej tuknj-šnih pridobitnih krogov in velesejna. Uprava velesejma je storila že svojo nalogo. da jih ni sprejela kot razstavijalce. Dvignite se tudi drugi in jih onemogočite.
—	Položaj na živinskih tržiščih. Zunanja živinska tržišča so postala precej nestanovitna. V Pragi in Berlinu so cene oslabele, a v Franciji in Italiji se držijo. Na Dunaju cene že dalje Pasa rahlo popuščajo. Za naše blago se največ zanimajo Cehi in Italijani. Cehi kupujejo samo prvovrstno živino, dočii^ Italijani poleg slabšega blaga povprašujejo zelo radi tudi po prvovrstnih mladih rasplodnih iunicah in mladih rasplodnih kravah.
Savez hrvatskih obrtnikov jc imel v Zagrebu konferenco, na kateri so so končfflo redigirali odgovori na vprašanja, ki jih je zahtevala komisija, ki v ministrstvu za trgovino in industrijo izdeluje načrt novega obrtnega zakona. Na konferenci sc je ugotovilo, da je načrt v gotovih točkah sestavljen površno in brc:; pravega sistema.
—	Izgledi hmeljske letine poslabšani tudi v Savinjski dolini. (Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo). Žalec v Savinjski dolini, 1. avgusta. Večkratne padavine in hladne noči (ca" stop. P.) so povzročile, da je hmelj v tvorbi kobul neljubo obtičal. Temeljita izprememba vremena k boljšemu je potemtakem nujno potrebna. Če se to zgodi, bomo pridelali letos — pri povečani nasadni površini — morda toliko kot lani: v nasprotnem slučaju bo pa letošnji pridelek več ali manj zaostal za lanskim. C,, sc bo tudi v zgodaj obrezanih nasadih obiranje hmelja pričelo okrog 15. avgusta, se bo isto splošno moglo začeti šele pir dni pozneje. — Društveno vodstvo.
—	Razstava konj na Ljubljanskem velikem sejmu. Po sklepu Kmetijskega odseka Ljubljanskega velikega sejma se priredi 2!. avgusta samo razstava konj. Razstava goveje živino se je morala na podlagi došlih prijav za letos iz raznih tehničnih vzrokov opustiti. Priglasi za razstavo konj se sprejemajo do 5. avgusta.
—	Nemčija potrebuje krompirja. To
obvestilu našega generalnega konzulata v Berlinu vlada veliko povpraševanje po krompirju v Poruhrju. Samo mesto Saar-lirucken ga potrebuje okrog 6 milijonov kilogramov. V naši državi imamo sedaj pač le še majhne zaloge starega krompirja, ki bi prišle za izvoz v poštev.
—	Veliki vzorčni sejem v Pragi. Za veliki sejem v Pragi se prodajajo legitimacije pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din komad. Posetniki imajo 50 odstotni popust na vseh državnih že-lezricah SHS, ter 30 odstotni popust, na železnicah češkoslovaške republike. Legitimacija opravičuje tudi do takse prostega vizuma na potnem listu ter do proste vstopnine na sejem in v vse razstavne paviljone.
—	Oddaje in dobave. Pri inženirskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila 14. avgusta druga ofertalna licitacija glede oddaje stavbnih del pri ureditvi magaeina za oves. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila 27. avgusta ofertalna licitacija glede dobave raznega grafitnega materiala (loncev, praška itd.), glede dobave usnjatih jermenov za stroje in glede dobavo električnega inštalacijskega materijal a. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 27. avgusta ofertalna licitacija glede dobave cevi, sesalk itd. za gasilne namene ter glede dobave spiralnih svedrov,— Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila 27. avgusta ofertalna licitacija glede dobave 3200 m temno-modrega sukna in 12.700 komadov jag-nječih kož. — Predmetni oglasi so na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Uvoz cekaterih predmetov v Madžarsko svoboden. Iz Budimpešte poročajo: Z naredbo finančnega ministrstva ;e oproščen uvoznega dovoljenja uvoz na-turiranega špirita, cementa, poštnih znamk, laanu, bombaža, svile in volnenih krp.
= Cenitev žetve v Madžarski. Po madžarskih uradnih podatkih se madžarska žetev ceni nastopno :146.300 vagonov pšeuice, 62.400 rži, 35.100 ječmena in i 28.200 vagonov ovsa-
= Obtok bankovcev v Avstriji se je po izkazu 23. julija zmanjšal za 197.6 milijarde na 7336.1 milijarde aK.
= Obtok bankovcev v Madžarski se je po izkazu 23. julija povečal za 20 milijard na 2872.2 milijarde mK. = Madžarska industrija usnja obnavlja
zveze z Jugoslavijo. Carinsko-železniški sporazum med Madžarsko in .Jugoslavijo omogoča madžarski in. dustriji usnja obnovitev zve« z Jugoslavijo. Madžarski kartel tvornie usnja namerava ustanoviti v Beogradu ekspozituro in že vodi zadevna pogajanja. Madžarski tvorničarji usnja bi uvažali iz Jugoslavije sredstva za predelavo kož in sirove kože. ker zbog velikega padanja konzuma mesi v Madžarski nima.it> dovoli domačih siovia
Šport
Boks-maich Carpentier : Turmey
Carpentier ie 24. julija zaključil v New Yorku svojo karijero kot boksar. Bil je v 15. rur.di premagan od amerikanskega šampijona srednje teže.Geneja Tunneva. Bivši francoski svetovni šampi.ion se je, kakor pišejo listi, v splošnem zelo dobro branil in pokazal parkrat uprav neverjetno odporno silo. Njegov nasprotnik je precej mlajši od njega, bolj gibčen in tudi bolj borben. Matchu je prisostvovalo 40.000 ljudi.
Ta najnovejši Carpentierov poraz ie v vrsti zadnjih let že tretji: Denipsev, Siki, Tunney. Najbrž je tudi zadnji.
Mar ne bi bil Carpentier bolje storil, da se je umaknil iz boksarskega življenja takoj po porazu, ki ga je doživel v Jer-sey-City od Dettipseya in ki ni bil zanj nečasten? Kot športnik bi bil storil edino pravilno, toda kdo bo zameril profesijo-nalcu, če se polakomni par milijonov, ki mu jih prinesejo taki matehi?
V	naslednjem podajamo kratek potek boja, kakor ga čitamo v francoskih listih:
Boj je bil veličasten. Tunney je kmalu par točk na boljšem kakor Carpentier. Obraz Francoza *e proti koncu borbe ves krvav in ranjen, jedva se še drži na nogah, pa vendar skuša vedno znova zadeti nasprotnika v živo in mu zadati svoj famozni udarec, ki je pred tremi leti skoraj zrušil Dempseya.
V	14. rundi podvzame Carpentier. ki je bil že štirikrat na tleh. naenkrat ofenzivo. Pod njegovim silnim udarcem se Tunney zruši, pri obrambi pa udari Car-pentiera silovito pod trebuh.
Francoz se vsled strašne bolečine zgru di; zvonec naznani konec runde, on je še vedno na tleh. Ko se prične 15., zadnja runda, proglas sodnik Tunneva kot zmagovalca, češ da .ic Carpentier tako slab, da se ne more več boriti. Toda precejšen del množice je bil drugega mnenja in ie protestiral ter zahteval, da sodnik diskvalificira Tunneya vsled prepovedanega udarca.
Če bi se bil mateh vršil do konca, bi bil seveda po vsej verjetnosti Carpentier prav tako poražen, a najbrž samo po točkah.
«
Pravkar čitamo v listih, da sodnik priznava nekorektnost Tunneyevega udarca, ki je odločil mateh, toda pravi, da ie Carpentier sam vzrok tega. ker je baš takrat skočil proti nasprotniku. Vsekakor bi po našem mnenju bilo pravilno, diskvalificirati Tunneva. Prireditelji boksarskih niatchov pa bi se ob uporabi filmskih posnetkov z lahkoto mogli ogniti takim in podobnim incidentom.
Mladinske pokalne tekme
(Službeno iz LNP.)
Da se pospeši razvoj nogometnega naraščaja in da dobi stike z neorganiziranimi nogometnimi klubi, razpisuje Ljub. nogometni podsavez pokalne tekme za mladinska moštva pod sledečimi propo-zicijami:
L Do udeležbe je upravičen 1.) vsak član LNP s svojim mladinskim moštvom, 2.) klubi, ki niso člani LNP, ter klubi in skupine, tudi ako niso priznani po javnih oblastvlh. s svojim mladinskim moštvom. Pod to točko spadajo tudi nogometna moštva posameznih šolskih zavodov ali posameznih razredov kakega šolskega zavoda.
II.	Starostna meja igračev, ki smejo nastopiti v teh tekmah, je 17 let (rojstni letnik 1907 ali več). Igrači sc morajo pred početkom tekme izkazati pri sodniku z verodostojno legitimacijo, iz katere mora biti razvidno rojstno leto (n. pr. šolsko spričevalo). Igrača, ki se ne izkaže, sme sodnik brez nadaljnega izključiti: v tem slučaju je dopustno, da se postavi v moštvo namestnika.
III.	Tekmuje se po cup-sistemu. Vsaka tekma traja dvakrat po 30 minut; ako ostane tekma neodločena, se podaljša za dvakrat po 10 minut, ako ostane tudi potem neodločena, odloči žreb.
IV.	Prvaku, drugemu in tretjemu izroči LNP častno darilo ali nogom. opremo.
V.	Prijave sprejema LNP., poštni predal št. 18 do 4. t. m. Ustmenc informacije
1 daie podsavezni tajnik g. Betetto (Ja-I drans^a banka). Dne 4. t. m. ob 20. uri se vrši v lokalu Športne zveze sestanek zastopnikov prijavljenih klubov, na katerem se določijo vse podrobnosti. Žrebanje protivnikov in določitev igrišča si pridržuje LNP. Tekme se prično dne 6. t. m. Prijavnina za moštvo v znesku 25 Din se mora plačati zajedno s prijavo.
VI.	Enake tekme se bodo razpisale za okrožje Maribor in Celje. Po možnosti bodo tekmovali končno še prvaki okro-
žij. — LNP.
Prav iskreno moramo pozdraviti ta sklep LNP.. ki kaže, da ima naša vrhovna nogometna organizacija v Sloveniji
pravi smisel za razvoj našega nogometnega športa. Nedvomno je, da leži bodočnost športa vedno le v vzgoji naraščaja. Res je, da se nekoliko naših najmlajših športnikov ude.istvuje v enem ali drugem športnem društvu. Toda koliko «divjakov» lahko vidiš vsak dan po raznih prostorih meriti svoje športne zmožnosti s svojimi tovariši.
Med temi je brezdvomno mnogo talentov, ki se bodo, ako ne pridejo v prave roke, zanemarjali. Tudi tukaj je treba organizacije. To pa je po našem mnenju tudi glavni namen gornjega razpisa LNP.
ZVEZDNA DIRKA V CELJU.
Kolesarski podsavez Slovenije v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. avgusta t. 1., IV. zvezdno dirko v Celje. Dosedanje zvezdne dirke so pomenile velik napredek. na polju kolesarskega športa, ker so združile v Celju ne samo vse kolesarje in motocikliste iz cele Slovenije, ampak tudi iz naše bratske Hrvatske, zlasti iz Zagreba. Letošnja zvezdna dirka bo imela temvečii pomen, ker se bo ob tci priliki proslavila 25. letnica obstoja kluba Celjskih kolesarjev v Celju. Z ozirom na to smemo upati, da bo letošnja dirka v vsakem oziru nadkrilila enake prireditve prejšnjih let. Športna komisija kol. podsaveza za Slovenijo je žo razposlala tozadevna vabila in razvrstitev dirke ter so vsa tehnična dela v najboljšem teku.
Ker .ie za kolesarske klube, ki dirkajo iz Ljubljane, prirejen cilj na Ljubljanski cesti, za mariborske klube v Gaberjili in za zagrebške klube na Bregu pri Celju, so se vse dirke tako razvrstile, da bo mogoče občinstvu prisostvovati prihodu dirkačev na vseh treh ciljih.
Za izletnike iz Ljubljane, ki bodo odhajali z jutrajšnjim celjskim vlakom ob 5.28 uri, je cilj v Gaberjili tako urejen, da bodo mogli po prihodu vlaka pravočasno dospeti ua ta cilj.
Klub Celjskih kolesarjev- priredi, v soboto zvečer ob 8. uri, pozdravni večer s koncertom v hotelu Balkan in v nedeljo popoldne ob 3. uri veliko športno veselico v Mestnem parku. Odbor kolesarskega podsaveza Slovenije vabi torej vse športnike in ljubitelje športa k tej prireditvi.
Službene objave LNP. — (Iz seje poslovnega odbora od 30. t. m.) — Čitajo se s pravom takojšnjega nastopa za S. K. Primorje: Zolotarev Gregor, za S. K-Svoboda, Maribor: Strah Henrik, \Volf-zettel Oton, Mernik Ivan, Untereiter Josip, Tropp Herman; za S. K. Celje: Mo-dic Kazimir, Saleker Franc; nadalje s pravom nastopa dne 30. januarja 1925. za S. K■ Celje: Stošir Anton, Piša BFeti-slav. Prošnjo za takojšnje nastopanje zadnjih dveh navedenih igračev reši upr. odbor. — S. K. Ilirija odjavlja igrača Zinnbauer Ivana. — Verificira sc prvenstvena tektna Slovan : Siavija 3 : 0 (Sla-viia ni nastopila). — LNP proda šest dobro ohranjenih rdečih svitrov; interesira-lii klubi naj do 5. t. m. naznanijo podsa-vezu ceno, ki so jo pripravljeni plačati. Svitri se lahko ogledajo v garderobi S. K. Iliriie. Poživljata se kluba S. K. Trbovlje ter S. K. Red Star (Celje), da vpla čata članarino za 1924. v znesku 100 Din najkasueje do 5. t m.. Ker sc bosta sicer predlagala JNS-u v črtanje. — Pa ualo-oredlagala JNS-u v črtanje. — Po nalo-ni olimpijski davek za mesece april do avgusta v skupnem znesku 12.50 Din. Blagajna LNP obremenjuje za ta iznos člane LNP ter pozivije k takojšnjemu plačilu. — Klubi, katerim svoječasno niso bila dostavljena po dva izvoda novih sa-veznih pravil in pravilnikov, se naprošajo, da reklamirajo pri II. tajniku. — Tajnik.
LNP, _ Danes, v petek ob 20. uri seja upravnega odbora. Prosi se polno-številna udeležba. — Predsednik.
Nogometna sekcija S. K. Primerja. V petek, 1. avgusta, točno ob pol 19. sestanek sekcije na igrišču Dunajska cesta. Razgovor o pripravah za jesensko sezono. Prisotnost obvezna za vse člane in igralce prvega, rezervnega in drugega moštva. — Sekcijski načelnik.
Nov nemški rekord v maratonskem teku je v nedeljo postavil na 42.2 km dolgi progi Hampl (Sporlklub Charlottcn-burg) s 2:42:52.
Olimpijski pokal za fizično vzgojo. Leta 1906 je baron Pierre de Coubertiii daroval pokal za oni narod, ki jc najbolj deloval na polju fizične vzgoje. Letos ie mednarodni olimpijski komite prisodil pokal uruguavsketnu komiteju za fizično vzgojo.	_______
častnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra». Odgovorni uredrik Fr. Brozovič.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Vremensko poročilo
Ljubljana 31 julija 1924.	Ljubljana 306 nad morjem
Kraj	ob
opazovanja	
Ljubljana .	7.
Ljubljana .	14.
Ljubljana .	21.
Zagreb . .	V.
Beograd .	7.
Dunaj . .	7.
l'ra?a . .	7.
Inomoet	V.
Zračni tlak
753-1 754 0 7.>5-3
755'7
Zračna temneratura	Veter	Oblačno 0—10	Psii-jviofc i mm
14 7	sev. vzh.	oblačno	66
25 2		del. oblač.	—
212	sov. zapad	M	—
170	i»	oblačno	100
			—
V
Ljubljani barometer viSji temper. višja Solnce vzhaja ob 4"10. zahaii ob 19 32
Dunajsko vremensko poročilo. V severnih Alpah mnogo padavin, manj * južnih in vzhodnih Alpah. Napoved za petek: Izjasnjcnje. temperatura se b.. zvišala, iužno « za d.t dm vetrovi.
Naši prvi novinarji
Anton Tomšič v luči c. kr. oblasti.
Nihče še ni spisal zgodovine slovenskega časnikarstva. Duševni profili na.sih prvih žurnalistov so docela pozabljeni. A časih se nam zdi, da jih sploh nismo imeli, ali pa sc bili zgolj okorni diletanti, politični pisači ali pisatelji, ki so zgrešili pot. laka mnenja nastajajo iz napačnih analogij; kdor ne razume časa in razmer, ne umeje tudi ljudi. Res je, da nismo imeli tiavlička, a tudi Cehi so imeli samo ene--a. Treba je razumeti bleiweiščino in nanjo se naslanjajočo dobo politično-kultur-uih bojev, da razumemo nivo takratnih slovenskih žurnalistov. Zanamci, ki bodo proučevali našo dobo z drugih vidikov, bodo imeli tudi o današnjih žurnalistih nekoliko drusačno mnenje nego mi sami. Naši prvi «hojevniki peresa» niso zapustili bogate dedščine in še danes veljavnih tradicij; vendar pa so bili ljudje svoje sorte, tipični za svoj poklic in za razmere, v katerih so živeli. Med njimi najdemo izrazite osebnosti, požrtvovalne lju-Ji, ki so se zavedali resnosti tiskane be-cde. Marsikdo je že govoril o hlapcih in kruhoborcih, a ni povedal nič drugega nego to, da so bili le otroci svojega časa, ko se je hlapčevalo na vseh koncih in krajih.
Zgodovina slovenske žurnalistike bo začela posebno poglavje pri stari mariborski hiši v nekdanji Ldniund Sclnnied-gassc, ki je po prevratu dobila ime po njenem nekdanjem stanovalcu, slovenskem žurnalistu in pisatelju Josipu Jurčiču. V tej hiši sta delovala dva inoža, ki sta značilna za sodobno slovensko časnikarstvo: Anton Tomšič in J. Jurčič. Slednji si je postavil trajen spomenik v našem slovstvu, prvega pa bo najbolj ome njala zgodovina slovenskega časnikarstva kot enega izmed prvih naših žurnalistov. Ime Antona Tomšiča je domala pozabljeno. Življenje je prezgodaj zlomilo njegovo pero. In vendar je bil Tomšič ena izmed gibalnih sil našega preporoda, pomemben zlasti za Maribor in severno mejo vobče. Kot urednik prvega slovenskega dnevnika ^Slovenski Narodv je bil ustanovitelj poklicnega žurnalizma pri nas na Slovenskem.
Na starem, tihem mariborskem pokopališču, ki ga nameravajo v doglednem času opustiti, leži grob tega slovenskega brainbovca, ki so ga tamošnji Nemci na-zivali: *windischer Heiland«. Na grobu je spomenik s sledečim napisom: «Anton Tomšič, rodil se v 2o. dan maja 1842 v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru 2-6. dan maja 1871. Hrabremu bolniku o svobodi in napredku slovenskega
naroda postavili njega častilci 1875. Ieta.» Zanimiv dokument o Tomšiču mi je izročil g. Dav. 2unkovič, ki ga je našel med starimi listinami mariborskega okrajnega glavarstva. Zanimiv je v dvojnem oziru: najprej nas seznanja z dejstvom, da je bil mariborski »slovenski izveličar. v očeh takratne c. kr. vlade zastopnik one nacionalne ideje, ki je danes utelešena pred nami. Drugič pa nam omenjeni akt podaja zadnje uradne podatke o Tomšičevi osebi in smrti.
Graški namestnik Kiibeck von Ktibau je pisal 9. februarja 1872. pod št. 298 preds. mariborskemu okrajnemu glavarju Juliju Seederju zaupno pismo, ki se v slovenskem prevodu glasi sledeče: «Vašc blagorodje! Vsled visokega odloka g. mini-
sinrti urednika Tomšiča, kakor tudi na kratko faktum njegovega samomora, ker je bila zadevna poizvedovalna listina mestnega urada v Mariboru že vrnjena. Gradec, dne 9. februarja 1872. C. kr. namestnik: Kiibeck s. r. — Njegovemu blagorodju g. Juliju Seeder, c. kr. okrajnemu glavarju v Mariboru.«
Na aktu je koncipiran Seedcrjev odgovor, odposlan dne 14. februarja 1872. pod št 6/preds. Naj sledi v prevodu:
«V smislu visokega odloka z dne 9. t m št 298 preds. udano poročam, da so bivšega urednika Anton Tomšiča dne 26. maja 1. 1871. zjutraj našli mrtvega v njegovi postelji. Besede, ki jih je izrekel prejšnji večer v družbi Ivana Zeleznikarja in Martina Sarnika, vzbujajo sum, da ie storil
stra notranjih zadev z dne 5. t m., št. 675 samomor. Zdravniški parere pa je na pod-
M. I., prosim Vaše blagorodje, da mi prej ko mogoče sporočite, ali je po Vaših opazbah pokojni urednik Anton Tomšič kdaj potoval v Srbijo, zlasti pa, če jc potoval lansko leto, ali pa če Vam je kaj znano o nekem drugem možu po imenu Tomšič, ki se je pri nas, posebno pa ua Dunaju, izkazal kot političen agent in se je baje podal v Beograd, kjer so ga opazili v novembru lanskega leta. V pritrje-va!nem primeru bi zelo želel natančen
lagi raztelesenia ugotovil serozno kap. Tomšič je študiral na Dunaju, se ie nekaj časa potikal pri svojem očetu, ki je bil takrat gostilniški zakupnik na Vrmiki, 1. 1867. pa je kot odvetniški koncipijent vstopil v tukajšnjo pisarno odvetnika dr. Dominkuša; 1. 1868. je prevzel uredništvo «Naroda» in ni znano, da bi bil v Beogradu ali v Srbiji. Tomšič .ie bil na dan svoje smrti star 29 let, velike, suhljate postave, kodrastih, svetlordečih las in ie
anrmuHiiMMi i...... i ni......................mu......i i ■

osebni onis imenovanega. Vaše blagorodje j nosil rdečo polno brado. Kolikor sem mo-naj mi blagovoli začno sporočiti tudi dan i gcl poizvedeti, ima Tomšič še enega bra-
Kanaliziraite edino s cen elitnimi cevmi znamka
ta, ki se je lansko leto ob času smrti urednika Tomšiča nahajal še na Dunaju, pozneje pa je baje odšel na Hrvatske* Natančnejših podatkov nisem mogel dobiti, vendar pa ne bo težko še naknadno kaj poizvedeti, ker jc Tomšičev oče gostilničar in posestnik v Stični na Kranjskem, Tomšičev ujec pa je c. kr. okrajni glavar v Ljubljani. Paick.
Podatkov o kakem drugem mažu, ki se piše Tomšič in ki bi nastopal kot agitator, kakor omenja doposlani mi visc&i odlok, pa nisem mogel dobiti. 14. 2. IS72. (Šifra.)«
Anton Tomšič jc bil prvi glavni urednik «SIov. Naroda». Pod njegovim vodstvom jc delal v uredništvu za dve leti mlaiši Jurčič, tačas že znan kot pisec »Jurija Koz.iaka >, »Desetega brata« ter številnih povesti iz kmečkega življenja. Po Tomšičevi smrti je postal Jurčič njegov naslednik in je sredi julija I. 1871. prevzel vodstvo «Slov. Naroda« v Maribora, dokler sc ni v oktobru 1. 1872. preselil z listom vred v Ljubljano.
Ta članek bodi le skromen prispevek k Tomšič-Jurčičevemu poglavju zgodovine slovenskega časnikarstva.
B. Borko.
Darujte za Slajpaitou fond!
P	odcfim: ter manipulacija pristojbina O Dtnl.
Dobre mastne pomije
oddaj". K'*o. pove uprava , Jutra".	13«1
Gonilne jermene
za dlname in navadni pegon izvršnem po naročilu. Dolo
Podkvice in kapice
?.a čevij«, izdeluje po naj-južjih cenah Josip S t i r n, ključavničarstvo in koviuar-ftvo, Krauj.	loiuo
Prodajalka
, (zaoetnica) izurjena manu-fakture, išče mesta za '.akni I Gre tudi v mešano ali gu-I lanterijsko trgovino ite deželo. — Naslov -pove uprava , ..Jutra".	15517
Šivilja
.<o priporoča v takojšnjo Izvršitev moškega perila ter clamske in otroške obleke po jako ugodni coni. — Bo tlelo pridem lahko na dom. Nuslov rove uprava „Jutra" 15569
Strojnik
skuseu in vebč v električni atroki. išče mesta. Ponudbena upr. ...Jutra'' pod ..Trezen".
Želod (žir)
ud QuercUB peduncolata Qu uessiliflora. zdrav, kupim kakšna 2 vagona. Dobava v oktobru. Ponudb« 3 navedbo cene ia hI fraoko vagon, ua upravo ..Jutra" pod ..Semenski želod".
ki js strojui izdelek, presega vse dosedanje ročno delo, gladka notranjost, natančne stike, je lažji, kar jo važno pri železniških transportih in pri polaganju. 1107a Velika zaloga ce»i, strešnikov, plošč za tlak. Izvršuiem terazzo iu vsa stavbena dela.
Boiirdnc?°inpzme?čeP'rene^ - i 3etonska tvoriiica Jos. Cihlaf, Ljubljana
7.a naročila »c priporoča Fr	TC1 crnu 73C
Iskra, sedlar na Vrhniki.; lELEFOfl it. 735. Dunajska cesta 6-. TELEFON St. 735.
15374
1
15449
ifro
15520
Službo trg. poslovodje
i s č e soliden trgovec, (ozo-njen) izurjen v manufa ki urni. specerijski. galanterijski in železninaj ski stroki ier ima večletno prakso v manipulaciji lesa. en potrebi založi kavcijo. — Ponudbo pod ..Podjeten" na urr. ,Jutra" 11773
Pek3rno
vzamem v naiem v kakem trgu ali na deželi. Cenjene ponudbe Uu upravo ..Jutra" pud Številko 87.	15100
Pisarniški lokal
■oh 2 sobi ua Aleksandrovi cttstl. « eiektr. uj-jjI. •;-j in inventarjem. ei> takoj zelo ugodno odda Ponudbe — aa upravo ,.Jutra" pod št. I 15473.
Lep postranski zaslužek
se uudi potnikom ln krajevnim zastopnikom. ki bi hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z natančno navedbo, katere tvrdke in sttoke sedaj zastopa, je poslali na upravo ..Jutra" pod šifro ..Lt-p postranski zaslužek".
15373
Za lahko hišno delo
ee sprejme v boljšo hišo
■/možno, zdravo, pošteno de- i----—--------—
Me. staro do let. Nuslcv I ... . , . , v upravi „jutra". 151S51 Mesto biagajnicarke
.--------j ali pisarniško službo, išče
„ ... . ,	starejSa gospodična. trgov-
Gospodinjo rn kuharico 5li„ izobražena, Z večletno
starejšo in zanesljivo moč Praks° tQ dobrimi i event. gospo iz dobre hiše) takor tudi sobarico k samskemu goBpodu v Beogradu, s" išče. Naslov pove upr. ...Jutra".	155-9
Prodajalka
želi preinenltl takoj sedanje mesto. Zmožna že vseh del ter tudi samostojno vodili kako podružnico. Reflektira so samo na prvovrstno in stalno mesto. Ponudbe pod ..Prodajalka 315" na upr. ...Jutra".	15509
Absolventka trg. tečaja
zmožna slovenščine in nemščine. išče službe. Ponudbe pod ..Takoj 20" na upravo „Jutra".	15538
Kolo
lahko, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov pove uprava ,, Jutra".	15532
Majhno hišo
v prometnem kraju, v kat ri bi bila vpeljana mesarija ali pa za to odgovarjajoč j prostor, kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod zuačkn ...Mesarija".	15563
Mesarji, pozor!
Zaraui odpotovati ja v Ameriko se proda alt odda v najem trcsnica na zelo prometnem kraja Ljubljane. — Natančni je v gostilni Kline, Novj Vodraat. Ljubljana.
15574
150.000 do 200.000 Din
Be Išče nujno proti tntabu-■ la<'ijl na prvo mesto na ljubljausko podjetje (tovarno) proti visokim obrestlm, za kratko dobo. — Cenjene ponudbe resnih ljudi pod ..Podjetje brez dolga" upr. ,,Jutra".	15483
Delavnico pletenin
(strojno) prodam kompletno po nizki c.r.ni. event. oddam v najc-uj. Ponudb- pod tifro ..Stroj" na upravo „Jutra" v Celju.	IS 102
Majhen, lesen paviljon
na velesejmu, ee proda. — Pojasnila dajo ..Obnova" na Uutialski cesti 25. 15501
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se
naroča pri Tiskovni začtragi Ljubljana, Prešernova ul. 54
AKADEMIJA ————
(mestna politehnik?)
UJismar an dsr Ostsoe
Prospekte razpošilja sekretarijat 1842»
Kazino na razpolago
Izdeloval/lici krepcila hrane
1868, a
JUHAN»
v LJUBLJANI.
Javim Vam. da rabim žc več časa JUH AN ■ v svojem gospodarstvu in da za tudi priporočam bolnikom, posebno rehonvatcscentom.
Opazil sem. da * JUHAN' zelo dobro učinkuje na apetit; da. bolniki, ki so bili več časa popolnoma brez apetita. so po uporabi JU H ANA--*ačeli jesti in pridobivali na telesni lezi. Tudi jaz ošabno in moja družina rubinu/ vsak dan JUH AN- in tudi pri nas sem opazil, kako dobro učinkuje .IUHAN>■ na splošno telesno stanje.
Priporočal bom vedno Vaš preparat.
Z odličnim spoštovanjem
dr. Avgust Kumar
Hrastnik, 10. julija 1924.	rudniški zdravnik.
referen-ami. Gre tudi izven Ljubljane. — DopiBe na upravo .Jutra' pod šifro ..Zanesljiva št.. 6ft".	15538
Opremljena soba
mirna, snažna in z eiektr. razsvetljavo, so takoj odda. Naslov pove uprava „Jutra" 15167
Pr"zno sobo
z uporabo kuhinje, v mestu, išče mirna siraoka. — Plača dobro in tudi drugače gre v vseh ozirih na roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo „Jutra".	14805
Pivničar
tSehaukbursch) se Išče za takoj Hotel Triglav, Bled.
15524
Stanovanje
Krojaški pomočnik	
se sprejme takoj.	(Trnovo)
Grbičeva ulica 9.	15302
Šivilje	
t!- bprejmejo. —	(Trnovo)
Grbičeva ulica 3.	15303
Deklica iz dežele
f" sprejme kot učenka v specerijsko trgovino. Ponud-b" pod ..Učenka" na upravo ,,Jutra".	15554
Sodar
sta.r 36 let. Išče službe pri kaki trgovini vina ali žganja. Ima lastno orodje. — Naslov: Ignac Koderman, od glavno pošte, zamenjam Z g. Gauieljne št. 10. pošta za tako ali večje v sredini
lepo in solnčno. dve sobi s pritlklinami, eiektr. razsvetljavo. 20 minut oddaljeno
St. Vid nad Ljubljano.
Boljša šivilja
gre šivat na dom. — Naslov je pustiti v upravi „Jutra" pod ..šivilja".	15561
mesta- Je povoijno stanova-15555 nje, dam tudi nagrado in povrnem selitvene stroške. — Ponudbe pod ,,Najemnina ui velika" na upravo „Jutra".
15534
Več natakaric
dobro Izvežbanib v servira-
uju. eprejme prvovrstna restavracija takoj. Naslov v upravi ,.Jutra".	15550
no-v. lakiran, se po nizki ceni proda. Istotako več za-pravljencev (vozičkov). — Franc Iskra, Sap 14, Vrhnika.	15371
Pisalni stroj
Remington Srholeo z vidno pisav--, preša za prešanje
__________i sena, več vagonov oglja in
več vagonov bukovih drv
Več slaščic, pomočnikov proda Putl Filip, Šoštanj.
Zamenjam stanovanje
moderno, pri glavni pošti (4 sobe, kopalnica, plin) — z manjšim, ležečim izven centru mesta. Ponudbe pod „4500" ua upravo „Jutra".
16511
Veliko prazno sobo
v sredini mesta, oddam takoj. — Naslov pove uprava ,,Jutra".	15523
Fanči in Ivan
prosita za naslov gospoda, ki Je bil v nedeljo pri Sv. Ambrožu. — Naslov dobi v upravi „Jutra".'	15515
Boljša gospodična
osamljena, ljubiteljica korespondence. Išče primernega boljšega gospoda, ki bi imel res veselje do korespondence tn ki bi ob prostem času tudi spremljal. Po motnosti s sliko proti takojšnji vrnitvi. Tajnost zajamčena. — Pod značko ..Dopisovalec in spremljevalec" na upravo
„Jutra". 15481 _______
Halo!
Katera gospodična želi dopisovati z mladim gospodom, uaj pošlje svoj naslov b sliko na upravo ..Jutra" pod šllro ..Srčen angeljčck" — Sliko ee na zahtevo vrne.
15570
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA -— CELJE ■
Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče in okvirji, plošče za umivalnike, nočne omare in kredence.
4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din ppodaja
Slovenska premogokopna
družba z o. i. i Llub jani. Wolfova ulica 1.
10iS
za izdelo\anje peciva, se sprejme. Ponudbe na: Fran Mohor. LJubljana. Rimsko cs-Eta 22.	15572
(iščeš jo)
Mlinar
fiuejme mesto v valjčnem tulim, event. vzame mlin v najem. Pouudbe pod ..Priden io pošten" na upr, ,.Jutra ' 10447
Trgovski pomočnik
čaešane stroke, želi preme-
niti službo. Reflektira na mesto poslovodje kake podružnice ali skladiščnika v Ljubljani. Pismene ponudbe pod ...Mešano" na Aloma Company, Ljubljana. 15430
15443
Na stanovanje
se sprejme gospod v Kri-ževniški ulici 12/1, desno.— Istotam so proda pisalni stroj.	15537
Inteligentnega gospoda
resnega značaja, želi poro-: čiti dauia, vdova z detetom. Neannnimno pod šifro ..Mir 32—40" na upr. Jutra".
15520
Ločenka
trgovka in posestrica, želi
civilno poročiti ali skupno živeti z dobrosrčnim gospodom. Neanoniiane ponudbo pod šifro ,,Novo življenje" na upravo .Jutra". 15560
Lep jedilni porcelan
(servis) sestoječ iz 07 komadov, se proda. — \Taslov
pove uprava ..Jutra". 15-1SS
Moško kolo	__
Skromno sobico
če mogočo s prostim vbodom, išče miren gospod za takoj. Ponudbe na upravo pod šifro ,,Sobica".
155-14
lahko in dybro. proda !
Tomšič. Sp. Šiška, Celovška cesta 26.	15514
Fotoaparat
9 X 12 — e potrebščinami, proda za 750 Din Jevšek. hotel .,Union" 41. 15510
Slagajniearka
in kontoristinj
s službeno prakso 7 daj uslužbeua pri lesni dustrijl, želi iz družinskih i uzmer preineniti službeno mesto u kakemu podjetju kot SiimoBtojoa moč. Starost 25 i„t _ vešča je slovenščine, hrvaščine, italijanščine in nemščine. - Ponudbe z na-V dbo plače in ostalih pogojev ic poslati na upravo .Jutra' doJ štev. 15323.
Skcbelnik
(Diktenhnbelir.ttBchlne), t>00 mm, rabljen, garantirano obratozmožen. en motor na surovo olje 20—25 PS, zeio ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava ..Jutra". 15482
Lepo opremljeno sobo
v bližini tob. tovarne oddam. event. tudi b hrano. — Naslov pove uprava .Jutra"
15559
Soba
s souporabo kuhinje, se odda tistemu, ki odkupi pohištvo za 2 sobi. Naslov v upravi ,,Jtra".	15556
Znanja želi
mlad dri. uradnik, bodoči
posestnik, v svrho eventuel- i nc ženitve z zanesljivo, sim- ' patlčno gospodično ali tudi i mlado vdovo. Ponudbe, če ! mogočo s sliko, ki se na zeljo vrne, jo poslati na upr. ..Jutra" pod ..Ne bo ji ial". Tajnost zajamčena. 15568
tRaaeaaBBBaaoBBBa
V nobeni knjižnici ne sme manjkati
Cankarjev zbornik
Uredil dr. J. Glonar
Vez. 37 Din, troš. SO Din, pošt t-60 Dia
Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Naš preljubi jem oce, gospod notar
dr. Kari Schmidinger
je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v
starosti 72 let mirno preminul.
Pogreli dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 2. avgusta ob 4. uri popoldne iz stanovanja na Duuajslti cesti št. .6 na pokopališče k 8v. Križu.
Ljubljaua, dne 31. julija 1924.
luž. Friderik in Maks Sobmtdtnger, sina: Maria, Gnati m Edit Schmidinger, hčere; Larisa sScbmtdinger roj. Bar-»ova, suaba; latjana iu Peter Schmidinger, vnuka.
piamuo
najem. Ponudbe ..Jutra" pod Šifro 15363
Črn klavir
---(StutzlliiKei) .dobro
njen. radi preselitve
ohra-
_-	. , ,___ njeij i a... Ltic^-it,.' poceni
Na stanovanje in hrano napr0daj. Naslov pove upr
se sprejme gospod takoj ali j ..Jutra".	154R7
pozneje. Naslov pove uprava ,,Jutra".	15053
Stanovanje
let. sv . Trg. špecerijska oprava I onremljena soba. kuhinja to I
snl tn- „„ l-„„T „ „,*.«„, Wr«„i» I Shramba, se takoj odda na
kupi v bližini Kranja oziroma na Gorenjskem. — j Ponudbo na upravo ,,Jutra" j pod ,.Takoj št. 5". 15469
Lepih smrekovih desk
35 in 20 mm, kupim vsako množino. Ponudbe na upravo „jusra" pod iifr« „Izvoz
Krekovem trgu št. 10, II.
155
Lepo, opremljeno sobo
čisto, s posebnim vhodom in eiektr razsvetljavo, se takoj odda 1—2. event. 3 dl-stingvlranim gospodom na
Mlado kobilo
neplašljtvu, srednjo postave, vitkega staBa, se proda. — Ponudbe lia urravo .Jutra" pod šifro ..Dobra tekalku".
Ml
Toplo priporočamo knjigi A. Novačan
Samosilnil?
Vez 48 Din, broi. Din,
post. 150 Din
I. Lab
Angelin Hidar
Vez. 32 Din, poet.1'50 Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Pse jazbečarje
mladiče, poleieae 10. junija. črne uarve, pioda Zmu. , Pot Turjak 2?,
lvai.
pošti'.
IŠiii ■ iabuttt «/!<

Kdor hoče kaj prodali Kdor noče kaj kupiti Kdor i$če slulbe itd. i naj ioserlra i Jfltru" Bl
floman, ki je okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25'— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Frvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Naročila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA v LJubljani, Prešernova ulica 54.
Toda Tricot vendar ni obupal. Svoj. lastno vojno jo vojeval z božansko potrpežljivostjo moža. ki je vodil velike svetovno vojno in ki ve. da zmaga n. bo prišla takoj kar sama od sebe.
Toda Tricot ni imel uiti zaveznikov, niti rezerv. Bil je popolnoma, sam. v. s suh in tako izčrpan, da je vstal dan. ko je n ©čuten o prešel iz stanja ranjenega v stanje umirajočega vojaka.
Ravno v tistem trenutku mu je zraste! mozolj na nosu.
Tricot je korajžno prenašal najhujše nezgode. Bil pa je mahoma brez moči pred tem drobnim prirastkom bolečine.
—	Gospod, mi je jecljal in rn.ilo-dušno dejal bolničar, ki mu je stregf.l. pravim vam. da je ta mozolj, da je... kapljica, ki bo preplavila vazo ...
In. resnično, vaza se je razbila. T-bolečine ni bilo treba. Tricot je pričt 1 tarnati, in od tega trenutka sem videi. da je izgubljen.
Prašal sem ga večkrat na dan. misleč na vse njegove rane: «Kako se počutiš, možiček?> On pa mi .je odgovoril, samo v mislih na mozolj:
—	Slabo, slabo! Mozolj se veča.
Resnično, mozoljeva konica .je p°-
- tajal a bela. Hotel sem jo predreti z iglo.
Tricot. ki jo bil prenesel, da so mu odprli prsi, ne da bi ga bili uspavali, je zaklieal v solzah:
—	Nobene operacije več, nočem več nobeno operacije!
Ves dan je tarnal zbog mozolja, prihodnjo noč. pa je umrl.
—	To je bil zloben mozolj, mi je dejal bolničar, simn on ;ra je umorii.
Kaj še, to ni bil »zlobni mozolj*, ampak brezdvomno ga je umoril. —
P. K-n.
«Kaj pa .je bilo ž njo?* »Kaj hudiča hoče biti? Takšne imajo srečo . . . Penzijo je dobila in jo uživa še danes v veliko svoje zadovoljstvo. Med vojsko pa je služila, oj. dobro služila ... ni bila .eagava'. Pa še po starem je podedovala, ko sra je zmanjkalo. Danes ima vilo v letovišču in zdravega, močnega fanta za portirja. Klanja se ji mlado in staro . . .»
S svetnikom sta prišla do roba redkega gozda in so ločila.
«Pa pridite še kdaj malce na poset. Takšne le povesti so sicer vedno vse enake in obrabljene, pa ,je vendar hudo. kogar zadenejo. In zato se bodo še pisalo in pisale . . . Prihodnjič pa morda še kako drugo, n. pr. o bigamiji. se lepšo pa o megalomaniji in najlepšo o ekshumaciji ... Pa ne napravljajte i preveč ekskurzij, gospod Pristavec! • | Svetnikov« obrabljeno trupelce so je I izgubilo med borovci. —
Georges Dnhamel:
Tricotov Mozolj
flz knjice «Vie des Martyrs», 1914—1916.)
Malo dni pred smrtjo se je Tricot u zgodilo nekaj zelo neprijetnega: na oni strani nosu se mu je napravil mo-zoljček, podoben žebljevi glavici.
Tricot je imel veliko nesrečo: od rok mu je ostal samo še spomin. Toda predvsem, predvsem jo nosil na eni plati veliko rano. ki jo zevala kot smrdljiva usta in odkoder mu jo uhajala živijenska volja.
Kaš-jati. pljuvati, iskati z razprtimi, plašnimi očmi nenajdljivo sapo. ne imeti več rok. da bi so popraskal. u< moči jesti sam in ne imeti niti najmanjšega pozeljenja po jedi, to nj življenje.
Koncipijent 004
z večletno sodno prakso in sodnim izpitom išče mesto. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 125.
Vekoslav Demšar
kontori«t
da razstavljamo naše
Ivi Demšar roj. Račič
trgovčeva hčerka
na vzorčnem veleeejmu v paviljonu „Ga 229 St,
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva v soboto, dne 2. avgusta t. I.
manufakturao trgovino
na drobno pod tvrdko
Stritarjeva ulica 2
proda	4 (Ji S/a
> znatno znižanih cenah
Mestno županstvo Kočevje razpisuje
službo obratadje na mBsfnl Mtvml In tioMu.
Obratovodja mora biti zmožen vseh elektrotehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiranjem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in aku-mulatorno baterijo. Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se tičejo elektrarne.
Vešč mora biti slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let.
Plača po načinu državnih nameščencev. Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta.
Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1924,! katerim je priložiti popis dosedanjega službo-j vanja, izpričevala in staviti reference.
Mestno županstvo Kočevje,
dne 28. julija 1924. j<)72/a	Zupan: Ivan Novak 1. r. i
ne ordinira od I. do 16. avgusta.
399"/a
Oglejte si cene v izložbi
LJUBLJANA
Sti»itax»jeva ulica št. 5.
Priporočava se za cenjeni obisk z zagotovilom točne postrežbe. ioo6/a	Z odličnim spoštovanjem
FABIAN1 & JURJOVEC.
Manufakturna trgovina
Veletrgovina
Osvald Dobeic
Ljubljana
Sv. Jakoba trg št. 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto „KAL0-D0NT-ELI0A" ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.
um u
Sv. Petra cesta in Liugarjeva ulica
vljudno naznanja, da se je dne 1. avgusta
preselila na Sv, Petra cesto 28
nasproti hotela Tratnika.
Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za naprej.
Centrala za SHS
Prsdaja na obroke
Sluge? iivsS«! strop, Sourne & Co., New Vsrk
Zahvala
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubega, nepozabnega soproga oziroma očeta, sina, gospoda
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.	1*53»